Turizem v podzemlju

Skrivnostni kočevski bunker, zaklonišče pod starim Kranjem in veslanje po mežiškem rudniku

Podzemlje Pece

foto: Uradni FB profil

V nedeljo zjutraj smo na Prvem raziskovali podzemni turizem. Tokrat nismo govorili o znamenitostih, ki jih je pod zemljo ustvarila moč narave, temveč o tistih znamenitostih, ki jih je ustvaril človek, a si takrat, ko je to storil, še zdaleč ni predstavljal, da bodo nekoč postale zanimive za turiste.

Temni kranjski rovi

Pod starim Kranjem se nahajajo kranjski rovi, zgrajeni med drugo svetovno vojno. Po koncu vojne je staro mestno zaklonišče izgubilo svoj prvotni namen in skoraj utonilo v pozabo. Pred slabimi 20. leti pa je spet oživelo – začelo se je s čistilno akcijo, v kateri so sodelovali predvsem lokalni jamarji, gasilci in taborniki. Preden so rove odprli za javnost, so jih na novo tlakovali in napeljali elektriko. “Rovi so bili načrtovani za zaščito nekje od 4 tisoč do 5 tisoč ljudi,” pove Kristina Sever z Zavoda za turizem in kulturo Kranj.

Rove je kopalo 120 delavcev in to so naredili v enem letu. Moram še povedati, da smo imeli zelo veliko srečo, da rovi praktično niso bili uporabljeni. Nekajkrat so se notri zatekli ljudje ob alarmih, vendar Kranj ni utrpel večje škode.

V 80. in 90. letih so v rovih priložnost za posel našli gojitelji gob. Tema in vlaga sta namreč odlična pogoja za omenjeno dejavnost.

Skrivnostni kočevski bunker

»Skrivnostni bunker Škrilj odpira vrata za turistične namene,« je kočevska občina oznanila 1. junija 2017. Odprla so se vrata v podzemni bunker – v 500 metrov hodnikov ter šest podzemnih sob z lastnim vodnim zajetjem in dvema generatorjema za proizvodnjo električne energije – ki bi omogočil bivanje v primeru atomskega udara v času hladne vojne. Po besedah Mihaela Petroviča mlajšega, vodnika po kočevskem bunkerju je za ogled tajnega objekta veliko zanimanja. V zgolj 5. mesecih so vodniki eno bolje varovanih jugoslovanskih skrivnosti razkazali že več kot 40 tisoč ljudem.

Tisti, ki so prihajali noter delati, so tja prišli z zavezanimi očmi, tako da niso mogli prepoznati poti. Prvi vhod vodi v podzemlje, torej v bunker, ki je nastal pred 50. leti kot bunker za telekomunikacije oz. kot podporni objekt za bunker, ki je bil namenjen slovenskemu političnemu vodstvu in se je nahajal v Gotenici.

Srce bunkerja je telekomunikacijska dvorana, ki je bila včasih namenjena povezavam z drugimi podobnimi bunkerji v nekdanji Jugoslaviji. Ki pa ni bila nikoli uporabljena, ker ni prišlo do agresije na nekdanjo Jugoslavijo, zaradi katere je bunker tudi nastal.

V drugih republikah bivše skupne države so podobne objekte modernizirali, medtem ko je bunker v Sloveniji odlično ohranjena časovna kapsula in ravno zato posebej dragocen. Bunker je kočevska občina dobila v najem za 5 let z možnostjo samodejnega podaljšanja.

Poplavljen mežiški rudnik

Ko so 1994 ustavili proizvodnjo v mežiških rudnikih, so iz rudnika nehali črpati vodo. Kmalu je ta zalila spodnje dele, vse do vodnega rova po katerem se danes prosto izteka iz rudnika. Veliki odkopi, ki so jih naredili rudarji, tako danes izgledajo kot čarobna podzemna jezera. Mag. Suzana Fajmut Štrucl, univ. dipl. inž. geol., direktorica družbe Podzemlje Pece, razloži, da so “vedno hoteli biti malo drugačni od drugih podobnih atrakcij, ki jih je kar nekaj v Evropi in po svetu.” Zato so izkoristili tudi potopljen del rudnika.

Zelo, zelo skrbimo za varnost naših obiskovalcev. Imamo posebno opremo, tako da dobijo neoprenske hlače, da se zaščitijo pred vodo in da lahko po vodi tudi malo hodijo in pa seveda varnostne jopiče. V rudnik nihče ne sme brez čelade, čelade za kajak pa imajo tudi svetilke.

Če se še niste peljali s kolesom skozi rudnik ali veslali po zalitih rudniških rovih, se lahko odpravite v zapuščen rudnik svinca in cinka v Mežici. Tudi za manj adrenalinsko usmerjene obiskovalce poskrbijo pod Peco.

To je možnost, ki je tudi najbolj obiskana. S pravim rudarskim vlakom se peljete v rudnik. Ta vlak je ravno tak – avtentičen – s kakršnim so se res vozili rudarji na šiht. Peljete se približno 3,5 km, ko pridete v osrčje Pece pa potem hodite še 1,5 km po poti, ki je opremljena z opremo, ki so jo uporabljali rudarji skozi zgodovino.

Da so v Podzemlju Pece ubrali pravo turistično pot, dokazuje tudi dejstvo, da je bil mežiški rudnik – eden zadnjih rudnikov v Evropi  – med finalisti za Evropsko destinacijo odličnosti.