Aktualna tema Skromen pogreb in bogastvo pontifikata

Približno četrt milijona ljudi, več kot 160 delegacij, številni voditelji so se v Vatikanu poslovili od pokojnega papeža Frančiška. Še več tisoč ljudi ga je pospremilo na zadnji poti v baziliko Marije Snežne, kjer je pokopan. Pokojni papež si je zaželel skromnega pogreba, ki pa je ob omenjeni množičnosti izžareval bogastvo njegovega pontifikata in stika, ki ga je očitno uspel stkati z verujočimi. Podrobneje v pogovoru z urednikom Uredništva za religije in verstva na Radiu Slovenija, Tomažem Gerdenom.

Razkošje v glavi Teja Reba: Naša telesa so povezana

Teja Reba je plesalka, koreografinja, performerka, režiserka. Od leta 2004 profesionalno deluje na področju sodobnih uprizoritvenih umetnosti kot samozaposlena v kulturi. Sodelovala je s številnimi priznanimi avtoricami in avtorji, režiserji ter domačimi in tujimi koreografi. Dvakrat je prejela nagrado Ksenije Hribar, leta 2013 je bila izbrana na Art+Biennale New York, kot ena izmed dvestotih najbolj obetavnih umetnic in umetnikov na svetu. Je tudi predsednica Društva za sodobni ples, ki v začetku maja pripravlja Gibanico, bienale sodobne plesne umetnosti. Tik pred mednarodnim dnevom plesa se je v oddaji Razkošje v glavi s Tejo Reba pogovarjal Miha Žorž.

Sobotno branje Thomas Mann: Mario in čarodej

Novela nemškega nobelovca si za snov sicer jemlje čisto konkreten dogodek z Mannovega letovanja v Italiji sredi 20. let 20. stoletja, a pisatelj ta pripetljaj literarno obdela tako, da se besedilo navsezadnje bere kot zgodnje svarilo zoper fašizem

UI faktor Pametna uporaba zelo pametnih orodij

Da pride umetna inteligenca prav pri najrazličnejših šolskih nalogah, vemo že (skoraj) vsi. A če je ChatGPT lahko v veliko pomoč, je lahko tudi vir težav. Pa ne samo zato, ker učitelji opazijo, da vam je napisal domačo nalogo, ki bi jo morali sami. Saj veste, ChatGPT si včasih kaj kar izmisli, to pa naredi tako prepričljivo, da mu preprosto nasedemo. Zakaj si torej Chat izmišljuje? In kako se pravzaprav pametno uporablja pametna orodja? V seriji o umetni inteligenci za mlade UI faktor nam z odgovori pomagata strokovnjaka za umetno inteligenco Blaž Zupan in Janez Demšar s fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani.

Studio ob 17.00 Tedenski aktualni mozaik

Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.

Prvi Pravila za izrabo programskega časa pred zakonodajnim referendumom

RTV Slovenija objavlja pravila za izrabo programskega časa za predstavitev mnenj o zakonodajnem referendumu o Zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti.

Jutro O predstavi Studio Duse

Italijanska dramska skupina Maschere nude, ki deluje v okviru Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je v torek, 22. aprila, premierno uprizorila predstavo Studio Duse. Ta je poklon Eleonori Duse, ki je po mnenju nekaterih ena največjih dramskih igralk vseh časov, znana pa je tudi po ljubezenski zgodbi s pisateljem in iredentistom Gabrielejem D’Annunziem. Režiserka predstave je bila Silvia Viviani. Igralka, ki je doma iz Mantove, v Lombardiji, že več let živi in dela v Ljubljani. Tudi njo je pred mikrofon povabil Gabriel Milič.

Jutro Po medvedovih stopinjah: "Zadnjih pet kilometrov je najtežjih"

Preverili smo, kakšno je vzdušje med pohodniki, ki so se zgodaj zjutraj podali na posebno preizkušnjo, pohod Po medvedovih stopinjah, ki je v svoji najžlahtnejši različici dolg kar 64 kilometrov. Oglasil se nam je gospod Boris Kokalj, ki se je na pohod odpravil že osmič.

KiKs Nimam »cajta« za »študelj«

Kremšnita, knof, bremza, cajt, deka, štrudelj, biti fajn – to je nekaj izrazov, ki izvirajo iz nemščine in ki so se več kot udomačili tudi v slovenščini oz. v naši vsakodnevni govorici. Nekateri tako zelo, da moramo včasih kar precej dobro pomisliti, kakšen pa je pravilen slovenski izraz zanje. O germanizmih v slovenščini bomo govorili v naslednjih minutah, ko se nam bo v oddaji Kiks pridružil Andrej Salobir iz prevajalske agencije Leemeta. Z Andrejo Gradišar se bosta dotaknila tudi specifik prevajanja iz nemščine v slovenščino ter obratno. Izvedeli boste še, katera besedila so najbolj zahtevna za prevajanje, ter kako prevajalci iščejo slovenske ustreznice za novonastale izraze v tujih jezikih.

Lokalni junak Miro Potočnik - varuh Ljubljanice

Pred natanko enim tednom je potekala čistilna akcija v reki Ljubljanici, že 34. po vrsti. Zbralo se je 72 potapljačev, ribičev, gasilcev in ostalih prostovoljcev, ki so s skupnimi močmi očistili Ljubljanico in njena nabrežja, vse od Ribiškega doma Barje na Livadi do ljubljanske tržnice. Malokdo pa ve, da čistilno akcijo od vsega začetka organizira potapljač in predsednik Društva za podvodne aktivnosti Vivera, Miro Potočnik, ki je lokalni junak tokratnega sobotnega jutra. Med drugim je zaslužen tudi za mnoge arheološke najdbe v Ljubljanici, ki so svoje mesto našle v muzejih.

Svetovalni servis Medenično dno

Medenično dno je skupina 19 mišic, vezi, žil in živcev, ki so na dnu medenice. Deluje kot celota in sodeluje pri vseh gibih telesa. Predstavlja podporo organom, ki ležijo v mali medenici in v trebušni votlini, preprečuje prolaps organov medenice, pomaga razbremenjevati hrbtenico, omogoča boljše spolno doživljanje in odziv. Ko medenično dno deluje optimalno, ga ne opazimo; ko ne, pa pride do denimo uhajanja urina in blata, nastanka hemoroidov, bolečin pri spolnih odnosih. Ali je tovrstne težave mogoče sanirati, boste izvedeli v petkovem Svetovalnem servisu. Z nami bo diplomirana fizioterapevtka Anna Bogacz-Udovč.

Jutranja vremenska fronta Temperaturni ekstremi iz vesolja

Jutranja vremenska fronta tudi tokrat seže do vesolja, v oddaji pa obiščemo tiste planete in telesa, ki imajo svojo atmosfero. Kot zanimivost - Zemlji je sicer najbolj podoben Titan, to je Saturnova luna, na katerem tako kot pri nas poznajo dež. Titan tokrat izpustimo, obiščemo pa dve drugi telesi - Luno in Venero. Na Luni smo namreč izmerili najnižje temperature v našem osončju, najvišje pa na Veneri. O temperaturnih ekstremih v vesolju govorimo z dr. Primožem Kajdičem z Oddelka za vesoljske znanosti Geofizikalnega inštituta Mehiške nacionalne avtonomne univerze.

