Sledi časa 15 let terapij ob pomoči konja

Kraj Starošince v središču severovzhodne Slovenije je po spletu naključij postal domovanje Zavoda Nazaj na konja. Ob obisku tega gostoljubnega posestva in ekipe, ki ga vodi, obiskovalec občuti takojšen mir, nekakšno spokojnost, ki jo ponujata čreda konj in neokrnjena narava, ki oblikuje tisto, kar blagohotno vpliva na otroke, mlade, na družine in druge obiskovalce. Ta center oziroma zavod že več kot 15 let orje ledino na področju sistematičnega razvoja terapij in drugih psihosocialnih intervenc ob pomoči konja. In ravno to je odlično izhodišče za celostno obravnavo otrok, mladostnikov in odraslih s posebnimi potrebami in težavami na področju duševnega zdravja.

Nedeljska reportaža Biči

Izdelovanje bičev, ali po domače škarabacarstvo, je ena tistih obrti, ki jim grozi, da bodo utonile v pozabo. Biče so s struženjem iz enega kosa lesa izdelovali suhorobarji na ribniškem, velikolaškem in cerkniškem območju. Največji mojstri pletenih bičev so bili v Opatjem selu in v Brestovici na Krasu. Začetki bičarstva v Opatjem selu segajo v drugo polovico 19. stoletja, ko je ta obrt prišla iz Furlanije. Največji razcvet je doseglo v letih pred prvo svetovno vojno, ko je bilo v vasi kar osem delavnic, ki so zaposlovale približno 50 delavcev. Opajci so v enem letu izdelali tudi do 100.000 bičev, ki so jih prodajali po vsej takratni Avstro-Ogrski. Po drugi svetovni vojni pa je začela ta obrt nezadržno propadati, saj so vprežno živino zamenjali stroji. To zanimivo obrt izdelovanja bičev bomo spoznali v današnji oddaji Nedeljska reportaža, njen avtor je Milan Trobič.

Aktualna tema Zabrnel je stroj na Kredarici

Na edini visokogorski meteorološki postaji v Sloveniji so se začela prenovitvena dela podnebnega observatorija na Kredarici. V teh dneh so že sestavili gradbeni stroj, prišla je tudi delovna ekipa za rušitev dela objekta. Gre za visokogorski podnebni observatorij Kredarica, ki je začel delovati leta 1954. Postaja, na kateri so stalno prisotni člani ekipe, je nujno potrebna prenove, prostori so premajhni in ne ustrezajo več izvajanju meteorološke dejavnosti. V prizidku triglavskega doma stalna ekipa deluje že 70 let. Kakšni so spomini na delo še v času sporazumevanja z Morsejevo abecedo in kako poteka delo danes? Foto: Marjan Gyura

Razkošje v glavi Dr. Bogo Zupančič

Dr. Bogo Zupančič se je rodil leta 1960. Leta 1987 je diplomiral na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Na podiplomski študij se je odpravil v Pariz, kjer je študiral slikarstvo. Doktoriral je leta 2000 na Univerzi v Ljubljani z disertacijo na temo Stanovanjska arhitektura v tržnih pogojih. Napisal je več knjig in pripravil več razstav, bil je direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, kjer dela kot muzejski svetnik za arhitekturo. Bil je sodelavec časopisa Delo, za katerega je med drugim prispeval številne članke o usodah ljubljanskih stavb, ki jih je zbral tudi v štirih knjigah. V tokratno oddajo Razkošje v glavi je dr. Boga Zupančiča povabil Miha Žorž.

Sobotno branje Zoran Smiljanić: Fritz Lang, Ljutomer - Berlin - Hollywood

Stripovska biografija znamenitega filmskega režiserja, ki se je nad filmom najverjetneje navdušil prav med bivanjem v Sloveniji

Javni poziv Ustvarite podkast z Radiem Slovenija

Podkasti Radia Slovenija so med bolj poslušanimi v Sloveniji. Mihilizem, Zverinice, Umetnost možnega, Evolucija užitka, Žoga je okrogla so naslovi le nekaterih vsebin, ki dopolnjujejo bogato ponudbo radijskih oddaj. In to ponudbo bi radi še nadgradili.

naPOTki Stolp Kristal: na vrhu je vse kristalno jasno

Sezona oddaj naPOTki o razglednih stolpih gre h koncu in za zadnjo epizodo smo vam prihranili najnovejši in najvišji stolp. Ta se dviga kar 106 metrov nad Rogaško Slatino, odprt je bil maja lani in predstavlja novo turistično točko kraja, ki je sicer znan po dolgi tradiciji zdraviliškega turizma in steklarstva. Na stolp Kristal vas vabi Andreja Čokl.

KiKs "Reci riba, raca, rak!"

R je 18. črka slovenske abecede. Poleg K, G, F, V ter šumnikov in sičnikov spada med težje izgovorljive glasove. Lahko bi rekli tudi, da gre za glas, ki je najbolj zaželen, saj mu pogosto posvečamo največ pozornosti med vsemi. Včasih tudi preveč. Tako starši in stari starši radi otroke spodbujajo z »reci, riba, raca, rak«, da bi le slišali ta tako močno zaželeni R. A to ni prava pot, pojasnjuje Nika Boncelj, magistrica profesorica logopedije in surdopedagogike iz Vrtca Litija.

Lokalni junak Brina Jug

Brina Jug je iskriva štirinajstletnica, ki rada bere, igra bobne, posluša rock, uči se španščine in kvačka. Kvačkanje zverinic je njen najnovejši projekt, ki jo navdušuje in navdihuje. To pa še ni vse. Brina Jug z dobrodelnim kvačkanjem prispeva v šolski sklad Osnovne šole Danile Kumar, ki jo obiskuje tudi sama. Osmošolka ve in čuti, da so ob njej tudi osnovnošolci, katerih starši sami ne zmorejo stroškov, povezanih z udeležbo na ekskurzijah, v šoli v naravi in na podobnih dogodkih. Zato pomaga. Z očetom sta marca ustvarila spletno stran jazsembrina.si, povezano z njenim ustvarjanjem in dobrodelnostjo. Brina dobrodelnost neopazno nosi v sebi. Zato je neizmerno vesela tistih, ki cenijo njeno ustvarjalnost, saj z nakupom prikupnih zverinic po presoji prispevajo v šolski sklad.

Svetovalni servis Izbira pravilne obutve in bosnoga obutev

Človeško stopalo je sestavljeno iz 26 kosti, 33 sklepov in več kot 100 mišic. Prečni in vzdolžni lok ter oprijemljivost prstov nam omogočajo stabilno podlago za hojo, tek, skakanje. Najbolj naraven način hoje je bosonoga hoja, ki pa se je seveda ne moremo posluževati vedno in povsod. Stopala je potrebno zaščititi z obutvijo, prav neprimerna obutev pa je razlog za večino težav s stopali in mnogo poškodb tega dela našega telesa. Petkov Svetovalni servis bomo zato posvetili izbiri primerne obutve ter bosonogi obutvi. Z nami bo ortoped, mag. Andrej Prlja, dr. med. iz Splošne bolnišnice Jesenice.

Jutranja vremenska fronta Kako poteka napovedovanje poplav?