Petek brez pravila Trim steza: športni poligon v naravi

V Petku brez pravila se bomo vrnili v 70. leta, ko so po Sloveniji začeli postavljati tako imenovane trim steze. Tovrstni – recimo jim športni poligoni v naravi – in priljubljeni Trimček so bili zaščitni znaki rekreacije na našem območju. Seveda tudi z obveznimi informativnih tablami z navodili.

Lokalni čas Noč knjige v osnovni šoli Trstenik

Noč knjige je vnovič povezala tudi najmlajše bralce podružnične osnovne šole Trstenik, kjer je triindvajset četrto- in petošolcev vsebinsko predstavilo svoje najljubše knjige. Šolarji so jih prinesli od doma ali so si jih sposodili v knjižnici. Ob branju, pripovedovanju zgodb, pogovorih in druženju je bila noč knjige drugačna, zanimiva in vznemirljiva. Na podružnični osnovni šoli Trstenik učence spodbujajo k branju knjig različnih avtorjev in izbiranju raznovrstnih vsebin.

Radiosfera V kateri slovenski občini je največ prebivalcev na bolniški? Kje jih največ uporablja marihuano?

V kateri slovenski občini je največ prebivalcev bolniško odsotnih? V kateri občini največ odraslih prejema zdravila za sladkorno bolezen in povišan krvni tlak? Kje največ prebivalcev uporablja marihuano? Kje v naši državi so otroci najbolj gibalno spretni in kje najmanj? Prebivalci katere občine so najbolj povezani? Vse te in še druge podatke zbirajo pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Čeprav nas v Sloveniji živi le dobra dva milijona ljudi, pa smo našo državo razdelili kar na 212 občin. Po površini je največja občina Kočevje. Ta je kar 80-krat večja od najmanjše slovenske občine – to je občina Odranci. Občine se med sabo ne primerjajo zgolj po naravnih danostih in gospodarskih značilnostih; primerjajo se tudi po zdravju. In katera je občina zdravja 2025? Odgovor v Radiosferi. Foto: NIJZ

Svetovalni servis Žar za vsakogar

Zlata pravila peke na eni ter najpogostejše napake peke na žaru na drugi strani. Kako izbrati pravi žar in kakšno orodje potrebuje žar mojster? Kašna je razlika med posredno in neposredno peko? Kaj pridobimo z dimljenjem? Obisk mesnice ni edina možnost za pripravo jedi na žaru. Na klasičnem, plinskem ali električnem žaru se lahko najdejo tudi sadje, sir, mehkužci, lupinarji in ribe. Bi poskusili pico ali palačinke na žaru? V četrtek zjutraj po deveti na Prvem bo naš gost poznavalec in raziskovalec peke na žaru Matej Stipanič. Vprašanja lahko zapišete tudi na spletni strani prvi.rtvslo.si.

Možgani na dlani "Tako sem se najedel, da grem lahko samo še spat!" Možgani in postprandialna utrujenost

Zakaj smo po tem, ko se (sploh obilno) najemo, pogosto tako utrujeni? Prof. dr. Sergej Pirkmajer z Inštituta za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani nam v tokratni epizodi pomaga razumeti, zakaj si včasih po obroku rečemo, "da vidimo samo še kavč". Tokrat na dlan jemljemo možgane in postprandialno utrujenost.

Več

Radijski dnevnik Papeža Frančiška na zadnjo pot pospremilo približno 400 tisoč ljudi

Svet se je danes poslovil od papeža Frančiška. Na zadnjo pot ga je v Vatikanu in Rimu pospremilo približno 400 tisoč ljudi, v številnih državah je dan žalovanja, tudi pri nas. Predsednica države Nataša Pirc Musar je po pogrebni slovesnosti poudarila čut pokojnega papeža za sočloveka. Ob robu pogrebu pa je bilo v Vatikanu tudi več dvostranskim srečanj. - Zelenski po pogovoru s Trumpom: to zelo simbolno srečanje lahko postane zgodovinsko - Nov krog jedrskih pogajanj med Washingtonom in Teheranom: strani glede napredka previdno optimistični - Podpisan dogovor o projektu Sončna Vipava. Gre za strateški korak k večji energetski neodvisnosti

Dogodki in odmevi Papeža Frančiška pokopali v baziliki Marije Snežne

Pri nas in mnogih drugih državah je danes dan žalovanja za papežem Frančiškom, ki so ga pokopali v rimski baziliki Marije Snežne. Pred tem je na osrednjem vatikanskem trgu potekala pogrebna slovesnost z množično udeležbo vernikov, duhovščine in tujih delegacij. Vodil jo je dekan kardinalskega zbora Giovanni Battista Re, ki je v svoji pridigi poudaril, da je bil Frančišek papež sredi ljudi, z odprtim srcem za vse. Ostali poudarki oddaje: Trump in Zelenski sta se pred pogrebom srečala v Baziliki svetega Petra. Finančni minister Boštjančič kritičen do počasnega iskanja novega guvernerja Banke Slovenije. Po odstopu Marka Balažica in Nine Strah za vodenje stranke SLS izvoljena Tina Bregant.

Danes do 13:00 Danes do trinajstih

Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Aktualna tema Skromen pogreb in bogastvo pontifikata

Približno četrt milijona ljudi, več kot 160 delegacij, številni voditelji so se v Vatikanu poslovili od pokojnega papeža Frančiška. Še več tisoč ljudi ga je pospremilo na zadnji poti v baziliko Marije Snežne, kjer je pokopan. Pokojni papež si je zaželel skromnega pogreba, ki pa je ob omenjeni množičnosti izžareval bogastvo njegovega pontifikata in stika, ki ga je očitno uspel stkati z verujočimi. Podrobneje v pogovoru z urednikom Uredništva za religije in verstva na Radiu Slovenija, Tomažem Gerdenom.

Jutranja kronika Pokopali bodo papeža Frančiška, v Sloveniji ob tem dan žalovanja

Naša država je med številnimi, kjer je dan žalovanja za papežem Frančiškom, ki ga bodo danes pokopali v rimski baziliki Marije Snežne. Pred tem bo v Vatikanu pogrebna slovesnost, na kateri pričakujejo najmanj 200 tisoč vernikov in delegacije visokih predstavnikov približno 130-ih držav. Med njimi bo ameriški predsednik, ki je ob nočnem pristanku v Rimu izrazil optimizem glede pogovorov o premirju v Ukrajini. Drugi poudarki oddaje: Donald Trump prepričan, da je sporazum blizu. Na proslavi pred dnevom upora proti okupatorju tudi o pomenu kulture. Hokejisti Olimpije ubranili naslov državnih prvakov.

Zrcalo dneva Pospešek v pogovorih o premirju v Ukrajini

V Moskvi se je z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom o Ukrajini popoldne približno tri ure pogovarjal posebni odposlanec ameriškega predsednika Steve Wittkoff. Po besedah ameriškega predsednika Donalda Trumpa je dogovor med Rusijo in Združenimi državami blizu. Ruske oblasti so potrdile, da je bil v eksploziji avtomobila bombe blizu Moskve danes ubit ruski general Jaroslav Moskalik. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sicer danes dejal, da bi bila njegova država pripravljena razpravljati o ozemeljskih vprašanjih, a le ob popolni in brezpogojni prekinitvi ognja. Dodal je, da Krim pripada Ukrajini, potem ko je Trump predhodno za revijo Time dejal, da bo omenjeni polotok ostal z Rusijo. Trump pred odhodom v Rim, kjer se bo jutri udeležil pogreba papeža Frančiška, ni izključil možnosti, da bi se tam srečal z Zelenskim. Ukrajinski predsednik je zvečer sporočil, da se zaradi vojaških srečanj morda ne bo udeležil pogreba.

Radijski dnevnik Sklenitev dogovora o miru v Ukrajini po ameriških navedbah blizu

Sklenitev sporazuma o miru v Ukrajini med Rusijo in Združenimi državami je zelo blizu. To je po pogovorih ruskega predsednika Vladimirja Putina in posebnega ameriškega odposlanca Steva Witkoffa sporočil ameriški predsednik Donald Trump. Tudi Kremelj je razprave označil za konstruktivne. Kot je dejal Putinov svetovalec Jurij Ušakov, je pogovor med Moskvo in Washingtonom omogočil, da sta delegaciji še bolj zbližali stališča, ne le do Ukrajine, temveč tudi številnih drugih mednarodnih vprašanj. Drugi poudarki oddaje: - Od papeža Frančiška se je pred jutrišnjim pogrebom poslovilo skupno več kot 150 tisoč ljudi. - V Trstu so dan osvoboditve izpod nacifašizma proslavili brez podpore občine. - Eksplozija bombe v ljubljanski Rožni dolini; huje ranjena delavca

Studio ob 17.00 Tedenski aktualni mozaik

Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.

Aktualna tema K in K center v Šentjanžu v Rožu praznuje

Ena od pomembnih ustanov koroških Slovencev je tudi K in K center v Šentjanžu v Rožu, ki letos praznuje 30 letnico delovanja.

Dogodki in odmevi Ukrajina se bo morala za mir očitno odpovedati delom svojega ozemlja

Odposlanec ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Bližnji vzhod Steve Witkoff je znova v Moskvi, kjer prav zdaj sestankuje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Tema pogovorov je končanje vojne v Ukrajini. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v intervjuju za ameriško televizijo CBS News dejal, da je Rusija pripravljena skleniti dogovor z Ukrajino. Druge teme: - Ekonomsko-socialni svet uradno potrdil predlog pokojninske reforme. Socialni parterji pričakujejo, da politika ne bo več posegala v besedilo. - Državni zbor opravil prvo branje predloga za omejitev kratkotrajnega oddajanja stanovanj. Minister Han napovedal nadaljnja usklajevanja. - Na Hvaru po poročanju lokalnih medijev steklo v morje 17 ton nafte. Počil naj bi rezervoar za gorivo naftne družbe Ina.

Po Sloveniji V Celju o izzivih sodobnega življenja, tudi o vzgoji otrok

V oddaji še o naslednjih temah: - Občinski svet Slovenske Bistrice potrdil rebalans proračuna in omogočil nadaljnje izvajanje naložb. - Združenje za teritorialno sodelovanje poti prihodnosti želi obuditi železniško povezavo od Ljubljane prek Novega mesta do Karlovca. - V Ljutomeru se uspešno spoprijemajo z izzivi trajnostne mobilnost. Dijaki dobili kolesarnico. - V Podčetrtku jutri jubilejni Festival vina in čokolade. Pričakujejo 50 razstavljalcev in več tisoč obiskovalcev.

Več

Srce bije za posel Medeja Lončar, Siemens

Gostja 35. epizode Srce bije za posel je direktorica Siemens Slovenija, Hrvaška in Srbija Medeja Lončar. Čas v katerem živimo zahteva veliko prilagoditev; dolgoročno načrtovanje je skorajda nemogoče. Situacija se na področju novih tehnologij spreminja dnevno, politični sistem pa je še vedno zasidran v preteklosti. Politiki ne poznajo posledic, ki jih ta hiter razvoj prinaša za družbo, ugotavlja sogovornica. Dodaja, da bi moralo biti sodelovanja med politiko, gospodarstvom ter civilno družbo več, a ker ga je vse manj, to sproža napetosti med akterji.

Umetnost možnega Afere in predvolilni stampedo – Matej Grošelj (Večer) in Rok Čakš (Zanima.me)

V težavah sta ta čas predsednik vlade Robert Golob in vodja največje opozicijske stranke Janez Janša. Prvi se ne more otresti očitka o konfliktu interesov, ker je šel na počitnice v hišo poslovneža Tomaža Subotiča, ki je bil nekaj časa tudi nadzornik dveh javnih bolnišnic. Drugi je v še večjih težavah, saj mu grozi celo zaporna kazen. Ali to odpira prostor drugim političnim igralcem? Ne nujno, a lahko se zgodijo tudi velike spremembe, menita najina tokratna sogovornika, Matej Grošelj, novinar Večera in Rok Čakš, urednik več spletnih portalov in zaganjalec projekta Zanima.me. Petkova sodba celjskega sodišča bo nedvomno imela politične posledice – če bo Janša obsojen ali če bo oproščen. Referendum, ki bo 11. maja, bo neke vrste prvi test. »To je Janšev referendum,« pravi Matej, ki meni, da bo SDS s pomočjo NSi težko zbrala 340 tisoč glasov proti zakonu. Rok pa meni, da to ni nemogoče, ker bo kampanja postavljala v ospredje napake vlade in (domnevne) privilegije, na kar so številni državljani še posebej občutljivi. Oba pa se strinjata, da se Logar pri tej temi verjetno ne bo jasno opredeljeval, čeprav je v parlamentu, tako kot SDS in NSi, glasoval proti. Ali to nakazuje možnost, da nove stranke računajo na možnost raznobarvne koalicije brez GS in SDS? Več v novi epizodi podkasta, ki je že v celoti v predvolilnih barvah ...

Evolucija užitka "Še dobro, da me je pustil. Drugače bi bila še vedno s tem psihičem."

Ljubezen ne boli in ne ruši samospoštovanja.