Hidrološki modeli najbolje delujejo v alpskem in predalpskem svetu, nekoliko slabši pa so v kraškem območju. Zakaj je tako, nam v tokratni Jutranji vremenski fronti razloži Andrej Golob, vodja Sektorja za meteorološke, hidrološke in oceanografske napovedi z ARSO. Izvemo tudi, kako pote napovedovanje in spremljanje hidroloških razmer, kje preveriti zadnje podatke samodejnih hidroloških postaj in stanje površinskih voda.

Petek brez pravila Sestavljanke – 500 koščkov v manj kot pol ure

Najboljši na svetu v hitrostnem sestavljanju sestavljank lahko 500 koščkov, ploščic nepravilnih oblik, sestavijo v smiselno celoto v petindvajsetih minutah. Koliko časa pa jih sestavljajo takrat, ko niso obremenjeni s časom? To je lahko nekakšna sprostitev, celo meditacija, pravita Simona Gobec in Janette Perme iz Slovenskega društva ljubiteljev sestavljank.

Radiosfera Brezdomne ženske so pogosto žrtve družinskega nasilja

V Ljubljani živi 426 brezdomnih ljudi, od katerih je polovica stara od 30 do 49 let, 30 odstotkov je starejših od 50 let, kar sedem odstotkov je starih od 18 do 24 let, število mladih, ki se spopadajo z brezdomstvom, se povečuje. Večina je samskih, skrbi pa podatek, da je kar 10 odstotkov takšnih, ki živijo z enim ali več otroki. Ena tretjina brezdomnih je žensk. Tako je pokazala prva večja in mednarodno primerljiva raziskava brezdomstva v Ljubljani, ki so jo izvedli na Fakulteti za družbene vede. O razlogih za brezdomstvo ter o posebnem položaju brezdomnih žensk je tekla beseda v tokratni Radiosferi. Tita Mayer je pred mikrofon povabila Hano Košan, raziskovalko na Fakulteti za družbene vede in predsednico Društva za pomoč in samopomoč brezdomcev Kralji ulice.

Svetovalni servis Varno na planinske poti v poletnem času

Da bo korak v gore varnejši, v Planinski zvezi Slovenije ob začetku poletne sezone pozivajo k preudarnosti in dobri pripravi na turo, ki med drugim zahteva tudi informacije o stanju planinskih poti. Pomembna dejavnika sta še pohodnikova psihofizična pripravljenost in pravilna oprema. Na vaša vprašanja o tem, kako se v poletni sezoni pravilno pripraviti na turo, kje poiskati informacije o cilju in katere so glavne nevarnosti v gorah, je v Svetovalnem servisu odgovarjal podpredsednik Planinske zveze Slovenije in gorski vodnik z mednarodno licenco Miha Habjan.

Lokalni čas Po čem diši poletje na Koroškem?

Topli dnevi že nakazujejo prihajajoče poletje. Mnogi hitijo še z zadnjimi opravki pred koncem šolskega leta, a vzdušje bo kmalu postalo bolj ležerno. Prireditve na prostem so že v polnem zamahu, pred nami je pester konec tedna. Tudi naša dopisnica Metka Pirc ima nekaj predlogov, tako za prihajajoči konec tedna, kot za vroče poletne dni. Ustavili se bomo na Kopah, v Slovenj Gradcu in na Velenjski plaži. Kako diši poletje na Koroškem raziskujemo v tokratnem Lokalnem času.

Možgani na dlani Ko je prihodnost negotova: možgani in ekološka tesnoba

Junij je prinesel svetovni dan okolja pa tudi prvi vročinski val. Dnevno beremo, poslušamo in se pogovarjamo o vremenu, o spremembah podnebja, taljenju ledenikov, segrevanju ozračja. In kaj imajo s tem naši možgani? Veliko! Ekološka tesnoba je eno od ekoloških čustev, odziv na svet, ki se spreminja. Zato je Mojca Delač v našo družbo povabila Aleša Oblaka, kognitivnega znanstvenika in raziskovalca na Univerzitetni Psihiatrični kliniki v Ljubljani.

Radiosfera V Sloveniji je prostor za okrog 100 odraslih risov

Minuli teden je projekt Life Lynx osvojil kar dve prestižni nagradi Life 2025. Strokovna komisija je projekt nagradila kot najboljšega v Evropi v kategoriji "varstvo narave in biodiverzitete", javnost pa je z glasovanjem projektu namenila tudi nagrado občinstva. Več o projektu in o življenju risov v naših gozdovih je povedal Rok Černe z Zavoda za gozdove

Več

Zrcalo dneva Izrael in Iran v minulih urah zaostrila medsebojne spopade.

Izrael in Iran sta v minulih urah zaostrila medsebojne spopade. Judovska država je po lastnih navedbah začela val napadov na zahodni del islamske republike. Ta poroča, da so izraelski izstrelki zadeli eno od stavb iranskega zunanjega ministrtva, ranjenih je več uslužbencev. Teheran, ki je izraelske prebivalce je posvaril, naj se ne zadržujejo v bližini določenih pomembnih območij, odgovarja s povračilnimi napadi, ki prebijajo izraelski protizračno obrambo. O najmanj štirih ranjenih poročajo iz izraelskega mesta Haifa.

Radijski dnevnik Združene države Izrael in Iran pozivajo k sklenitvi premirja in dopuščajo možnost vključitve v konflikt

Izrael in Iran z nezmanjšano silovitostjo že tretji dan napadata drug drugega, Judovska država ne kaže pripravljenosti, da ustavi svoj vojaški aparat, s katerim, kot pravi, skuša Iranu onemogočiti izničenje Izraela. Islamska republika je pripravljena prekiniti povračilne napade, če napade ustavi tudi Izrael. Medtem ko po Iranu uničuje izbrane strateške cilje, pa Izrael ugotavlja, da njegov zračni oklep vendarle ni povsem neprebojen, zaradi česar - sicer v precej manjšem obsegu kot v Iranu - tudi v judovski državi preštevajo smrtne žrtve. V oddaji tudi o tem: - Francoski predsednik Macron v znak solidarnosti obiskal Grenlandijo. - V Izoli v veljavo stopil nov parkirni režim. - Tadej Pogačar prvič v karieri osvojil kolesarsko dirko po Dofineji.