Umetnost možnega Slovenija v ogledalu – Andraž Zorko (Valicon)

Kot vroče žemljice svežo raziskavo Ogledalo Slovenije je v podkast Umetnost možnega prinesel Andraž Zorko, partner v družbi Valicon in redni komentator v LD;GD. Nekaj rezultatov preseneča – ob več kot leto dni trajajoči stavki zdravnikov občutna rast zaupanja v zdravstvo in zdravnike kot poklic. »Percepcija zdravstva, ki nastaja na podlagi objav v medijih, je eno, osebna izkušnja pa nekaj povsem drugega in bolj kot je izkušnja nedavna, višja je stopnja zadovoljstva,« povzema Zorko rezultate raziskave Ogledalo Slovenije, ki je na drugi strani pokazala opazen padec zaupanja v policijo. Prvaki med poklici ostajajo gasilci, civilna zaščita in reševalci, na drugi strani pa v času razpisa referenduma o dodatkih k pokojnini za izjemne umetnike beležijo izrazit padec zaupanja – umetniki. V pogovoru seveda tudi o tem, na kateri točki smo leto pred volitvami; Gibanje Svoboda je sicer prepolovilo podporo, a ostaja vodilna stranka na levem političnem polu. Kdo ali kaj jo lahko ogrozi? Na desni kaže, da SDS ne namerava posegati izven običajnega volilnega bazena, svojo volilno bazo držijo v visoki pripravljenosti za vsak primer, če bi bile volitve še pred rednim rokom.

ApolloLajka Marko Peljhan – Dobili smo tudi obisk nemške obveščevalne službe na Makrolab, ampak smo rekli, to je umetnost, ljudje oddajajo, mi sprejemamo

Od kod se je vzel navdih za prvi slovenski satelit, se je pred leti, ko smo (in to večkrat) čakali na izstrelitev slovenskih satelitov, spraševal Aljoša. Da je za vse skupaj kriv (ali pa zaslužen) Marko Peljhan, intermedijski umetnik in profesor na kalifornijski univerzi v Santa Barbari, je bil morda nekoliko presenetljiv odgovor. Ali pa tudi ne. Za vse, ki poznajo Marka Peljhana in njegovo umetniško ustvarjanje, ki je od nekdaj povezano z najsodobnejšo tehnologijo, še zlasti vesoljsko, je samoumevno, da je na idejo za slovenski satelit prišel prav on. Za vse, ki ga ne, pa bo vse jasno po tem pogovoru, v katerem nas Peljhan popelje skozi ključne postaje v življenju: od navdušenega radioamaterstva v otroštvu v Novi Gorici, prek izletov v Zvezdno mesto, da je organiziral videokonferenco med kozmonavti na Miru in Slovenijo, do hekanja satelitov, ko je analogna tehnologija to še dopuščala.

Umetnost možnega Militarizacija vs. kakovost življenja – Silvester Šurla (Reporter) in Uroš Esih (Delo)

Bodo obrambne zadeve zaznamovale zadnje leto pred volitvami in zlasti predvolilno kampanjo? Ali se bomo pogovarjali o dodatkih k pokojninam za izstopajoče dosežke na področju kulture? Ali o dvigovanju krila predsednice državnega zbora? Odgovorni urednik Reporterja Silvester Šurla meni, da ne. Verjame, da bo kakovost življenja ostala ključno vprašanje v predvolilni kampanji in da se bomo pogovarjali o davkih in življenjskih stroških. Z vprašanji varnosti in obrambe se bodo bolj intenzivno morale soočiti stranke levo od sredine med seboj, kajti na desnici nimajo večjih težav z dvigovanjem izdatkov za obrambo. Diferenciacija v odnosu do teh vprašanj bo torej potekala na levici, a na zadevo bo treba gledati širše, poudari komentator Dela Uroš Esih, kajti – odpornost, o kateri v času našega pogovora poteka vladni posvet na Brdu pri Kranju, je širša tema kot zgolj obrambno oz. vojaško trošenje. Na kocki ni le militarizacija družbe, ampak širši družbeni kontekst. Več pa v novi epizodi, v kateri govorimo tudi o razmerjih med političnimi akterji na javnomnenjskih lestvicah, sporih na desnici in novih akterjih na politični tržnici. Na poslušanje.

Evolucija užitka Njej je spet več do seksa, jst pa ne morem

Estrogen ima pomemben vpliv tudi na imunski sistem, kar so ugotovili v obdobju pandemije koronavirusa.

Umetnost možnega Trump bo pretresljivo posegel v slovensko volilno tekmo - Grega Repovž, Mladina

Je Evropa paralizirana in zmedena zaradi Trumpovih nepredvidljivih potez, zlasti ko gre za vojno v Ukrajini? Ali pa je dobila stara celina novo priložnost, da se končno postavi na lastne noge? Odgovorni urednik Mladine Grega Repovž komentira »novo realnost« nekoliko drugače. Spomni na citat, ki ga zadnje dni ponavljajo številni Evropejci: 500 milijonov Evropejcev prosi 300 milijonov Američanov za zaščito pred 140 milijoni Rusov. In ne gledamo poraza Ukrajine, saj vemo, da je Putin (in z njim cel svet) sprva verjel, da bo v treh dneh osvojil Kijev. Pa ga ni. Strinja se, da bo »Trump efekt« vplival tudi na slovenske volitve, vendar ne nujno, ali sploh ne, v korist pristašem in sledilcem Trumpove politike. V možnost, da bi na slovenski politični desnici nastala resna alternativa dominantni SDS, ne verjame. Dopušča pa možnost, da se na liberalni sredini pojavi spet »novi obraz«, pojasni pa tudi, zakaj so sliko Vladimirja Prebiliča objavili na naslovnici ene od prejšnjih številk Mladine … Midva pa prosiva za pomoč: se vam, poslušalcem podkasta Umetnost možnega, zdijo globalne politične in geostrateške spremembe v svetu, pomembne tudi za dogajanje v Sloveniji? Ste zaradi njih zaskrbljeni? Kako bodo, po vašem mnenju, vplivale na politično dogajanje pri nas – če sploh? Vesela bova vaših odgovorov in mnenj – po elektronski pošti ali na družbenih omrežjih! Na poslušanje!

Srce bije za posel Matjaž Čemažar, Domel

Gost 34. epizode Srce bije za posel je predsednik uprave Domel Holding Matjaž Čemažar. Vodilno razvojno podjetje na trgu motorjev za sesalne naprave se usmerja v razvoj električnih motorjev za vrtne naprave, njihovi izdelki bodo raziskovali vesolje, pomembno vlogo Domel igra pri reciklaži redkih zemelj. Do orožarske industrije so zadržani. Kot pove gost podkasta se dosedanji sistemi svetovne gospodarske ureditve spreminjajo in Evropa se bo morala sprijazniti s tem, da postaja obrobni igralec.

Umetnost možnega Ameriška prevara z naklepom – Matjaž Gruden (Večer, Svet Evrope)

Svet drvi v neznano, informativne oddaje vsakodnevno začenjamo z novimi presenečenji, s katerimi po nastopu Donalda Trumpa drugič v predsedniški vlogi posteže Bela hiša. V nekaj tednih je Vladimir Putin iz politika, zoper katerega je spisan zaporni nalog, enakopravni partner najmočnejše sile na svetu v pogovorih o miru. Geopolitična podoba sveta in tudi politična podoba Evrope, vse manj relevantne igralke na mednarodnem prizorišču, se radikalno spreminja. Družbeni red, vzpostavljen po drugi svetovni vojni, imenovan liberalna demokracija, se vztrajno razkraja. Matjaž Gruden, kolumnist časopisa Večer, sicer uslužbenec na Svetu Evrope, pravi, da ni pesimist, je pa zaskrbljen. Poteze, ki jih vleče nova ameriška administracija, katere člani Evropi pridigajo o svobodi govora, vidi kot prevaro z naklepom po destabilizaciji stare celine s promoviranjem najbolj radikalnih političnih sil. Vabljeni v našo družbo.

Evolucija užitka Menopavza je nekaj naravnega, ampak meni je ta narava neznosna!

Raziskava iz leta 2002 je pustila trdovraten temen madež na hormonski terapiji.

Več

Pesem v žepu Zgodbe iz šansonov

V Pesmi v žepu poslušamo zgodbe, ki jih pripovedujejo šansoni. Glasba v njih lahko deluje kot podpora pripovedi, včasih jo dodatno ilustrira, spet drugič pa doda povsem novo plast, kot kontrast ali celo ironični posmeh samim besedam. Pripoved, ki jo podaja besedilo, pritegne našo pozornost, skozi skladbo pa ji z zanimanjem sledimo. Za poslušanje smo izbrali peterico skladb: »Balade s ceste« v izvedbi Vite Mavrič, »Triptih sestre Felicite« Primoža Vidoviča, Skova in njegovo rapersko skladbo s šansonjersko vsebino »Balast«, Drajnarjuva vampa in šanson »Nočna pesm« ter futuristično-nostalgični »Stari simulator« Žiga Bižala.

Godbe z zgodbo Zmagovalne skladbe festivala Vesela jesen

V Godbah z zgodbo se spominjamo nekdanjega festivala narečne popevke Vesela jesen, ki je bil prvič organiziran aprila leta 1962. Zimzelene uspešnice festivala prepevajo Alfi Nipič, Lidija Kodrič, Braco Koren, Janko Ropret, Alenka Pinterič in drugi.

41 stopinj vročine Pot v mraku

V oddaji poslušamo skladbe: Jože Privšek: Pot v mraku - solist vibrafonist Jože Privšek Bojan Adamič: V soboto zvečer Vinko Globokar: Glasba za 21 m cevi - solist pozavnist Vinko Globokar Oliver Nelson/Jože Privšek: Lou's Good Blues - solista trobentač Mojmir Sepe, saksofonist Albert Podgornik Bojan Adamič: Orientalico - solista saksofonist Ati Soss, trobentač Petar Ugrin

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Prišla je pomlad

V oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi bo tokrat v ospredju blagozvočnost pomladi. V oddaji bomo slišali: glasbeni sestav Muzika Akademske folklorne skupine Študent, Tamburaški orkester Kulturno-umetniškega društva Dobréč, Folklorno skupino Dragatuš, Jožeta Medveda, Toneta Pečovnika in Antona Gorška, Kresnice mlajše iz Adlešičev, Ljudske pevke iz Adlešičev, Otroški zbor glasbene šole Franca Šturma, Miho Dovžana in Katice.

Etnofonija Meybahar na plovbah od Balatona do Egejskega morja

Meybahar na plovbah od Blatnega jezera do Egejskega morja. Sotočje med glasbenima okoljema Panonskega prostora in Levanta. https://okopislavertvslo.wordpress.com/2025/04/17/meybahar-na-plovbah-od-balatona-do-egejskega-morja/

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom Z Branetom Rončelom

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120 minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Čestitke in pozdravi Čestitke in pozdravi, prvi del

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Sobotni glasbeni večer THE SHIRLEY WAHLS SINGERS: Koncert afro-ameriških duhovnih pesmi (Urednik: Jane Weber)

V velikonočnem času se spodobi, da v naših glasbenih oddajah na Prvem spomnimo tudi na nabožno glasbo. Shirley Wahls se je rodila 28. decembra leta 1941 in je znana kot ena izmed pionirk gospela. S petjem v cerkvi že od tretjega leta starosti je pevsko kariero začela v mlajšem zboru baptistične cerkve Mt. Pleasant pod vodstvom Ruth Jones (bolj znane pod umetniškim imenom Dinah Washington) in pozneje vodje Phillipa Gilberta. Poklicna pevska kariera Shirley Wahls se je začela z legendarnimi skupinami, kot so The Argo Singers, The Ward Singers in Dorothy Norwood Singers. Čeprav je v poznih 60-ih izdala peščico posvetnih malih plošč, je Shirley pokazala, da ima vokalni talent, in da bi lahko bila velika zvezda. Tako se je preizkusila tudi v soulu, mi pa jo poznamo predvsem kot pevko nabožnih skladb, ki imajo dolgo in pestro zgodovino, ki seže vse tja do zgodnjih let afroameriških duhovnih pesmi oziroma spiritualov. Želimo vam prijetno poslušanje praznične koncertne oddaje s Shirley Wahls. Koncert smo posneli v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Tonski mojster je bil pred kratkim umrli Zoran Crnkovič, Shirley Wahls je k nam pripeljal Stane Sušnik, posnetek pa je uredil Jane Weber. Želimo vam veliko glasbenih užitkov.

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Ansambel Jureta Zajca in nova zgoščenka – Po Sloveniji

Pred kratkim je izšla nova zgoščenka Ansambla Jureta Zajca, ki ima naslov Po Sloveniji. Kot smo vam obljubili tik pred praznovanjem desetletnice zasedbe meseca januarja, vam jo tokrat predvajamo v celoti. V spomin na Juretovega dedka, godca Nika Zajca, pa drugi del četrtkovega večera pripada njegovi glasbeni zapuščini. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najkakovostnejše zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Godbe z zgodbo Glasbena sodelovanja

V Godbah z zgodbo poslušamo nekaj zanimivih glasbenih sodelovanj. Med drugim Raiven prepeva s Štrasom iz skupine Mrfy, člani zasedbe Joker Out s svetovno glasbeno zvezdo Elvisom Costellom, Vlado Kreslin z Radetom Šerbedžijo, Hamo pa z Rudijem Bučarjem.

41 stopinj vročine Mojmir Sepe

V oddaji poslušamo del Radijskega portreta Mojmirja Sepeta, ki ga je redaktor Rado Časl posnel leta 1987. Mojmir Sepe je bil avtor številnih zimzelenih popevk in vsekakor eden glavnih akterjev na področju razvoja slovenske zabavne in jazzovske glasbe. V letih od 1950 do 1970 je bil tudi član takratnega Plesnega orkestra Radia Ljubljana.

Več

Lahko noč, otroci! Srečna družina

Majhen polžek je zrastel v velikega polžka … Pripovedujejo: Janez Hočevar, Ljerka Belak, Dare Valič, Polona Juh, Nina Valič, Saša Mihelčič. Režija: Irena Glonar. Napisal: Hans Christian Andersen. Prevedla: Silvana Orel Kos. Posneto v studiih Radia Slovenija 2005.