Dogodki in odmevi Iran udaril po naseljenih območjih Izraela, ta v Iranu še naprej cilja jedrske objekte in naftne rafinerije

Iran in Izrael tretji dan nadaljujeta medsebojne napade, število žrtev se povečuje. Izraelska vojska je sporočila, da je napadla jedrski objekt v Isfahanu, zadela je tudi dve iranski skladišči goriva. Kot so še sporočili, imajo v Iranu obsežen seznam tarč, ki jih nameravajo napasti. V Kanadi se bodo danes sešli voditelji sedmih najrazvitejših gospodarstev, skupine G7, ki se po pričakovanjih ne bodo mogli izogniti pogovorom o razplamtevanju bližnjevzhodne krize. V oddaji tudi o tem: - Pred prvo obravnavo zakona o konoplji v državnem zboru številni pomisleki - S podelitvijo nagrad se bo sklenilo Borštnikovo srečanje, prstan si bo nadela Nataša Barbara Gračner - Na maratonu Franja množična udeležba, v treh dneh več kot 6 tisoč kolesarjev

Aktualna tema Zabrnel je stroj na Kredarici

Na edini visokogorski meteorološki postaji v Sloveniji so se začela prenovitvena dela podnebnega observatorija na Kredarici. V teh dneh so že sestavili gradbeni stroj, prišla je tudi delovna ekipa za rušitev dela objekta. Gre za visokogorski podnebni observatorij Kredarica, ki je začel delovati leta 1954. Postaja, na kateri so stalno prisotni člani ekipe, je nujno potrebna prenove, prostori so premajhni in ne ustrezajo več izvajanju meteorološke dejavnosti. V prizidku triglavskega doma stalna ekipa deluje že 70 let. Kakšni so spomini na delo še v času sporazumevanja z Morsejevo abecedo in kako poteka delo danes? Foto: Marjan Gyura

Danes do 13:00 Danes do trinajstih

Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Jutranja kronika Izrael in Iran stopnjujeta napade

Tudi minula noč ni minila brez obsežnih napadov med Iranom in Izraelom. Slednji se je osredotočil predvsem na energetske objekte in med drugim zadel pomembno teheransko skladišče nafte Šaran, islamska republika pa je v Izraelu z raketami dosegla največja mesta. Poročajo o sedmih ubitih ljudeh in več kot 100 ranjenih. Obe strani napovedujeta stopnjevanje silovitosti. Teheran sporoča, da je pripravljen na dolgotrajne boje, Izrael pa, da pred napadi ne bo varen niti iranski vrhovni voditelj ajatola Hamenej. Drugi poudarki oddaje: V Minessoti atentat na demokratsko predstavnico in njenega moža. Ukrajina poroča o napredovanju svojih sil v regiji Sumi. Ob svetovnem dnevu boja proti nasilju nad starejšimi izpostavljeno nasilje nad starejšimi moškimi.

Zrcalo dneva Izrael in Iran drugi dan nadaljujeta smrtonosne medsebojne spopade.

Izrael in Iran drugi dan nadaljujeta smrtonosne medsebojne spopade. Potem ko je judovska država napovedala stopnjevanje napadov, je iranska državna televizija posvarila pred težkimi in uničojčimi napadi islamske republike, ki naj bi jih izvedli v prihodnjih urah. Izraelska vojska je danes napadla več ključnih ciljev, med drugim največje nahajališče zemeljskega plina na svetu, kjer je izbruhnil požar.

Radijski dnevnik Ob nadaljevanju izraelskih napadov na Iran odpovedali ameriško-iranska jedrska pogajanja.

Izrael in Iran nadaljujeta medsebojne napade. Izraelska vojska je popoldne potrdila, da bo še naprej izvajala napade na različne cilje v Iranu, kjer je v raketiranju prestolnice ubila več deset civilistov. Z več kot 200 izstreljenimi balističnimi raketami pa je iranska stran pokazala, da lahko prebije izraelsko protiraketno obrambo. Medtem ko Izrael grozi s še hujšimi napadi, narašča skrb, da bi se konflikt lahko razlil širše po regiji. V oddaji tudi: - V političnem atentatu v Minnesoti dve smrtni žrtvi in dva ranjena. - Na medverskem Forumu za mir na Balkanu poudarili vrednote življenja in družine. - Tadej Pogačar le še korak stran od prve osvojitve dirke po Dofineji.

Dogodki in odmevi Izrael nadaljuje napade na Iran - žrtev vse več, poškodovani jedrski objekti.

Iran se je z vrsto raketnih napadov na Izrael odzval na včerajšnji izraelski napad. Več raket je zadelo osrednji del države, z največjim mestom Tel Avivom vred. Po najnovejših podatkih so bili ubiti trije ljudje, 60 je ranjenih. Žrtve preštevajo tudi v Iranu, kjer so bili tarče napadov vojaški poveljniki, jedrski znanstveniki, pa tudi civilisti. Umrlo naj bi do sto ljudi. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je pozval Irance, naj se uprejo režimu. V oddaji tudi: - Spopadi med Iranom in Izraelom precej podražili nafto in plin. - Schengenski sporazum po 40-ih letih v krizi srednjih let, več nadzora nad notranjimi mejami. - Pred Parado ponosa v Ljubljani številne grožnje skupnosti LGBTIQ+.

Danes do 13:00 Danes do trinajstih

Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Jutranja kronika Iran in Izrael izvedla nočna obstreljevanja, pogovori o jedrskem sporazumu obviseli v zraku

Iran je v več fazah izvedel povračilno raketiranje Izraela, ki je noč pred tem izvedel obsežen napad na islamsko republiko. Iranske sile so po svojih trditvah zadele tudi dve izraelski ministrstvi. Iz Teherana medtem poročajo o novih eksplozijah, požar je izbruhnil na teheranskem mednarodnem letališču, Izrael naj bi želel doseči tamkajšnje jedrske objekte. Drugi poudarki oddaje: Mineva 40 let od podpisa Schengenskega sporazuma Na Hrvaškem pričakujejo zahtevno turistično sezono Ob odprtju festivala KRAFT podeljene nagrade Društva slovenskih avdiovizualnih igralcev

Več

ApolloLajka Marko Peljhan, drugič – »Od takrat naprej nismo nobene rakete več izstrelili sredi mesta« in druge peripetije na poti do prvega slovenskega satelita

Ker smo v prvem pogovoru z Markom Peljhanom prišli komaj do polovice njegove nadvse zanimive zgodbe, smo ga preprosto morali še enkrat zvleči v studio. In res ni bilo odveč. Od navdušenja na revolucijo malih satelitov, oblikovanja številnih idej za prvi slovenski satelit, iskanja raket v tujini pa do - končno - olajšanja ob uspešni izstrelitvi Nema-HD.

Umetnost možnega Monetizacija nove politike – Matija Stepišnik (Večer)

Zakaj je izjava Boruta Pahorja, da dogajanja v Gazi ne bi označil za genocid, sprožila tako burne reakcije? In zakaj se je Pahor sploh odločil v tem trenutku za nastop s tako jasnimi političnimi sporočili? Nekdanji predsednik sicer pravi, da je zdaj zasebnik, pogodbenik, ki deluje na prostem trgu, opozarja Matija Stepišnik, odgovorni urednik Večera. A v tem prostoru zasebne pobude hkrati deluje kot politik in s svojimi izjavami tudi vpliva na politično dogajanje. Hkrati pa je Pahor tudi inovator in prvi obraz politike nove dobe. Proces je nepovraten in tudi pri nas vsi politiki tudi pri nas nagovarjajo volivce s kratkimi sporočili in posnetki iz zasebnega življenja na družbenih omrežjih. Z Matijo ob koncu sezone našega podkasta o politiki potegnemo črto pod zadnje burno politično leto in preslikamo realno stanje pred začetkom odločilnih predvolilnih mesecev. Gibanje Svoboda je prva stranka novih obrazov, ki ji je uspelo preživeti dve tretjini mandata, kar oži prostor političnim novincem. Na desnici prostor še vedno suvereno obvladuje SDS z Janezom Janšo, niti Novi Sloveniji niti Logarjevim Demokratom ni uspelo tega spremeniti. Izhodišča so torej jasna, kar pa ne pomeni, da sprememb ne bo. Nasprotno, izkušnje kažejo, da v teh časih lahko pričakujemo nepričakovano in da se lahko v nekaj dneh politična razmerja temeljito postavijo na glavo. Kljub temu naš podkast začasno odhaja na počitnice. Seveda pa – če bodo razmere to zahtevale – kakšna izredna epizoda to poletje ni izključena …