Hudo! Mladi z OŠ Ledina in njihova najljubša čtiva

V tokratni Hudo so prišli učenci in učenke z ljubljanske OŠ Ledina. Vsi so navdušeni bralci, s seboj pa so prinesli tudi svoja najljubša čtiva, iz njih so brali odlomke, vi pa boste tako lahko dobili kakšno bralsko idejo za prvomajske praznike oziroma počitnice. Z voditeljico oddaje Liano Buršič so se o svetovih, ki se razpirajo z branjem, pa bralskih navadah in simpatičnih prigodah ob izposoji knjig pogovarjali sedmo in osmošolci Maks Wechtersbach, Hana Roza Horjak, Lara Zorko, Ema Sterle Režen ter učiteljica slovenskega jezika Neža Bohinc in šolska knjižničarka Tina Mlakar Grandošek.

Huda muska Nu metal, kratko poglavje v težkometalni glasbi

Do konca devetdesetih let je na lestvicah alternativne glasbe prevladoval grunge, v začetku novega milenija pa je njegovo vlogo prevzela glasbena zvrst imenovana nu metal, ki je v svojem bistvu združevala prvine hip hopa, metala hkrati pa ohranila kritično držo in je nagovarjala generacije nezadovoljne mladine.

Kulturomat Aprilski Knjigomat

V tokratnem Knjigomatu bodo v ospredju predvsem slikanice. Lotili se bomo detektivskih podvigov, kuharskih vragolij, naslovili tematiko medvrstniškega nasilja in se znova opomnili, da je treba gledati s srcem, saj je bistvo očem nevidno. Na knjižnih policah vas že čakajo novosti iz založb Morfem, KUD sodobnost International in VigeVage knjige. Več o njih pa v Knjigomatu, ki ga je pripravila Kaja Čelan. Bere Špela Šebenik.

UI faktor Pametna uporaba zelo pametnih orodij

Da pride umetna inteligenca prav pri najrazličnejših šolskih nalogah, vemo že (skoraj) vsi. A če je ChatGPT lahko v veliko pomoč, je lahko tudi vir težav. Pa ne samo zato, ker učitelji opazijo, da vam je napisal domačo nalogo, ki bi jo morali sami. Saj veste, ChatGPT si včasih kaj kar izmisli, to pa naredi tako prepričljivo, da mu preprosto nasedemo. Zakaj si torej Chat izmišljuje? In kako se pravzaprav pametno uporablja pametna orodja? V seriji o umetni inteligenci za mlade UI faktor nam z odgovori pomagata strokovnjaka za umetno inteligenco Blaž Zupan in Janez Demšar s fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani.

Radijski ringaraja Vstopamo v prvomajske počitnice!

Večina od vas se je današnje sobote zagotovo veselila, saj z njo vstopate v počitniške dni. Kakšni so vaši načrti – boste dooolgo spali in lenarili? Ali boste izkoristili dni za različne aktivnosti, igro, vožnjo s skiroji in kolesi? Med temi počitnicami bo morda imel kdo od vas tudi rojstni dan – tisti posebni dan v letu, ko vsako leto na torti upihnemo eno svečko več. In kakšna so najboljša presenečenja? Tudi o tem bomo govorili v oddaji Radijski ringaraja, v kateri ste vabljeni, da nas pokličete na 01 475 22 22.

Lahko noč, otroci! O zvitem krojačku

Takšnih jabolk danes več ni, le v stari pravljici ga lahko najdete … Pripoveduje: Zlatko Šugman. Slovenska pravljica. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1977.

Lahko noč, otroci! Zdravilno jabolko

Takšnih jabolk danes več ni, le v stari pravljici ga lahko najdete … Pripoveduje: Zlatko Šugman. Slovenska pravljica. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1977.

Gymnasium Nasveti za pisanje eseja

Kje maturanti na eseju največkrat izgubljate točke, kako se lahko izognete napakam in kaj za vas predstavlja največji izziv? O pisanju eseja, razlikah med razpravljalnim in razlagalnim esejem, o tem, kaj vse se ocenujuje in kako so točke zarporejene, smo izvedeli od profesoric slovenščine z gimnazij v Novem mestu, Kranju in Ljutomeru, ki so vam dale tudi konkretne napotke o tem, kako dobro pisati esej. Naši sogovorniki so bili tudi dijaki s teh šol, ki so z nami deleli svoje izkušnje pisanja eseja in ključn razmišljanja o obveznih čtivih.

Zverinice Vrabec in njegovo ne tako zelo rožnato življenje

Kljub težavam z iskanjem hrane nam vrabec pokaže svoje dobre zamisli za življenje v mestu. Če si majhen, moraš biti hiter in prebrisan! Vrabca so v antiki spoštovali, pozneje so ga začeli preganjati, ker je veljal za škodljivca. Danes je njegova vrsta zaščitena, vendar se je treba za njen obstoj močno truditi. V zahodni Evropi je verjetno največ stalno naseljenih populacij. Vrabec je majhna ptica, dolga približno petnajst centimetrov. Samca je mogoče prepoznati po črnem grlu, rjavem hrbtu ter sivo-belih licih in trebuhu. Samice so sivkasto rjave s črno-rjavimi progami po hrbtu. Obdobje razmnoževanja od konca zime je čas intenzivnega dvorjenja, ko se več samcev bori za pozornost ene samice. Samica vrabca znese od dveh do osem jajc, ki jih skupaj s samcem valita od enajst do štirinajst dni. To še ni vse, kajti veliko družino je treba nahraniti. Toda kako?

Zverinice Srebrna ribica: Težave s stanovanjem

Po dveh letih bivanja v stranišču srebrna ribica potrebuje spremembo. Neke noči se odpravi poiskat nov topel, vlažen in umazan kotiček. Bo na koncu tega tveganega potovanja našla svoje sanjsko stanovanje? Vprašanje je na mestu, saj je srebrna ribica lucifilna žuželka, to pomeni, da beži pred svetlobo. Beseda lucifilen izvira iz latinščine, lux, lucis pomeni svetloba, fugere pa bežati. Ker jo nenehno motijo, si pogosto išče nova bivališča. O tej žuželki z močnim značajem je treba povedati še nekaj, naravnost obožuje kopalnice. Res nenavadno, vendar le zakaj je tako?

Več

Sami naši Tehnosocializem, literarni medprostori in pomladni okusi Balkana

V oddaji Sami naši na Prvem razmišljamo o svetu, v katerem delo ni več breme in v katerem tehnologija služi dobremu življenju za vse. Zamisli o tehnosocializmu odpirajo prostor za domišljijo, pa tudi za kritiko sodobnega sveta. Oglasimo se tudi iz Cankarjevega doma, kjer so se Adriana Kuči, Alena Begić, Snježana Vračar Mihelač in Selma Skenderović pogovarjale o večjezičnosti, nevidnosti in literarni pripadnosti. Za konec pa – pogled v pomladne navade: koprive in regrat, dve rastlini, dve tradiciji – in številni okusi, ki razkrivajo, kako nas hrana povezuje z dediščino.

Naše poti Naše poti - koncert Shanin Balažek, Amala in Vlado Kreslin na odru Naših poti v Studiu 14 aprila 2015

S tokratnimi prazničnimii koncertnimi Našimi potmi potujemo točno deset let v preteklost. Aprila leta 2015 smo se ob Svetovnem dnevu Romov v Naših poteh odpravili na vznemirljivo glasbeno potovanje skozi romsko glasbo z različnih koncev Slovenije. Oddaja je potekala v živo na odru legendarnega Studia 14 Radia Slovenija in v neposrednem prenosu spojila pogovor z gosti in živo glasbo. V njej smo lahko prisluhnili nastopom mlade romske pevke iz Novega mesta Shanin Balažek, ljubljanske romske skupine Amala in ambasadorja folk in etno glasbe s prekmurskim pečatom Vlada Kreslina. Deset let pozneje smo pripravili izbor utrinkov takratne oddaje.

Sotočja Koroška poje 2025 - Življenja ples

Krščanska kulturna zveza iz Celovca že 53 let vsako drugo nedeljo v marcu pripravi koncert, na katerem se predstavijo domači pevski zbori in vokalne zasedbe ter gostje iz Slovenije in Furlanije Julijske krajine. Letošnji koncert Koroška poje je potekal pod naslovom Življenja ples. V celovškem Domu glasbe so 9. marca nastopili Tonč Feinig trio, Kvintet Donet, moški in mešani pevski zbor Bilka iz Bilčovsa, moški pevski zbor Vinko Poljanec iz Škocjana, ženski pevski zbor Trta iz Žitare vasi, projektni zbor Mladina poje iz Celovca in otroški zbor Jepca iz Ledinc. Iz Slovenije je v Celovec prišel ženski kvartet Štiglic iz Ljubnega, iz Gorice pa mešani pevski zbor Lojze Bratuž. Kako je letos pela Koroška? Prisluhnite!

Slovencem po svetu Učitelji slovenskega jezika in kulture iz tujine na strokovnem srečanju v Sloveniji

Na strokovnem seminarju v Ljubljani so se ta teden zbrali slovenski učitelji, ki poučujejo slovenščino in slovensko kulturo v slovenskih skupnostih v 21tih evropskih državah. O dogajanju na seminarju in tudi o slovenskem dopolnilnem pouku v nekaterih državah, kjer živijo slovenski rojaki, nekaj več izveste v oddaji. Bili smo na predstavitvi knjige s področja slovenskega izseljenstva o dolenjskem rojaku Francetu Bambiču, ki odstira njegovo življenje v začetku 20.stoletja, ko se je večkrat odpravil na delo v Ameriko. Odpeljemo vas k slovenskim rojakom v belgijski Maasmechelen, kjer slovensko pevsko društvo Slomšek med velikonočnimi prazniki pripravlja tradicionalni koncert, gostimo pa tudi slovensko rojakinjo Rozino Lovrenčič iz Nemčije, ki praznike tokrat preživlja v domovini.

Sami naši Prevajalec Darko Spasov, zapuščina Ota Reisingerja in spomin na Filipa Davida

V oddaji Sami naši na Prvem poslušajte pogovor z makedonskim prevajalcem Darkom Spasovim, ki z veseljem prevaja sodobno slovensko književnost in razmišlja o prostoru med jeziki. Obiskali smo tudi Hišo karikature Ota Reisingerja v Zagrebu in spregovorili o umetniku, ki je s humorjem in kritično ostrino zabeležil duh časa. Za konec pa prispevek o pisatelju, scenaristu in javnem intelektualcu Filipu Davidu – njegovih besedah, načelih in pogumu, ki so zaznamovali srbski kulturni prostor in širše.

Naše poti Milan Kučan, prvi predsednik Republike Slovenije, je na Pušči simbolično zasadil lipo v drevoredu sobivanja

Prvi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan je na Pušči v drevoredu sobivanja simbolično zasadil lipo v spomin na mamo, ki je bila ena od pobudnic za postavitev in odprtje vrtca Romano na Pušči leta 1962. Prinašamo še utrinke s praznovanja svetovnega dne Romov na OŠ Frana Metelka v Škocjanu. Društvo Fršlus je za predstavnike organizacij LGBTQ+ pripravilo enodnevni študijski obisk treh romskih naselij. Skupina Šukar pa nadaljuje glasbeno pot z novim imenom, Etno karavana. Svoje vtise nam je zaupala pred prvim nastopom v Murski Soboti.

Sotočja 'Demokracija je bogastvo, ki ga je treba spoštovati in negovati'

»1000 ljudi« je bil naslov prireditve, s katero so na železniški postaji Žrelec v Celovcu spomnili na pregon več kot 220 koroških slovenskih družin, ki so jih odpeljali z domov med drugo svetovno vojno.

Slovencem po svetu V romunski prestolnici Bukarešti je že vrsto let mogoče slišati tudi slovenski jezik

Podajamo se v Romunijo in se ustavljamo na slovenskem lektoratu v Bukarešti. Z lektorico slovenščine na bukareški univerzi Barbaro Kustec se pogovarjamo o študiju slovenskega jezika, spremljevalnih prireditvah in vtisih iz romunske prestolnice. Obiskali smo tudi slovenske rojake v Rumi, o dogajanju v slovenski skupnosti v tem srbskem mestu pa je beseda tekla s predsednikom društva Emona in učiteljem slovenskega dopolnilnega pouka Zoranom Jovičičem. V oddaji pa vas seznanjamo tudi s pomladno poletnimi prireditvami , ki jih organizirajo na Slovenski izseljenski matici.

Sami naši Spomin na Josipa Ostija, literatura Filipa Grujića in zdrava kuhinja Dušanke Đurić

V oddaji Sami naši na Prvem govorimo o pesniku, prevajalcu in kulturnem povezovalcu Josipu Ostiju, ki je zaznamoval tako bosansko kot slovensko literaturo. Predstavljamo srbskega pisatelja Filipa Grujića, ki razmišlja o tišini kot delu ustvarjalnega procesa. Za konec pa še o zdravih postnih jedeh z Dušanko Đurić, avtorico kuharske knjige, ki išče navdih v tradiciji in domačih sestavinah.

Naše poti Novela zakona o romski skupnosti zaznamovala svetovni dan Romov

Ob svetovnem dnevu Romov, 8. aprila, prinašamo vtise z osrednje prireditve v Murski Soboti. Letošnji praznik je v ospredje postavil predlog novele zakona o romski skupnosti, ki po skoraj dvajsetih letih prinaša kar nekaj sprememb. V hrvaškem glavnem mestu so romske delegacije iz 12 držav, tudi iz Slovenije, podpisale Zagrebško resolucijo, ki v 10 točkah poziva k izboljšanju pravnega položaja romske skupnosti. Končal se je prvi del programa socialne aktivacije Rominj, ki je udeleženkam ponudil nabiranja dodatnih znanj in usposabljanja pri delodajalcih. Čas bo še za izbor skladb meseca. V domačem delu se za lovoriko potegujeta zasedba Belin s skladbo Ciganka in zasedba Balkan Boys s priredbo skladbe Bella Ciao. V tujem delu pa vam na izbiro ponujamo skladbo Lie ciocârlie zasedbe Taraf de Caliu ter skladbo Los gitanos sonamos así, ki jo prispeva Yerai Cortés.