Umetnost možnega Polarizacija in odsotnost refleksije - Suzana Kos (Info360) in Primož Cirman (Necenzurirano)

Medtem ko divja ena vojna na evropskih tleh, druga na pragu Evrope in se ob spremljavi carinske vojne sesuva povojna ureditev sveta, se v Sloveniji največ pogovarjamo o privilegijih, kar je najbolj jasno demonstriral referendum o izrednih pokojninah umetnikov, razmišlja Primož Cirman, odgovorni urednik portala Necenzurirano: »Kot bi Slovenci živeli v votlini, kjer ni zaznati neurja, ki divja zunaj.« In tako kot se v mednarodni skupnosti moč koncentrira v rokah dveh velesil, smo na domačem prizorišču priča izraziti polarizaciji. »Slovenci živimo v dveh votlinah,« dodaja Suzana Kos, komentatorka in voditeljica na portalu Info360. »Del jih živi v votlini Janeza Janše, drugi del pa v votlini tistega, ki je v določenem trenutku njegov nasprotnik.« Med našo debato je vladni trojček predstavljal rezultate triletnega sobivanja na oblasti, a je predstavitev dosežkov zmotila objava KPK, da je zaznala utemeljen sum kršitve določb nasprotja interesov v zadevi Karigador. Kako lahko vpliva na politično dinamiko v letu pred volitvami, ki jo že narekujejo sporočila Janeza Janše na nedavnem kongresu in Roberta Goloba na strankarskem Festivalu Svobode. Vabljeni v našo družbo!

Srce bije za posel Matej Rigelnik, Equinox

Gost 36. epizode Srce bije za posel je partner in izvršni direktor nepremičninske družbe Equinox Matej Rigelnik. Kot izvrsten poznavalec nepremičninskega trga je prepričan, da je izpostavljenost Slovenk in Slovencev na področju nepremičnin odločno prevelika. Po njegovem smo pravi "nepremičninski tajkuni", v primerjavi z drugimi evropskimi narodi. Svojo izjavo podpre s številkami: 300 milijard evrov premoženja imamo v nepremičninah, zgolj 30 milijard v bankah.

Evolucija užitka »Morva sam it stran. K to tuki … to je pa res bolnica«

Psihopati iščejo izključno moč in nadzor. Njih samo to zanima.

Umetnost možnega Poreferendumska seštevanka in odštevanka - Gašper Lubej (Siol.net) in Žiga Bonča (POP TV)

Opoziciji je prvič v mandatu Golobove vlade uspel veliki met – zmagati na referendumu, in sicer o dodatkih k pokojninam izjemnih umetnikom. Kaj to pomeni za politično prizorišče leto pred volitvami? Je zmaga desne sredine že zagotovljena? Je s pozivi k bojkotu vladna koalicija naredila strateško napako ali le ublažila neizbežen poraz? Je desna sredina res tako enotna, kot se je pokazalo v nedeljo? In ali je leva sredina res tako sprta, da je že zapravila svoje možnosti na prihodnjih volitvah? Gašper Lubej, komentator in urednik na Siolu, je bil na referendumski večer v štabu SDS, Žiga Bonča, novinar in voditelj na POP TV, pa v štabu Gibanja Svoboda. Oba sta torej spremljala dogajanje iz prve vrste in oba razumeta kontekst in posledice preko ograj dnevne politike. Komentiramo tudi fenomen politika, ki vodi stranko od leta 1993 in se mu 24.maja obeta še en mandat. Je Janez Janša po več kot tridesetih letih na čelu SDS in številnih porazih močnejši kot kadar koli prej? Odgovorimo v novi epizodi podkasta o politiki Umetnost možnega. Na poslušanje!

Srce bije za posel Medeja Lončar, Siemens

Gostja 35. epizode Srce bije za posel je direktorica Siemens Slovenija, Hrvaška in Srbija Medeja Lončar. Čas v katerem živimo zahteva veliko prilagoditev; dolgoročno načrtovanje je skorajda nemogoče. Situacija se na področju novih tehnologij spreminja dnevno, politični sistem pa je še vedno zasidran v preteklosti. Politiki ne poznajo posledic, ki jih ta hiter razvoj prinaša za družbo, ugotavlja sogovornica. Dodaja, da bi moralo biti sodelovanja med politiko, gospodarstvom ter civilno družbo več, a ker ga je vse manj, to sproža napetosti med akterji.

Umetnost možnega Afere in predvolilni stampedo – Matej Grošelj (Večer) in Rok Čakš (Zanima.me)

V težavah sta ta čas predsednik vlade Robert Golob in vodja največje opozicijske stranke Janez Janša. Prvi se ne more otresti očitka o konfliktu interesov, ker je šel na počitnice v hišo poslovneža Tomaža Subotiča, ki je bil nekaj časa tudi nadzornik dveh javnih bolnišnic. Drugi je v še večjih težavah, saj mu grozi celo zaporna kazen. Ali to odpira prostor drugim političnim igralcem? Ne nujno, a lahko se zgodijo tudi velike spremembe, menita najina tokratna sogovornika, Matej Grošelj, novinar Večera in Rok Čakš, urednik več spletnih portalov in zaganjalec projekta Zanima.me. Petkova sodba celjskega sodišča bo nedvomno imela politične posledice – če bo Janša obsojen ali če bo oproščen. Referendum, ki bo 11. maja, bo neke vrste prvi test. »To je Janšev referendum,« pravi Matej, ki meni, da bo SDS s pomočjo NSi težko zbrala 340 tisoč glasov proti zakonu. Rok pa meni, da to ni nemogoče, ker bo kampanja postavljala v ospredje napake vlade in (domnevne) privilegije, na kar so številni državljani še posebej občutljivi. Oba pa se strinjata, da se Logar pri tej temi verjetno ne bo jasno opredeljeval, čeprav je v parlamentu, tako kot SDS in NSi, glasoval proti. Ali to nakazuje možnost, da nove stranke računajo na možnost raznobarvne koalicije brez GS in SDS? Več v novi epizodi podkasta, ki je že v celoti v predvolilnih barvah ...

Evolucija užitka "Še dobro, da me je pustil. Drugače bi bila še vedno s tem psihičem."

Ljubezen ne boli in ne ruši samospoštovanja.

Umetnost možnega Slovenija v ogledalu – Andraž Zorko (Valicon)

Kot vroče žemljice svežo raziskavo Ogledalo Slovenije je v podkast Umetnost možnega prinesel Andraž Zorko, partner v družbi Valicon in redni komentator v LD;GD. Nekaj rezultatov preseneča – ob več kot leto dni trajajoči stavki zdravnikov občutna rast zaupanja v zdravstvo in zdravnike kot poklic. »Percepcija zdravstva, ki nastaja na podlagi objav v medijih, je eno, osebna izkušnja pa nekaj povsem drugega in bolj kot je izkušnja nedavna, višja je stopnja zadovoljstva,« povzema Zorko rezultate raziskave Ogledalo Slovenije, ki je na drugi strani pokazala opazen padec zaupanja v policijo. Prvaki med poklici ostajajo gasilci, civilna zaščita in reševalci, na drugi strani pa v času razpisa referenduma o dodatkih k pokojnini za izjemne umetnike beležijo izrazit padec zaupanja – umetniki. V pogovoru seveda tudi o tem, na kateri točki smo leto pred volitvami; Gibanje Svoboda je sicer prepolovilo podporo, a ostaja vodilna stranka na levem političnem polu. Kdo ali kaj jo lahko ogrozi? Na desni kaže, da SDS ne namerava posegati izven običajnega volilnega bazena, svojo volilno bazo držijo v visoki pripravljenosti za vsak primer, če bi bile volitve še pred rednim rokom.

ApolloLajka Marko Peljhan – Dobili smo tudi obisk nemške obveščevalne službe na Makrolab, ampak smo rekli, to je umetnost, ljudje oddajajo, mi sprejemamo

Od kod se je vzel navdih za prvi slovenski satelit, se je pred leti, ko smo (in to večkrat) čakali na izstrelitev slovenskih satelitov, spraševal Aljoša. Da je za vse skupaj kriv (ali pa zaslužen) Marko Peljhan, intermedijski umetnik in profesor na kalifornijski univerzi v Santa Barbari, je bil morda nekoliko presenetljiv odgovor. Ali pa tudi ne. Za vse, ki poznajo Marka Peljhana in njegovo umetniško ustvarjanje, ki je od nekdaj povezano z najsodobnejšo tehnologijo, še zlasti vesoljsko, je samoumevno, da je na idejo za slovenski satelit prišel prav on. Za vse, ki ga ne, pa bo vse jasno po tem pogovoru, v katerem nas Peljhan popelje skozi ključne postaje v življenju: od navdušenega radioamaterstva v otroštvu v Novi Gorici, prek izletov v Zvezdno mesto, da je organiziral videokonferenco med kozmonavti na Miru in Slovenijo, do hekanja satelitov, ko je analogna tehnologija to še dopuščala.

Več

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom Z Branetom Rončelom

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120 minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Čestitke in pozdravi Čestitke in pozdravi, prvi del

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.

Sobotni glasbeni večer PANKISI - Koncert s festivala Druga Godba 2024 (Urednik: Jane Weber)

Koncert ženskega ansambla Pankisi iz Gruzije smo posneli 24. maja lani v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Koncertni posnetek je delo našega zvokovnega mojstra Matjaža Mastnaka. V ansamblu Pankisi so Bela Mutoshvili, glas, harmonika; Lana Gunashashvili, glas in pondar (posebna čečenska lutnja); Linda Gunashashvili, glas ter Mariami Bagakashvili, glas. SEZNAM SKLADB S KONCERTA ANSAMBLA PANKISI: 1.Deli Rezi Khilva Shuna 01:53 2.Kurmadila 02:05 3.Ghila Oila 01:43 4.Khazanig 02:20 5.Iod Iuarg Iu Sain 01:40 6.Va Ho Ganca 03:23 7.Soplis Boloshi (Kakheti) 01:54 8.Gshordebi (Tusheti) 01:49 9.Aseti Ghame (Tusheti) 02:58 10 Cherqezi 01:25 11 Mel Chogha 02:15 12 Noxchicho 02:44 13 Malika 01:54 14 Kurmadila 01:49 15 Khanshi Shesulo Mecxvare (Tusheti) 02:13 16 Madelmo Baral (Tsova Tusheti) 01:46 17 Erji Bergash 01:56

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20:00; Ansambel Hinka Krčka s prijatelji in Slovenski muzikantje

Tokratno oddajo z valčkom Ko slavček zapoje zvečer začenja ansambel Hinka Krčka s prijatelji. Poslušate ga v prvi polovici oddaje. Tudi tri posnetke, ki vam jih predvajamo premierno. V drugem delu pa vam vrtimo nove posnetke ansambla Slovenski muzikantje, ki je v začetku maja s koncertom v Kamniku zaznamoval šestdeseto obletnico svojega delovanja. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Godbe z zgodbo Zimzelene rock uspešnice

V Godbah z zgodbo uživamo v pop-rockovskih skladbah, ki so se zapisale v glasbeno zgodovino in jih vedno znova odkrivajo nove generacije poslušalcev. Svoje uspešnice izvajajo Bruce Springsteen, Eric Clapton, David Bowie, The Police, skupina Led Zeppelin, Journey, Supertramp in Eagels.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Zajuckaj in zapoj 2025: Pika paka hamrle

Neposredni prenos prireditve Zajuckaj in zapoj 2025, ki je potekal v organizaciji Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU. Zajuckaj in zapoj: Pika paka hamrle, ki je del mednarodnega simpozija Naša, vaša, njihova, nikogaršnja? Dediščina večkulturnih območij sta vsebinsko zasnovali dr. Anja Moric in dr. Urša Šivic, sodelavki Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU. Prireditev je vodil Igor Velše. Nastopili so: • Cantate Domino • odrasla folklorna skupina Društva Kočevarjev-staroselcev • otroška folklorna skupina Društva Kočevarjev-staroselcev

41 stopinj vročine Matija Dedić

Oddajo posvečamo pianistu Matiji Dediću, ki je veliko sodeloval z našimi glasbeniki, med drugim tudi z Big Bandom RTV Slovenija. Orkester je z Dedićem nazadnje igral decembra leta 2019, ko so pripravili koncert v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma, gostja pa je bila še pevka Jadranka Juras. Matija Dedić je bil eden najboljših hrvaških jazzovskih pianistov in je za sabo pustil izjemno dediščino, med drugim skoraj 30 samostojnih albumov in nešteta sodelovanja z različnimi glasbeniki. Bil je tudi prejemnik številnih nagrad. Matija Dedić se je v srca zapisal ne samo kot glasbeni velikan, temveč tudi kot izreden človek.

Prva vrsta Severa Gjurin z zasedbo

V zadnji oddaji osme sezone nastopa pevka Severa Gjurin z zasedbo: kitaristi Dejan Lapanja, Uroš Rakovec in Danijel Bogataj, tolkalist Blaž Celarec in kontrabasist Žiga Golob.

Etnofonija The Baltic Sisters - Värav/ Vārti / Vartai

V nocojšnji Etnofoniji, ki jo je pripravil Mario Batelić, bomo slišali album Värav/Vārti/Vartai (beri: VE-rev VAR-ti VAR-tai), prvenec zasedbe The Baltic Sisters. Gre za kvartet pevk iz Litve, Estonije in Latvije, ki ob minimalni glasbeni spremljavi interpretira pesmi iz svojih domovin, za katere je značilno sugestivno večglasje.

Čestitke in pozdravi Nedelja, 8. 6. 2025

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.

Sobotni glasbeni večer Simfonični orkester RTV Slovenija in Izidor Leitinger - Prenos koncerta

Poslušamo neposredni prenos koncerta Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom skladatelja in dirigenta Izidorja Leitingerja in njegovim avtorskim projektom v okviru festivala Ars fest iz gramozne jame v Radljah ob Dravi. Simfonikom se pridružujejo tudi kitarist Dejan Lapanja, pianist Sašo Vollmaier, basist Matej Hotko in bobnar Gašper Peršl, solista pa sta saksofonistka Maja Lisac Barrosso ter trobentač Eric Vloeimans.

Več

Lahko noč, otroci! Zmaj, samorog in gosenica

Čarovnik porabi preveč čarobnih besed … Pripoveduje: Draga Potočnjak. Napisala: Vivian Vande Velde. Prevedla: Tončka Stanonik. Posneto v studiih Radia Slovenija 1992.

RIO radijska igra za otroke Svetlana Makarovič: Škrat Kuzma

Škrat Kuzma je dolgo živel samo v knjigi. Ker pa se je otrokom tako priljubil, smo leta 1995 naprosili pesnico Svetlano Makarovič, naj ga priredi še za radio. Isti je, a vendar čisto drugačen. Kakšen, pa spoznajte sami … Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Ervin Fritz Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc Škrat Kuzma – Robert Waltl Frizerski škrat – Boris Ostan Tiskarski škrat – Karli Brišnik Radijski škrat – Grega Čušin Zidarski škrat – Janez Škof Kuhinjski škrat – Zlatko Šugman Sraka – Nadja Vidmar Miška – Lara Jankovič Jež – Jernej Kunter Veverica – Nataša Barbara Gračner Palčica – Tina Gorenjak Medved – Iztok Jereb Škratka – Nina Valič Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija v novembru 1995

Lahko noč, otroci! Sanje; Kaj se zgodi, če kdo ne zaspi

V nocojšnji pravljici so sanje pobegnile. Ujemimo jih, da bomo potem lažje sanjali. … Pripoveduje: Stanislava Bonisegna. Napisali: Dubravka Ugrešić in Saša Vegri. Posneto v studiih Radia Slovenija 1992.

Hudo! Mladi z OŠ Vojnik - zmagovalci letošnje sezone oddaje Male sive celice

V 30 letih je na snemanjih tekmovalo okoli 3200 otrok v 752 oddajah, zastavili pa so več kot 24 tisoč vprašanj. Govorimo o oddaji Male sive celice, ki letos slavi 30. rojstni dan. In velika zmagovalka letošnje sezone Malih sivih celic je OŠ Vojnik! Mladi tekmovalci zmagovalci in njihovi navijači so se to sobotno jutro družili v studiu 1. programa nacioalnega radia. Zmagovalna trojka: Bine Poznič, Marcel Žibret in Mara Fendre, njihovi navijači Lovro Lamut, Vid Komplet, Viktorija Žibret, Vita Fendre in Tomi Poznič, z njimi pa je prišla tudi Vilma Ošlak, mentorica ter učiteljica matematike in tehnike.

Huda muska Parvani Violet

Danes v rubriki Huda muska raziskujemo glasbo pevke in multiinstrumentalistke Veronike Steiner, ki ustvarja pod umetniškim imenom Parvani Violet, ki je pred kratkim izdala prvenec Simboli.

Kulturomat Čist hud žur!

Ustvarjalnost rada najde skupno pot z druženjem. Ko se to zgodi lahko nastanejo zelo lepe stvari, kar potrjuje 14 nastopajočih, ki so čez leto nastopili v oddajah Otroškega in mladinskega programa na TV Slovenija. V sredo so zavzeli veliki oder Kongresnega trga, kjer jih je na tonski vaji ujela Kaja Čelan. Videli in slišali smo lahko izvrstne glasbene in plesne točke mladih talentov, več pa v današnjem Kulturomatu. Bere Alja Verbole.

Hudo športni Športna jahačica Vita Vodnik

V Rubriki Hudo športni gremo v manežo. Veste, kaj je to? Če ne, pozorno prisluhnite pogovoru s športno jahačico Vito Vodnik, ki trenira dresurno jahanje. Verjetno marsikdo med vami mladimi goji veliko ljubezen do konj, nekatere pa ta ljubezen tako prevzame, da ji posvetijo tudi svojo športno pot oziroma prosti čas. Kako po tej poti stopa Vita, izvemo v pogovoru, ki ga je pripravil Aleš Ogrin.

Radijski ringaraja Odštevamo dneve do konca šolskega leta ...

Tretješolci z OŠ Antona Globočnika Postojna že odštevajo dneve do konca tega šolskega leta ... Kaj vse so se letos naučili, kaj novega spoznali, zakaj so radi hodili v šolo? Kateri je bil njihov najljubši predmet? Kako jim bo znanje, pridobljeno na plavalnem tečaju, prišlo prav v letošnjem poletju? In kakšni so njihovi načrti za proste tople brezskrben počitniške dni ... Vse to v tokratni oddaji Radijski ringaraja, ki jo bo vodila Tadeja Bizilj. Pridružite se nam tudi vi prek telefona na 01 475 22 22.

Lahko noč, otroci! Ščuka Špela

Bi nocoj skupaj zaplavali v sanje? Pripoveduje: Gorazd Logar. Napisala: Kirsti Kivinen. Prevedla: Jelka Ovaska. Posneto v studiih Radia Slovenija 2007.

Lahko noč, otroci! Bršljan pravljic

Na vrhu visokega stolpa so v zlato zastraženi sobi skrite pravljice. Pripoveduje: Vesna Jevnikar. Napisala: Bina Štampe Žmavc. Posneto v studiih Radia Slovenija 2006.

Gymnasium Filmsko in plesno ustvarjanje Transgeneracije 2025

Želja po umetniškem ustvarjanju na področju filma in plesa je tokratne mlade goste oddaje Gymnasium vodila na šolo SVŠGUGL, kjer so se vpisali na program umetniške gimnazije. Tam so v sklopu njihovega pouka nastali trije umetniški izdelki – dva kratka igrana filma Lilije in Obični ldje ter plesna predstava Strah in pogum, ta dela pa so letos zmagala na Festivalu dijaške ustvarjalnosti Transgeneracije 2025.

Več

Slovencem po svetu V prihodnjih dneh bo Evropska prestolnica kulture Nova Gorica tudi v znamenju Slovencev iz zamejstva in sveta

V oddaji vas nekoliko podrobneje seznanjamo s srečanjem Slovencev iz zamejstva in sveta Dobrodošli doma, ki ga od danes do 3. julija gosti Evropska prestolnica kulture Nova Gorica z Gorico. Ustavljamo se tudi v slovenski dopolnilni šoli v Berlinu in se pogovarjamo z učiteljico Magdaleno Novak, ki se bo s skupino odraslih učencev tudi udeležila srečanja Dobrodošli doma v Novi Gorici. Potujemo pa tudi na Poljsko in se ustavljamo v Varšavi, kjer delo lektorice slovenskega jezika že več kot štiri desetletja opravlja dr. Jasmina Šuler Galos. Predstavljamo pa tudi Slovenca Marjana Venierja iz Nabrežine blizu Trsta, ki ga je pred davnimi leti pot odpeljala v Avstralijo.

Sami naši Volitve v Srbiji, mednarodna operna kariera z začetki v Ljubljani in slovo od glasbenega velikana

V tokratni oddaji Sami naši bomo osvetlili tri zelo različne, a pomembne zgodbe s prostora nekdanje skupne države. V prvem prispevku bomo v pogovoru z psihologom Brankom Vujadinovićem raziskali, zakaj so bile lokalne volitve v Srbiji tako pomembne in kako se zrcalijo v širšem političnem dogajanju. Spoznali bomo tudi sopranistko Marigono Ćerkezi, ki s svojo umetnostjo osvaja evropske operne odre, svojo glasbeno pot pa je začela prav v Ljubljani. Oddajo bomo končali s poklonom Matiji Dediću, izjemnemu džezovskemu glasbeniku, ki je zaznamoval hrvaško glasbeno prizorišče in se v 53. letu za vedno poslovil.

Naše poti Romska zgodba v dvanajstih plesih - iz Indije do Evrope

Kulturno in umetniško društvo Plesna delavnica Zahir iz Maribora je pripravilo plesno predstavo, v kateri so z dvanajstimi romskimi plesi ponazorili potovanje Romov iz Indije v Evropo. Ob spremljavi romskih pesmi iz posameznih držav so zaživeli tudi kostumi romskih narodnih noš. Študenti visoke pedagoške šole iz Celovca so obiskali Prekmurje in se srečali tudi z romsko skupnostjo. Med drugim so obiskali romski muzej, Radio Romic in romsko naselje Pušča ter tamkajšnjo enoto vrtca Romano.

Sotočja Veliko priložnosti za druženje rojakov v zamejstvu in matični državi

V Novi Gorici in Gorici se bo v prihodnjih dneh na Dobrodošli doma zbralo več kot 1000 rojakov z vsega sveta. Kaj se bo dogajalo, pojasnjuje Vesna Humar, državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Slovencem po svetu Alenka Prinčič, Nizozemska: “Po duši sem Slovenka z malo manj domotožja”

Predstavljamo izseljensko zgodbo Ljubljančanke Alenke Prinčič, ki je pred več kot četrt stoletja našla novi dom in delo na Nizozemskem, ustavljamo se v Švici, kjer se slovenski rojaki pripravljajo na tradicionalno prireditev ob koncu šolskega leta slovenske dopolnilne šole, ki bo tokrat nadvse športno obarvana. Posredujemo pa vam tudi nekaj informacij v zvezi z osrednjim Srečanjem Slovencev v zamejstvu in po svetu Dobrodošli doma, ki bo med 13. junijem in 3. julijem potekalo v Novi gorici, nekaj več pa izveste tudi o portalu multimedijskega centra RTV - Rojaki, ki tudi obvešča o dogajanju na področju Slovencev v zamejstvu in po svetu.

Sami naši Zvoki solidarnosti za Palestino, literarni natečaj Sosed tvojega brega 2025 in pogled v življenje hrvaške skupnosti v Sloveniji

V tokratni oddaji Sami naši raziskujemo preplet umetnosti, identitete in solidarnosti. V prvem prispevku bomo slišali pogovor z organizatorji dobrodelnega koncerta za Palestino, ki je v Centru urbane kulture Kino Šiška združil glasbo in družbeno angažiranost. V drugem prispevku bomo govorili o literarnem natečaju Sosed tvojega brega 2025, ki že tradicionalno odpira prostor za razmislek o sobivanju ter vsako leto razglasi najboljša pesnika in prozna besedila. V tretjem pa bomo izvedeli za etnološko raziskavo, ki razkriva življenje in dediščino Hrvatov v Sloveniji, njihovo vpetost v družbo ter izzive identitete v različnih generacijah.

Naše poti V občini Dobrovnik ob celotni infrastrukturi sedaj še kolesarska steza in vrtovi

V petek so v občini Dobrovnik odprli kolesarsko stezo, ki poteka skozi romsko naselje. Pred slavnostim odprtjem je občina v sodelovanju s Svetom romske skupnosti RS pripravila še okroglo mizo o pozitivnih primerih in reševanju romske tematike. Kljub dobrim primerom pa se nekatere občine v Pomurju še vedno soočajo z osnovnimi izzivi pri reševanju romske tematike. Ena takih občin je občina Beltinci. Prinašamo še podrobnosti zakaj je Svet romske skupnosti moral razveljaviti kar dva od treh marca razpisanih javnih razpisov in za koliko se povišuje javni razpis za sofinanciranje programov romskih društev. Čas bo še za nov izbor skladb minulega meseca. Na domačem se za lovoriko potegujejo Harmelogic s skladbo Tito in zasedba Balkan Boys s skladbo Život stari. Na tujem delu vam na izbiro ponujamo skladbo Cior baro zasedbe Barcelona Gipsy Balkan Orchestra in skladbo Pag to piko, ki jo prispevajo Marko Markovič in Bombarderi.

Sotočja Od krčenja podpor do ohranjanja dediščine

Avstrijska vlada bo varčevala tudi pri svojih narodnih skupnostih in ni presenečenje, da so koroški Slovenci kritični do teh namer. Kako naprej, sprašujemo Bernarda Sadovnika, ki med drugim vodi konferenco predsednikov sosvetov avstrijskih narodnih skupnosti.

Slovencem po svetu Petra Fermeta je na Bavarsko pripeljala ljubezen do nogometa

V oddaji gostimo Celjana Petra Fermeta, športnika, ki živi in dela v Nemčiji. Aktiven je na nogometnem področju in ljubezen do nogometa ga je pred desetletjem tudi pripeljala v Nemčijo. Ustavljamo se tudi pri slovenskih rojakih na Švedskem, kjer se slovenska skupnost pripravlja na tradicionalno vseslovensko srečanje v Vadsteni, podajamo pa se tudi v Srbijo in predstavljamo 19.Literarno srečanje Naša slovenska beseda, ki poteka v organizaciji Društva Slovencev Planika v Zrenjaninu.

Sami naši Forum Tomizza, prostorska umetnost in film med identitetami

V tokratni oddaji Sami naši najprej obiščemo Forum Tomizza – literarni festival, ki povezuje tri mesta in tri jezike. Nato prisluhnemo vizualnemu umetniku Dinu Spahiću, ki se v DobriVagi predstavlja z razstavo To the Floor. Za konec pa še pogovor s hrvaškim režiserjem Pavom Marinkovićem, avtorjem filma Bosanski lonec, o ustvarjanju na meji kultur, humorju in družbeni kritiki.

Naše poti Borut Horvat, župan občine Turnišče: Tudi v Pomurju niso razmere tako bleščeče, kot si ljudje mislijo

Po dopolnjenem predlogu dopolnitev zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih se bo v primeru ugotovitve inšpektorata za šolstvo, da otrok iz neopravičljivih razlogov ne hodi v šolo, enemu od staršev tri mesece izplačeval otroški dodatek v materialni obliki. O ukrepih so tisti, ki dnevno delajo z romskimi starši in otroki, skeptični. V Puconcih so v okviru nacionalne platforme Siforoma govorili o izzivih pri urejanju bivanjskih pogojev pripadnic in pripadnikov romske skupnosti v občinah z evidentiranimi romskimi naselji. Opozorili so, da tudi v Pomurju razmere romske skupnosti niso tako bleščeče, kot si morda ljudje mislijo. V tokratni rubriki romskega jezika pa bomo govorili o stari umetnosti Romov, napovedovanja prihodnosti – vedeževanju.

Več

Novice Radia Slovenija Novice ob 23h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Zrcalo dneva Izrael in Iran v minulih urah zaostrila medsebojne spopade.

Izrael in Iran sta v minulih urah zaostrila medsebojne spopade. Judovska država je po lastnih navedbah začela val napadov na zahodni del islamske republike. Ta poroča, da so izraelski izstrelki zadeli eno od stavb iranskega zunanjega ministrtva, ranjenih je več uslužbencev. Teheran, ki je izraelske prebivalce je posvaril, naj se ne zadržujejo v bližini določenih pomembnih območij, odgovarja s povračilnimi napadi, ki prebijajo izraelski protizračno obrambo. O najmanj štirih ranjenih poročajo iz izraelskega mesta Haifa.

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom Z Branetom Rončelom

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120 minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Lahko noč, otroci! Zmaj, samorog in gosenica

Čarovnik porabi preveč čarobnih besed … Pripoveduje: Draga Potočnjak. Napisala: Vivian Vande Velde. Prevedla: Tončka Stanonik. Posneto v studiih Radia Slovenija 1992.

Radijski dnevnik Združene države Izrael in Iran pozivajo k sklenitvi premirja in dopuščajo možnost vključitve v konflikt

Izrael in Iran z nezmanjšano silovitostjo že tretji dan napadata drug drugega, Judovska država ne kaže pripravljenosti, da ustavi svoj vojaški aparat, s katerim, kot pravi, skuša Iranu onemogočiti izničenje Izraela. Islamska republika je pripravljena prekiniti povračilne napade, če napade ustavi tudi Izrael. Medtem ko po Iranu uničuje izbrane strateške cilje, pa Izrael ugotavlja, da njegov zračni oklep vendarle ni povsem neprebojen, zaradi česar - sicer v precej manjšem obsegu kot v Iranu - tudi v judovski državi preštevajo smrtne žrtve. V oddaji tudi o tem: - Francoski predsednik Macron v znak solidarnosti obiskal Grenlandijo. - V Izoli v veljavo stopil nov parkirni režim. - Tadej Pogačar prvič v karieri osvojil kolesarsko dirko po Dofineji.

Sledi časa 15 let terapij ob pomoči konja

Kraj Starošince v središču severovzhodne Slovenije je po spletu naključij postal domovanje Zavoda Nazaj na konja. Ob obisku tega gostoljubnega posestva in ekipe, ki ga vodi, obiskovalec občuti takojšen mir, nekakšno spokojnost, ki jo ponujata čreda konj in neokrnjena narava, ki oblikuje tisto, kar blagohotno vpliva na otroke, mlade, na družine in druge obiskovalce. Ta center oziroma zavod že več kot 15 let orje ledino na področju sistematičnega razvoja terapij in drugih psihosocialnih intervenc ob pomoči konja. In ravno to je odlično izhodišče za celostno obravnavo otrok, mladostnikov in odraslih s posebnimi potrebami in težavami na področju duševnega zdravja.

Dogodki in odmevi Iran udaril po naseljenih območjih Izraela, ta v Iranu še naprej cilja jedrske objekte in naftne rafinerije

Iran in Izrael tretji dan nadaljujeta medsebojne napade, število žrtev se povečuje. Izraelska vojska je sporočila, da je napadla jedrski objekt v Isfahanu, zadela je tudi dve iranski skladišči goriva. Kot so še sporočili, imajo v Iranu obsežen seznam tarč, ki jih nameravajo napasti. V Kanadi se bodo danes sešli voditelji sedmih najrazvitejših gospodarstev, skupine G7, ki se po pričakovanjih ne bodo mogli izogniti pogovorom o razplamtevanju bližnjevzhodne krize. V oddaji tudi o tem: - Pred prvo obravnavo zakona o konoplji v državnem zboru številni pomisleki - S podelitvijo nagrad se bo sklenilo Borštnikovo srečanje, prstan si bo nadela Nataša Barbara Gračner - Na maratonu Franja množična udeležba, v treh dneh več kot 6 tisoč kolesarjev

Nedeljska reportaža Biči

Izdelovanje bičev, ali po domače škarabacarstvo, je ena tistih obrti, ki jim grozi, da bodo utonile v pozabo. Biče so s struženjem iz enega kosa lesa izdelovali suhorobarji na ribniškem, velikolaškem in cerkniškem območju. Največji mojstri pletenih bičev so bili v Opatjem selu in v Brestovici na Krasu. Začetki bičarstva v Opatjem selu segajo v drugo polovico 19. stoletja, ko je ta obrt prišla iz Furlanije. Največji razcvet je doseglo v letih pred prvo svetovno vojno, ko je bilo v vasi kar osem delavnic, ki so zaposlovale približno 50 delavcev. Opajci so v enem letu izdelali tudi do 100.000 bičev, ki so jih prodajali po vsej takratni Avstro-Ogrski. Po drugi svetovni vojni pa je začela ta obrt nezadržno propadati, saj so vprežno živino zamenjali stroji. To zanimivo obrt izdelovanja bičev bomo spoznali v današnji oddaji Nedeljska reportaža, njen avtor je Milan Trobič.

Od setve do žetve Sobivanje volka in ovac ni mogoče

Osrednja tema tokratne oddaje so napadi volkov na pašno drobnico. V Sloveniji je bilo ob vstopu v EU 30 volkov, po zadnjem monitoringu leta 2023 pa med 140 in 150 osebkov. Po nedavnem pokolu ovac na Zaplati so rejci drobnice oziroma Sindikat kmetov Slovenije od ministrstva za naravne vire in prostor zahtevali uskladitev nacionalne zakonodaje z evropsko direktivo tako, da bo mogoče uravnavanje številčnosti z odstrelom na vzdržno raven. Pozornost namenjamo tudi proizvodnji prvih solat za trg iz največjega in najsodobnejšega steklenjaka v državi. V Beltincih na prostoru nekdanje prašičje farme Nemščak ga je postavilo podjetje Panvita. Izvemo pa tudi za primer uspešne predaje družinske kmetije iz okolice Vrhnike na mladega prevzemnika.

Aktualna tema Zabrnel je stroj na Kredarici

Na edini visokogorski meteorološki postaji v Sloveniji so se začela prenovitvena dela podnebnega observatorija na Kredarici. V teh dneh so že sestavili gradbeni stroj, prišla je tudi delovna ekipa za rušitev dela objekta. Gre za visokogorski podnebni observatorij Kredarica, ki je začel delovati leta 1954. Postaja, na kateri so stalno prisotni člani ekipe, je nujno potrebna prenove, prostori so premajhni in ne ustrezajo več izvajanju meteorološke dejavnosti. V prizidku triglavskega doma stalna ekipa deluje že 70 let. Kakšni so spomini na delo še v času sporazumevanja z Morsejevo abecedo in kako poteka delo danes? Foto: Marjan Gyura