Sotočja O koncertu, ki poveže celo vas, in druge zgodbe iz zamejstva

»Tuli ku en šakal«, poje doberdobska rock skupina Blek Panters, ki je s tremi razprodanimi koncerti v Kulturnem domu v Gorici praznovala 30 letnico. Zakaj so njihovi koncerti tako posebni?

Več

Lahko noč, otroci! Srečna družina

Majhen polžek je zrastel v velikega polžka … Pripovedujejo: Janez Hočevar, Ljerka Belak, Dare Valič, Polona Juh, Nina Valič, Saša Mihelčič. Režija: Irena Glonar. Napisal: Hans Christian Andersen. Prevedla: Silvana Orel Kos. Posneto v studiih Radia Slovenija 2005.

Radijski dnevnik Papeža Frančiška na zadnjo pot pospremilo približno 400 tisoč ljudi

Svet se je danes poslovil od papeža Frančiška. Na zadnjo pot ga je v Vatikanu in Rimu pospremilo približno 400 tisoč ljudi, v številnih državah je dan žalovanja, tudi pri nas. Predsednica države Nataša Pirc Musar je po pogrebni slovesnosti poudarila čut pokojnega papeža za sočloveka. Ob robu pogrebu pa je bilo v Vatikanu tudi več dvostranskim srečanj. - Zelenski po pogovoru s Trumpom: to zelo simbolno srečanje lahko postane zgodovinsko - Nov krog jedrskih pogajanj med Washingtonom in Teheranom: strani glede napredka previdno optimistični - Podpisan dogovor o projektu Sončna Vipava. Gre za strateški korak k večji energetski neodvisnosti

Razkošje v glavi Teja Reba: Naša telesa so povezana

Teja Reba je plesalka, koreografinja, performerka, režiserka. Od leta 2004 profesionalno deluje na področju sodobnih uprizoritvenih umetnosti kot samozaposlena v kulturi. Sodelovala je s številnimi priznanimi avtoricami in avtorji, režiserji ter domačimi in tujimi koreografi. Dvakrat je prejela nagrado Ksenije Hribar, leta 2013 je bila izbrana na Art+Biennale New York, kot ena izmed dvestotih najbolj obetavnih umetnic in umetnikov na svetu. Je tudi predsednica Društva za sodobni ples, ki v začetku maja pripravlja Gibanico, bienale sodobne plesne umetnosti. Tik pred mednarodnim dnevom plesa se je v oddaji Razkošje v glavi s Tejo Reba pogovarjal Miha Žorž.

Dogodki in odmevi Papeža Frančiška pokopali v baziliki Marije Snežne

Pri nas in mnogih drugih državah je danes dan žalovanja za papežem Frančiškom, ki so ga pokopali v rimski baziliki Marije Snežne. Pred tem je na osrednjem vatikanskem trgu potekala pogrebna slovesnost z množično udeležbo vernikov, duhovščine in tujih delegacij. Vodil jo je dekan kardinalskega zbora Giovanni Battista Re, ki je v svoji pridigi poudaril, da je bil Frančišek papež sredi ljudi, z odprtim srcem za vse. Ostali poudarki oddaje: Trump in Zelenski sta se pred pogrebom srečala v Baziliki svetega Petra. Finančni minister Boštjančič kritičen do počasnega iskanja novega guvernerja Banke Slovenije. Po odstopu Marka Balažica in Nine Strah za vodenje stranke SLS izvoljena Tina Bregant.

Sobotno branje Thomas Mann: Mario in čarodej

Novela nemškega nobelovca si za snov sicer jemlje čisto konkreten dogodek z Mannovega letovanja v Italiji sredi 20. let 20. stoletja, a pisatelj ta pripetljaj literarno obdela tako, da se besedilo navsezadnje bere kot zgodnje svarilo zoper fašizem

Danes do 13:00 Danes do trinajstih

Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Aktualna tema Skromen pogreb in bogastvo pontifikata

Približno četrt milijona ljudi, več kot 160 delegacij, številni voditelji so se v Vatikanu poslovili od pokojnega papeža Frančiška. Še več tisoč ljudi ga je pospremilo na zadnji poti v baziliko Marije Snežne, kjer je pokopan. Pokojni papež si je zaželel skromnega pogreba, ki pa je ob omenjeni množičnosti izžareval bogastvo njegovega pontifikata in stika, ki ga je očitno uspel stkati z verujočimi. Podrobneje v pogovoru z urednikom Uredništva za religije in verstva na Radiu Slovenija, Tomažem Gerdenom.

Hudo! Mladi z OŠ Ledina in njihova najljubša čtiva

V tokratni Hudo so prišli učenci in učenke z ljubljanske OŠ Ledina. Vsi so navdušeni bralci, s seboj pa so prinesli tudi svoja najljubša čtiva, iz njih so brali odlomke, vi pa boste tako lahko dobili kakšno bralsko idejo za prvomajske praznike oziroma počitnice. Z voditeljico oddaje Liano Buršič so se o svetovih, ki se razpirajo z branjem, pa bralskih navadah in simpatičnih prigodah ob izposoji knjig pogovarjali sedmo in osmošolci Maks Wechtersbach, Hana Roza Horjak, Lara Zorko, Ema Sterle Režen ter učiteljica slovenskega jezika Neža Bohinc in šolska knjižničarka Tina Mlakar Grandošek.

Huda muska Nu metal, kratko poglavje v težkometalni glasbi

Do konca devetdesetih let je na lestvicah alternativne glasbe prevladoval grunge, v začetku novega milenija pa je njegovo vlogo prevzela glasbena zvrst imenovana nu metal, ki je v svojem bistvu združevala prvine hip hopa, metala hkrati pa ohranila kritično držo in je nagovarjala generacije nezadovoljne mladine.

Kulturomat Aprilski Knjigomat

V tokratnem Knjigomatu bodo v ospredju predvsem slikanice. Lotili se bomo detektivskih podvigov, kuharskih vragolij, naslovili tematiko medvrstniškega nasilja in se znova opomnili, da je treba gledati s srcem, saj je bistvo očem nevidno. Na knjižnih policah vas že čakajo novosti iz založb Morfem, KUD sodobnost International in VigeVage knjige. Več o njih pa v Knjigomatu, ki ga je pripravila Kaja Čelan. Bere Špela Šebenik.

UI faktor Pametna uporaba zelo pametnih orodij

Da pride umetna inteligenca prav pri najrazličnejših šolskih nalogah, vemo že (skoraj) vsi. A če je ChatGPT lahko v veliko pomoč, je lahko tudi vir težav. Pa ne samo zato, ker učitelji opazijo, da vam je napisal domačo nalogo, ki bi jo morali sami. Saj veste, ChatGPT si včasih kaj kar izmisli, to pa naredi tako prepričljivo, da mu preprosto nasedemo. Zakaj si torej Chat izmišljuje? In kako se pravzaprav pametno uporablja pametna orodja? V seriji o umetni inteligenci za mlade UI faktor nam z odgovori pomagata strokovnjaka za umetno inteligenco Blaž Zupan in Janez Demšar s fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani.