Svetovalni servisSvetovalni servis - zapišite vprašanje

Sodelujte v oddaji in gostu postavite vprašanje.

Studio ob 17.00 O Jančarjevem romanu In ljubezen tudi z novomeškimi maturanti

Človek na razpotjih časa je letošnji tematski sklop iz književnosti pri slovenščini na splošni maturi. V prvi oddaji, ki jo letos posvečamo maturitetnemu eseju, smo o romanu Draga Jančarja In ljubezen tudi razmišljali z dijaki in profesoricama slovenščine na Gimnaziji Novo mesto. In ljubezen tudi je roman, ki ga je Drago Jančar izdal leta 2017, v njem govori predvsem o dogajanju v Mariboru in na Pohorju med drugo svetovno vojno in takoj po njej – v ta zgodovinski kontekst pisatelj postavi življenjske usode svojih likov, ki jih te vojne grozote trajno zaznamujejo in postavljajo tudi v moralne dileme. Ali mladi vidijo delo kot zgodovinski, vojni, ljubezenski roman, ali, kot pravi tudi Jančar sam, za roman o ljubezni? Kakšen vtis so nanje naredili glavni liki? In kakšno je po njihovem mnenju sporočilo tega obveznega letošnjega maturitetnega čtiva?

Aktualna tema 35. nacionalni Otroški parlament

Danes je v državnem zboru potekalo že 35. zasedanje Otroškega parlamenta. Gre za program izobraževanja za aktivno državljanstvo in ozaveščanje o človekovih oziroma otrokovih pravicah, ki ga izvaja Zveza prijateljev mladine. Otroci na vsaki dve leti izberejo temo o kateri želijo razpravljati. Prispevek je pripravila Kaja Čelan, bere Aleš Ogrin.

Eppur si muove - In vendar se vrti Turški razkol

Turčija je na razpotju med demokracijo in avtokracijo. V državi, ki se razprostira med Evropo in Azijo, vse bolj vre. Po aretaciji carigrajskega župana Ekrema Imamogluja, največjega tekmeca turškega predsednika Erdogana, so izbruhnili protesti. Ljudje branijo demokracijo, ne pustijo si vzeti svobode. Kako trdna je oblast dolgoletnega voditelja Turčije v času nepredvidljivih razmer v državi in na svetu? Kako pomembna za Evropo je druga najmočnejša vojska v zvezi NATO?

Aktualna tema Izšel je priročnik Ptice Slovenije, Evrope in Sredozemlja

Pri Društvu za opazovanje in preučevanje ptic je izšel slovenski prevod ornitološke biblije – Collins Bird Guide, priročnik, ki so ga leta 1999 izdali na Švedskem in je preveden v 24 jezikov. Naslov slovenskega prevoda, ki je pravkar izšel, je Ptice Slovenije, Evrope in Sredozemlja. Izvirnik je v švedščini, prevajali pa so iz angleške različice. V njem najdemo opise, statuse in ilustracije skoraj 400 vrst ptic, ki živijo v Sloveniji ter opise in ilustracije preostalih evropskih, severnoafriških in bližnjevzhodnih ptic. Opazovanje ptic in tudi skrb zanje je v Sloveniji kar dobro razširjeno, ptice so priljubljene - Žiga Končina Šmid je na ljubljanskih ulicah spraševal, katere ptice lahko naštejejo mimoidoči, na hitro in na pamet, potem pa smo se o prevodu priročnika pogovarjali z njegovim urednikom, Tilnom Basletom iz DOPPS-a.

Med štirimi stenami "V družini se o tem še vedno ne moremo pogovarjati"

Vedno se nam zdi, da usodo, kakršna je posegla v življenje družine gospe Marjetice Garzarolli Dharu, doživijo ljudje tam nekje daleč, ljudje, ki jih ne poznamo. In prav na to opozarja avtorica knjige Zate – prav vsaka usoda, zgodba, lahko poseže v prav vsako družino. So zgodbe, ki ostanejo z nami za vedno, ki so del nas prav vsak trenutek vsakega dne. Marjetica Garzarolli Dharu se je srečala z odvisnostjo svoje hčere, srečala se je z mnogimi tabuji, povezanimi z odvisniki in samomorom. Svojo zgodbo bo delila tudi v pogovoru z Lucijo Fatur.

Drugi pogled Aaron Arnold, Zdužene države Amerike

Aaron Arnold je Američan, ki si je že od svojega prvega obiska v Evropi leta 2017 želel živeti na stari celini. Lani je svojo željo uresničil in prišel v Ljubljano. Od septembra 2024 je tako magistrski študent ljubljanske ekonomske fakultete. Nad življenjem pri nas je navdušen, kar deli tudi s tistimi, ki zaidejo na njegov Youtube kanal Life with Aaron Arnold. Nekaj njegovih vtisov s polletnega bivanja pri nas je v mikrofon ujela Andreja Gradišar.

Torkov kviz Samorog, mitološko bitje s čarobnim rogom

9. aprila Škoti obeležujejo nacionalni dan samorogov. Zakaj in kakšen simbol je nekdaj bil in je še danes samorog? O teh hibridnih konjih oz. mitoloških bitjih s čarobnim rogom se je Darja Pograjc pogovarjala z dr. Markom Frelihom, kustosom za afriške in ameriške zbirke v Slovenskem etnografskem muzeju.

Klicna koda Blišč in temne plati enega največjih nakupovalnih središč v Evropi

Kakšno priljubljenost Donald Trump uživa med Nemkami in Nemci? Ne samo Trumpova carinska politika, Evropo vznemirja tudi umik ameriških partnerjev iz skupnih raziskav, sofinanciranja znanosti in deljenja informacij s področja medicine. Američani prek svojih ambasad v Evropi pošiljajo pisma podjetjem, ki nastopajo na ameriškem trgu, naj opustijo programe raznolikosti, enakosti in vključevanja. V Hamburgu odpirajo eno največjih nakupovalnih središč v Evropi, gradnja je stala 2,5 milijarde evrov in pet človeških življenj!

7. stran Valérie Perrin: Sveža voda za rože

Svetovna romaneskna uspešnica sodobne francoske pisateljice občuteno in pronicljivo govori o tragediji, travmi in postopnem vračanju nazaj v živost

naPOTki Pomurski "Eifflov stolp", ki ponuja edinstven razgled na štiri države

V prvi oddaji 20. sezone nas je pot iz Ljubljane vodila v dobrih 200 kilometrov oddaljeno Lendavo, natančneje v Lendavske gorice, kjer stoji stolp Vinarium. Ta je že kmalu po odprtju postal ena najbolj obiskanih turističnih znamenitosti v Prekmurju, na leto si ga v povprečju ogleda približno 100.000 obiskovalcev.

KiKs "Pêta" pesem je "péta"

»Gori na gori gori.« Večina vas je verjetno brez težav razumela stavek, ki smo ga zapisali. Če pa bi omenjene besede prebrali posamezno oz. te ne bi imele konteksta, ki ga ponudi poved, bi bilo pomene besed veliko težje razbrati. Kaj so enakozvočnice, enakoglasnice in enakopisnice oz. kakšno je razmerje med njimi, so vprašanja, ki sta se jih med drugim v današnjem KiKsu lotili Saša Grčman, lektorica Radia Slovenija in Darja Pograjc.

Lokalni junak Marjana Cafuta

Ptujski Rdeči križ se je po 51 letih in po hudi prostorski stiski v zadnjih 15 letih, ko so delovali na pičlih 44 kvadratnih metrih, zaradi česar niso mogli več zbirati oblačil, konec marca preselil v nove, sodobne prostore bliže središču mesta. Tam bodo lahko po novem pakete s hrano in rabljena oblačila delili vsako dopoldne. Do novih prostorov, vrednih 220 tisoč evrov, je ptujski Rdeči križ prišel z lastnimi sredstvi. Največ zaslug za pridobitev novih prostorov gre dolgoletni sekretarki ptujskega Rdečega križa Marjani Cafuta, ekonomistki po izobrazbi, ki je ob skrbi za ljudi v stiski brezplačno urejala še računovodstvo za območni Rdeči križ in tako tekom 15 let privarčevala kar 150 tisoč evrov, ki so šli za nakup novih prostorov. Prav zato je Marjana Cafuta, ki se konec leta po 45 letih delovne dobe in 22 letih na čelu ptujske humanitarne organizacije poslavlja, tokratna Lokalna junakinja. Gabrijeli Milošič je med drugim zaupala, da jo zadnja leta med drugim vse bolj žalosti dejstvo, da se morajo humanitarni delavci namesto ljudem v stiski, posvečati birokraciji.

Svetovalni servis Zaščita premoženja z nadzornimi kamerami in senzorji

Kako lahko z video-nadzornimi kamerami in protivlomnimi senzorji učinkovito zaščitimo svoj dom pred nepovabljenimi gosti? Kako napredne funkcije, kot so zaznavanje gibanja, nočni vid in analitika s pomočjo umetne inteligence, prispevajo k varnosti našega premoženja? Katere vrste protivlomnih senzorjev poznamo, kako delujejo in katere tehnologije so najbolj zanesljive? Poleg kamer in protivlomnih senzorjev je ključen tudi snemalnik, ki omogoča shranjevanje posnetkov in pregled dogodkov za nazaj. V petkovem Svetovalnem servisu bomo s strokovnjakom za varnostne rešitve Juretom Rakom govorili o najboljših praksah za zaščito doma.

Jutranja vremenska fronta Bo umetna inteligenca zamenjala meteorologe?

“Človek z eno uro vedno ve, koliko je ura. Človek z dvema pa se težje odloči,” razmišlja Brane Gregorčič v tokratni oddaji, v kateri govorimo o digitalizaciji, poplavi meteoroloških aplikacij in strani za napovedovanje vremena. O tem, kako se je spremenila meteorologija, kakšne izzive prinašajo nove tehnologije in tudi ali bo umetna inteligenca zamenjala meteorologe, smo govorili tudi z Veroniko Hladnik Zakotnik, Katjo Kozjek Mihelec in Matijo Klančarjem.

Petek brez pravila E-šport – Slovencem še razmeroma nepoznana športna panoga

Prvo tekmovanje v e-športu je potekalo leta 1972, pripravila ga je univerza Stanford. Udeležilo se ga je kar 10 tisoč tekmovalcev, zmagovalec je za nagrado prejel letno naročnino na revijo Rolling Stone. Danes je e-šport panoga, v kateri se obračajo milijarde dolarjev. Kako popularen je, priča podatek, da si je leta 2019 finale svetovnega prvenstva v igranju igre League of Legends ogledalo okoli 100 milijonov ljudi. Kar je več kot denimo finale ameriškega Super bowla leto pozneje. O e-športu v Sloveniji ter o tem, kakšne lastnosti mora imeti igralec, da uspe v tej športni panogi, v tokratnem Petku brez pravila.

Svetovalni servis Dojenje - naraven, a ne samoumeven proces

Dojenje je za marsikatero mamico eden najlepših, a hkrati tudi najzahtevnejših delov materinstva. Čeprav gre za naraven proces, pogosto ni samoumeven – spremljajo ga številna vprašanja, negotovosti in tudi težave. Kako se lahko mamice na dojenje pripravijo že v nosečnosti? Kako pomembna je podpora partnerja in okolice pri dojenju? Kako ravnati ob zastajanju mleka ali mastitisu? Na ta in druga vprašanja bosta odgovarjali Renata Vettorazzi, svetovalka za laktacijo in dojenje, ter Maja Trupi, svetovalka za mlade mamice.

Več

Ob osmih Lucija Čevnik: Nasilen otrok ni nujno slab človek, voditi ga moramo do empatije

Je nasilja med mladostniki vse več ali se o njem le več pogovarjamo? Pandorino skrinjico tokratnih debat je odprl posnetek brutalnega pretepanja mladih na Ptuju, zdaj pa se tudi na nas obračajo starši, ki se počutijo nemočni, predvsem ko morajo svojega otroka, ki je žrtev nasilja, pustiti nazaj v stik z nasilneži - recimo v šolo. O vsem tem v tokratni epizodi Ob osmih s sociologinjo Lucijo Čevnik.

Jutranja kronika Trump zavrnil možnost odprave carin in Kitajski zagrozil z dodatnimi 50-odstotnimi

Odprava carin ni mogoča, se pa države o tem lahko pogajajo, je sinoči dejal ameriški predsednik Donald Trump. Obenem je postavil ultimat Kitajski. Če Peking do poldneva ne umakne svojih povračilnih carin, ga bodo doletele dodatne 50-odstotne carine, skupno torej več kot 100-odstotne. Drugi poudarki oddaje: - Italija želi centre v Albaniji uporabljati za repatriacijo migrantov, a dogovor ne predvideva tega. - Janković zavrnil navedbe Vučića o pogovorih o srbskem mandatarstvu. Za zdaj ostaja ljubljanski župan. - Drage oblike dela in nesledenje medincinski inflaciji izzvali izgube v skoraj polovici slovenskih zdravstvenih zavodov.

Jutranja kronika Ameriški predsednik Trump zavrnil možnost premora pri uvajanju carin.

Ameriški predsednik Donald Trump je po srečanju z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem v Washingtonom zavrnil možnost prekinitve uvajanja carin po vsem svetu, a zatrdil, da se bo z državami pogajal. Ob tem je Trump ponovil grožnjo o uvedbi dodatnih 50-odstotnih carin za kitajsko blago, če Peking do danes ne prekliče napovedanih dodatnih 34-odstotnih carin na ameriško blago. Ostali poudarki oddaje: - Rdeči polmesec poziva k preiskavi nedavnih ubojev reševalcev v Gazi. - Projektni svet za civilni nadzor z novim poročilom glede graditve drugega tira. - Kako želijo na Primorsko-Notranjskem mlade zadržati na podeželju?

Zrcalo dneva EU se bo o protiukrepih na ameriške carine uskladil v prihodnjih dneh

Evropska komisija članicam predlaga 25-odstotne carine na številne ameriške dobrine, iz njih pa so za zdaj izvzeli ameriški burbon, poroča agencija Reuters ob sklicevanju na interne dokumente v Bruslju. Članice naj bi se o povračilnih ukrepih uskladile v prihodnjih dneh. Ob tem Evropska unija ostaja odprta za pogajanja z Washingtonom. Druge teme: - Rdeči polmesec obtožuje Izrael namernega uboja reševalcev, mednarodno skupnost poziva k neodvisni preiskavi - Mandatar za sestavo nove srbske vlade je Đuro Macut. Predsednik Vučić v prihodnje med kandidati vidi tudi ljubljanskega župana Zorana Jankovića. - Iz UKC Ljubljana odpustili enega od poškodovanih v požaru v Severni Makedoniji

Radijski dnevnik EU Washingtonu napoveduje povračilne ukrepe, ki bi začeli veljati prihodnji teden

Evropska unija bo povračilne ukrepe na ameriške carine uskladila ta teden, s prihodnjim bi že lahko začeli veljati, je napovedal evropski komisar za trgovino Maroš Šefčovič. Bruselj sicer upa, da bo vprašanje carin z Washingtonom rešil za pogajalsko mizo. Druge teme: - Macron: Francija odločno nasprotuje pregonu Palestincev in aneksiji Gaze ali Zahodnega brega - Sova v poročilu opozarja na vse več proruskih kibernetskih napadov - Študenti z akcijo Častim pol litra spodbujajo krvodajalstvo med mladimi

Studio ob 17.00 O Jančarjevem romanu In ljubezen tudi z novomeškimi maturanti

Človek na razpotjih časa je letošnji tematski sklop iz književnosti pri slovenščini na splošni maturi. V prvi oddaji, ki jo letos posvečamo maturitetnemu eseju, smo o romanu Draga Jančarja In ljubezen tudi razmišljali z dijaki in profesoricama slovenščine na Gimnaziji Novo mesto. In ljubezen tudi je roman, ki ga je Drago Jančar izdal leta 2017, v njem govori predvsem o dogajanju v Mariboru in na Pohorju med drugo svetovno vojno in takoj po njej – v ta zgodovinski kontekst pisatelj postavi življenjske usode svojih likov, ki jih te vojne grozote trajno zaznamujejo in postavljajo tudi v moralne dileme. Ali mladi vidijo delo kot zgodovinski, vojni, ljubezenski roman, ali, kot pravi tudi Jančar sam, za roman o ljubezni? Kakšen vtis so nanje naredili glavni liki? In kakšno je po njihovem mnenju sporočilo tega obveznega letošnjega maturitetnega čtiva?

Aktualna tema 35. nacionalni Otroški parlament

Danes je v državnem zboru potekalo že 35. zasedanje Otroškega parlamenta. Gre za program izobraževanja za aktivno državljanstvo in ozaveščanje o človekovih oziroma otrokovih pravicah, ki ga izvaja Zveza prijateljev mladine. Otroci na vsaki dve leti izberejo temo o kateri želijo razpravljati. Prispevek je pripravila Kaja Čelan, bere Aleš Ogrin.

Dogodki in odmevi Bruselj je pripravljen na pogajanja in krepitev notranjega trga

Pripravljenost na pogajanja in okrepitev notranjega trga bodo po besedah predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen prvi koraki Unije po uvedbi ameriških carin. Ministri za trgovino poudarjajo tudi pomen krepitve evropskega trga. Druge teme: - Mandatar za sestavo nove srbske vlade je Đuro Macut. Predsednik Vučić v prihodnje med kandidati vidi tudi ljubljanskega župana Zorana Jankovića. - Poklicni gasilci razočarani nad dogovorom o predlogu pokojninske novele. Zveza sindikatov odgovarja, da je upoštevala mnenje večine članov. - Ljudje, ki so 2 leti čutili vplive graditve drugega tira, bodo očitno ostali praznih rok. Poročilo, ki ga je naročil investitor, kaže, da škoda na objektih ni posledica graditve.

Po Sloveniji Na Vrhniki razočarani: inšpekcija je po onesnaženju ob kompostarni Rosa ustavila postopek, saj ni zaznala nepravilnosti

Drugi poudarki oddaje: - Mulj iz Luke Koper bodo poskusno vračali v morje. - V Vrbi gradijo obvoznico, ki bo zaobšla Prešernovo rojstno hišo in nastajajoči kulturni center, pri pridobivanju dovoljenj za drugi del pa ne gre vse gladko. - V Murski Soboti so te dni govorili o stavbni dediščini in pomenu gradov za deželo in njene prebivalce. - Z novimi reflektorji v Ajdovščini izpolnili pogoje za igranje nogometnih tekem prve lige

Danes do 13:00 Ameriške carine pretresajo finančne trge

Carine ameriškega predsednika Donalda Trumpa so pretresle finančne trge ter povzročile občutne upade indeksov na azijskih in evropskih borzah. O tem, kako se bo odzvala Evropska unija, prav zdaj v Luxemburgu razpravljajo ministri, pristojni za trgovino. Kot je dejal evropski komisar za trgovino Valdis Dombrovskis, so prva izbira Unije pogajanja za dosego obojestransko sprejemljive rešitve. Če je ne bo, pa bomo sprejeli sorazmerne povračilne ukrepe, je dodal. Drugi poudarki: - V najnovejših izraelskih napadih na Gazo ubitih več 10 ljudi, tudi novinar. - V predvidenem predlogu zakona o osnovni šoli podlage za pregled osebnih predmetov in elektronskih naprav. - Policisti in redarji bodo ta teden nadzorovali hitrost; prevelika je najpogostejši vzrok nesreč s smrtnim izidom pri nas.

Aktualna tema Izšel je priročnik Ptice Slovenije, Evrope in Sredozemlja

Pri Društvu za opazovanje in preučevanje ptic je izšel slovenski prevod ornitološke biblije – Collins Bird Guide, priročnik, ki so ga leta 1999 izdali na Švedskem in je preveden v 24 jezikov. Naslov slovenskega prevoda, ki je pravkar izšel, je Ptice Slovenije, Evrope in Sredozemlja. Izvirnik je v švedščini, prevajali pa so iz angleške različice. V njem najdemo opise, statuse in ilustracije skoraj 400 vrst ptic, ki živijo v Sloveniji ter opise in ilustracije preostalih evropskih, severnoafriških in bližnjevzhodnih ptic. Opazovanje ptic in tudi skrb zanje je v Sloveniji kar dobro razširjeno, ptice so priljubljene - Žiga Končina Šmid je na ljubljanskih ulicah spraševal, katere ptice lahko naštejejo mimoidoči, na hitro in na pamet, potem pa smo se o prevodu priročnika pogovarjali z njegovim urednikom, Tilnom Basletom iz DOPPS-a.

Več

Umetnost možnega Slovenija v ogledalu – Andraž Zorko (Valicon)

Kot vroče žemljice svežo raziskavo Ogledalo Slovenije je v podkast Umetnost možnega prinesel Andraž Zorko, partner v družbi Valicon in redni komentator v LD;GD. Nekaj rezultatov preseneča – ob več kot leto dni trajajoči stavki zdravnikov občutna rast zaupanja v zdravstvo in zdravnike kot poklic. »Percepcija zdravstva, ki nastaja na podlagi objav v medijih, je eno, osebna izkušnja pa nekaj povsem drugega in bolj kot je izkušnja nedavna, višja je stopnja zadovoljstva,« povzema Zorko rezultate raziskave Ogledalo Slovenije, ki je na drugi strani pokazala opazen padec zaupanja v policijo. Prvaki med poklici ostajajo gasilci, civilna zaščita in reševalci, na drugi strani pa v času razpisa referenduma o dodatkih k pokojnini za izjemne umetnike beležijo izrazit padec zaupanja – umetniki. V pogovoru seveda tudi o tem, na kateri točki smo leto pred volitvami; Gibanje Svoboda je sicer prepolovilo podporo, a ostaja vodilna stranka na levem političnem polu. Kdo ali kaj jo lahko ogrozi? Na desni kaže, da SDS ne namerava posegati izven običajnega volilnega bazena, svojo volilno bazo držijo v visoki pripravljenosti za vsak primer, če bi bile volitve še pred rednim rokom.

ApolloLajka Marko Peljhan – Dobili smo tudi obisk nemške obveščevalne službe na Makrolab, ampak smo rekli, to je umetnost, ljudje oddajajo, mi sprejemamo

Od kod se je vzel navdih za prvi slovenski satelit, se je pred leti, ko smo (in to večkrat) čakali na izstrelitev slovenskih satelitov, spraševal Aljoša. Da je za vse skupaj kriv (ali pa zaslužen) Marko Peljhan, intermedijski umetnik in profesor na kalifornijski univerzi v Santa Barbari, je bil morda nekoliko presenetljiv odgovor. Ali pa tudi ne. Za vse, ki poznajo Marka Peljhana in njegovo umetniško ustvarjanje, ki je od nekdaj povezano z najsodobnejšo tehnologijo, še zlasti vesoljsko, je samoumevno, da je na idejo za slovenski satelit prišel prav on. Za vse, ki ga ne, pa bo vse jasno po tem pogovoru, v katerem nas Peljhan popelje skozi ključne postaje v življenju: od navdušenega radioamaterstva v otroštvu v Novi Gorici, prek izletov v Zvezdno mesto, da je organiziral videokonferenco med kozmonavti na Miru in Slovenijo, do hekanja satelitov, ko je analogna tehnologija to še dopuščala.

Umetnost možnega Militarizacija vs. kakovost življenja – Silvester Šurla (Reporter) in Uroš Esih (Delo)

Bodo obrambne zadeve zaznamovale zadnje leto pred volitvami in zlasti predvolilno kampanjo? Ali se bomo pogovarjali o dodatkih k pokojninam za izstopajoče dosežke na področju kulture? Ali o dvigovanju krila predsednice državnega zbora? Odgovorni urednik Reporterja Silvester Šurla meni, da ne. Verjame, da bo kakovost življenja ostala ključno vprašanje v predvolilni kampanji in da se bomo pogovarjali o davkih in življenjskih stroških. Z vprašanji varnosti in obrambe se bodo bolj intenzivno morale soočiti stranke levo od sredine med seboj, kajti na desnici nimajo večjih težav z dvigovanjem izdatkov za obrambo. Diferenciacija v odnosu do teh vprašanj bo torej potekala na levici, a na zadevo bo treba gledati širše, poudari komentator Dela Uroš Esih, kajti – odpornost, o kateri v času našega pogovora poteka vladni posvet na Brdu pri Kranju, je širša tema kot zgolj obrambno oz. vojaško trošenje. Na kocki ni le militarizacija družbe, ampak širši družbeni kontekst. Več pa v novi epizodi, v kateri govorimo tudi o razmerjih med političnimi akterji na javnomnenjskih lestvicah, sporih na desnici in novih akterjih na politični tržnici. Na poslušanje.

Evolucija užitka Njej je spet več do seksa, jst pa ne morem

Estrogen ima pomemben vpliv tudi na imunski sistem, kar so ugotovili v obdobju pandemije koronavirusa.

Umetnost možnega Trump bo pretresljivo posegel v slovensko volilno tekmo - Grega Repovž, Mladina

Je Evropa paralizirana in zmedena zaradi Trumpovih nepredvidljivih potez, zlasti ko gre za vojno v Ukrajini? Ali pa je dobila stara celina novo priložnost, da se končno postavi na lastne noge? Odgovorni urednik Mladine Grega Repovž komentira »novo realnost« nekoliko drugače. Spomni na citat, ki ga zadnje dni ponavljajo številni Evropejci: 500 milijonov Evropejcev prosi 300 milijonov Američanov za zaščito pred 140 milijoni Rusov. In ne gledamo poraza Ukrajine, saj vemo, da je Putin (in z njim cel svet) sprva verjel, da bo v treh dneh osvojil Kijev. Pa ga ni. Strinja se, da bo »Trump efekt« vplival tudi na slovenske volitve, vendar ne nujno, ali sploh ne, v korist pristašem in sledilcem Trumpove politike. V možnost, da bi na slovenski politični desnici nastala resna alternativa dominantni SDS, ne verjame. Dopušča pa možnost, da se na liberalni sredini pojavi spet »novi obraz«, pojasni pa tudi, zakaj so sliko Vladimirja Prebiliča objavili na naslovnici ene od prejšnjih številk Mladine … Midva pa prosiva za pomoč: se vam, poslušalcem podkasta Umetnost možnega, zdijo globalne politične in geostrateške spremembe v svetu, pomembne tudi za dogajanje v Sloveniji? Ste zaradi njih zaskrbljeni? Kako bodo, po vašem mnenju, vplivale na politično dogajanje pri nas – če sploh? Vesela bova vaših odgovorov in mnenj – po elektronski pošti ali na družbenih omrežjih! Na poslušanje!

Srce bije za posel Matjaž Čemažar, Domel

Gost 34. epizode Srce bije za posel je predsednik uprave Domel Holding Matjaž Čemažar. Vodilno razvojno podjetje na trgu motorjev za sesalne naprave se usmerja v razvoj električnih motorjev za vrtne naprave, njihovi izdelki bodo raziskovali vesolje, pomembno vlogo Domel igra pri reciklaži redkih zemelj. Do orožarske industrije so zadržani. Kot pove gost podkasta se dosedanji sistemi svetovne gospodarske ureditve spreminjajo in Evropa se bo morala sprijazniti s tem, da postaja obrobni igralec.

Umetnost možnega Ameriška prevara z naklepom – Matjaž Gruden (Večer, Svet Evrope)

Svet drvi v neznano, informativne oddaje vsakodnevno začenjamo z novimi presenečenji, s katerimi po nastopu Donalda Trumpa drugič v predsedniški vlogi posteže Bela hiša. V nekaj tednih je Vladimir Putin iz politika, zoper katerega je spisan zaporni nalog, enakopravni partner najmočnejše sile na svetu v pogovorih o miru. Geopolitična podoba sveta in tudi politična podoba Evrope, vse manj relevantne igralke na mednarodnem prizorišču, se radikalno spreminja. Družbeni red, vzpostavljen po drugi svetovni vojni, imenovan liberalna demokracija, se vztrajno razkraja. Matjaž Gruden, kolumnist časopisa Večer, sicer uslužbenec na Svetu Evrope, pravi, da ni pesimist, je pa zaskrbljen. Poteze, ki jih vleče nova ameriška administracija, katere člani Evropi pridigajo o svobodi govora, vidi kot prevaro z naklepom po destabilizaciji stare celine s promoviranjem najbolj radikalnih političnih sil. Vabljeni v našo družbo.

Evolucija užitka Menopavza je nekaj naravnega, ampak meni je ta narava neznosna!

Raziskava iz leta 2002 je pustila trdovraten temen madež na hormonski terapiji.

Umetnost možnega Fronte na levi, iskanje alternative na desni – Metka Majer (POP TV) in Miha Orešnik (N1 Slovenija)

Aktivnosti in ravnanja političnih strank kažejo, da vstopamo v leto pred volitvami, ki se lahko kljub majhni verjetnosti zgodijo tudi predčasno. V koaliciji so frontne linije med Svobodo in SD vse bolj ostre. Stranko ministra Matjaža Hana bremeni afera Spirit. Čeprav največja vladna stranka Svoboda afero Spirit izkorišča za povečevanje stiske koalicijske partnerice, istočasno pričakuje pomoč obeh partneric za obračun z nekdanjo ministrico Tatjano Bobnar in nekdanjim šefom policije Boštjanom Lindavom preko vmesnega poročila preiskovalne komisije. Medtem spremljamo zanimive procese tudi na desni; srečevanje SLS in NSi ter namigu Logarjevim Demokratom in Lotričevemu Fokusu: je to poskus oblikovanja zavezništva na desni sredini kot alternativo Janši? O vsem tem se pogovarjamo z Metko Majer, novinarko in urednico na POP TV, ter Miho Orešnikom, novinarjem in urednikom na N1 Slovenija.

Srce bije za posel Janez Škrabec, Riko

Gost 33. epizode Srce bije za posel je ustanovitelj in direktor podjetja Riko. V Sovjetsko zvezo je odšel zato, ker je želel postati posrednik med vzhodom in zahodom, danes pa pravi, da si želi posredovati med Kitajsko ter Evropo. Po njegovem je ključ do uspešnega poslovanja diverzifikacija. Z gostom tudi o aktualnem dogajanju v svetu, o tem ali se bodo po koncu vojne vrnili v Rusijo in kako jim kaže s projektom na Jesenicah.

Umetnost možnega Na ruševinah razsvetljenstva – dr. Samo Uhan

Slab teden pred prisego novega – starega ameriškega predsednika Donalda Trumpa je pravi čas za oceno, kakšno bo novo poglavje »krasnega novega sveta«, ki nastaja pred našimi očmi. Kakšen je interes »tehnofevdalcev« za vstop v politiko in preurejanje zahodnega sveta? Kako resne so Trumpove napovedi, da bo, če bo treba, nasilno branil interese ZDA? Kakšna je podobnost med Trumpom in Putinom? In kje je v tej geostrateški tekmi obtičala Evropa? Sociolog dr. Samo Uhan pravi, da je alternativa za Evropo samo eno – da ubrani temelje razsvetljenstva in družbeni dogovor, ki je na njih nastal. Evropa to lahko naredi, kljub zloveščim znamenjem v naši soseščini. V vse bolj distopičnem svetu pa ostaja slovenska politika še vedno zaprta v svoj mehurček notranjih sporov. Ali minister Poklukar lahko preživi interpelacijo? Zakaj SD odpira razpravo o možni veliki koaliciji? Ali sedanja vladna koalicija sploh lahko preživi do konca rednega mandata? Samo Uhan opozori, da Gibanje svoboda za zdaj ohranja primat na levi sredini, alternative pa za zdaj ne nastaja. V politiki pač veljajo, kot je v minulih dneh dejal tudi predsednik SD Matjaž Han, pravila matematike in aritmetike …

Več

Etnofonija Spilar: Danes in vsak dan

Spilar: Danes in vsak dan. Album trmastih flamskih folkrokovskih morjeplovcev. https://okopislavertvslo.wordpress.com/2025/04/03/spilar-danes-in-vsak-dan/

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom Nedelja, 6. 4. 2025

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120 minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Čestitke in pozdravi Nedelja, 6. 4. 2025

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Sobotni glasbeni večer BOB DYLAN Z ALBUMOM "BRINGING IT ALL BACK HOME" (2. ODDAJA z akustičnimi posnetki) (Urednik: Jane Weber)

Na vrsti je Sobotni glasbeni večer, ki ga za vas ureja Jane Weber in v katerem bo nocoj tekla beseda o 60 let starem albumu "Bringing It All Back Home" ameriškega glasbenika Boba Dylana. Nocoj boste slišali vse akustične posnetke s te plošče, ponudili pa vam bomo tudi nekaj navezav na zgodovino popularne glasbe. Tako vam bo zapel tudi legendarni Mance Lipscomb iz Navasote v Teksasu. Gost naše druge oddaje o tej plošči bo Goran Dekleva. O Bobu Dylanu, glasbeniku, ki 24. maja letos praznuje 84. rojstni dan, je bilo napisano več kot 500 knjig. Večina piše o njegovi zasebnosti, aferah in razprodanih koncertih, le nekaj novinarjev pa si je drznilo pisati o Dylanovih delih. V popularni glasbi je malo izvajalcev, katerih stvaritve tako pogosto prinašajo reference iz glasbene zgodovine kot Dylanove, in mogoče prav v temeljih, zgrajenih na ljudski glasbi, tiči odgovor, zakaj je tako uspel in zakaj ga še danes poslušamo. Koliko je torej v Dylanovi glasbi sploh njegovega? Številne njegove pesmi povzemajo po pesnikih, svetopisemskih prerokih in ponarodelih virih. Dylanove melodije slišimo pri drugih glasbenikih in včasih šele po preverjanju datumov snemanj dojamemo, da je bil očitno Dylan tisti, ki se je zgledoval, si izposodil vzorce in jih priredil svojemu videnju. Hodil je od glasbenika do glasbenika, od uglednih koncertnih dvoran do zadnje beznice in srkal najrazličnejše vplive; imel je več prijateljev z bogatim znanjem in od vsakega je vzel najboljše. Joan Baez ga je na znamenitem festivalu v Newportu predstavila svojemu občinstvu, študij njenega zgodnjega repertoarja pa nam daje vedeti, da je bila velikokrat daleč pred Dylanom in da je že v letih od 1960 do 1962 igrala skladbe, o katerih se Dylanu ni niti sanjalo in jih je večkrat povzel šele desetletja pozneje. Vendar je bil Dylan praviloma hiter! Če na primer presunljivega bluesa Roberta Johnsona ni poznal in je zanj samo slišal, si je izposodil plošče, jih skrbno poslušal in si zapomnil, kar je bilo vredno spomina. Blues je imel posebno rad in v več Dylanovih pesmih so folkloristi našli koščke besedil iz bluesov, ki jih je bilo resnično težko poznati, saj so bili tako rekoč nedosegljivi, zaradi starinskega podeželskega jezika in pomanjkanja transkripcij pa za mladega Američana iz mesta težko razumljivi. Lastnik neke trgovine s tako glasbo, ki je prodajala po pošti, je povedal, da se spomni dečka iz Minnesote, ki je v poznih petdesetih letih po telefonu naročal plošče bluesa. Pravi, da se je pisal Zimmerman in da se je bil tudi debelo uro pripravljen pogovarjati o bluesu. Nadobudnež, ki ni odraščal v revščini, temveč v judovski družini srednjega razreda, si je pač privoščil tudi razmeroma drage učne ure. Nekaj tančic z Dylanove bogate kariere bomo razkrili nocoj na Prvem. Tudi pri nas je veliko novinarjev, ki proučujejo Dylanovo glasbo. Naši gostje v programih Radia Slovenija so že bili Stane Sušnik, Mitja Gašparič, Andraž Gombač, Jure Potokar in Matej Krajnc. Vljudno vabljeni k poslušanju naše druge oddaje s pesmimi s plošče "Bringing It All Back Home". Z vami bodo tehnik Robi Markoč, gost večera Goran Dekleva in urednik Jane Weber. Želimo vam veliko glasbenih užitkov!

Pesem v žepu Kantavtorske pesmi in šansoni v živo

V Pesmi v žepu se tokrat potepamo po koncertih kantavtoric in kantavtorjev, šansonjerk in šansonjerjev. Oglasimo se v Klubu K4, kjer je leta 1994 nastopil Tomaž Pengov, nadaljujemo v Prvi vrsti z Ano Mario Mitić, nato potujemo v Ruše v leto 2005 na 3. festival Kantfest, kjer poslušamo Tadeja Vesenjaka, za konec pa se ustavimo v Rogaški Slatini na festivalih šansona: najprej poslušamo zasedbo Zajtrk na Festivalu slovenskega šansona 2023, nato pa še nastop Iztoka Mlakarja na Festivalu jugoslovanskega šansona leta 1990.

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Š'ta godba

Vabljeni k spremljanju neposrednega prenosa koncerta Š'te godbe in predstavitvi nove vinilne plošče v oddaji Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. Skupina, ki je želela obuditi studijske projekte Pihalnega orkestra Francija Puharja, Pihalne godbe RTV Ljubljana, Alpskega kvinteta s pihalno godbo in projekta Bratov Avsenik s pihalnim ansamblom, bo živo igrala v Domu kulture Velenje. Vabimo vas k spremljanju neposrednega avdio in video prenosa na Prvem programu in spletni strani Prvega.

Godbe z zgodbo Uspešnice, ki jih prepeva Nuša Derenda

V Godbah z zgodbo prepeva ena izmed naših priljubljenih pevk Nuša Derenda, ki nas s svojim enkratnim vokalom razveseljuje že več kot 25 let. Kar šestkrat je nastopila na Emi in nas leta 2001 zastopala na tekmovanju za pesem Evrovizije, kjer je osvojila odlično 7. mesto, ki je še vedno naša najvišja uvrstitev na tem tekmovanju. Nuša je dvakrat zmagala tudi na Slovenski popevki, med kupom nagrad pa ima tudi prvo nagrado festivala Melodije morja in sonca. Nuša Derenda še vedno veliko nastopa in vsake toliko posname kakšno novo skladbo. Nekaj njenih največjih uspešnic poslušamo v Godbah z zgodbo.

41 stopinj vročine Marko Misjak

Gost oddaje je nekdanji trobentač našega orkestra, Marko Misjak. Misjak je bil član Big Banda 40 let in je v tem času na Big Bandu pustil velik pečat.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Rudarska kolonija Njiva v Trbovljah

Zasavje se je skozi zadnjih dvesto let – vse do zaprtja rudnikov – industrijsko, ekonomsko in demografsko razvijalo ob rudarjenju. Ta panoga pa je v tej regiji ob tem ustvarila tudi svojevrsten način življenja in zapustila bogato kulturno dediščino. Med slednjo sodi tudi trboveljska stavbna posebnost – rudarske kolonije, skupine hiš, zgrajenih po enotnem modelu, z najemniškimi stanovanji za delavce v rudnikih. Med kolonijami v Trbovljah, v katerih ljudje prebivajo še danes, je kot poseben etnološki spomenik prepoznana rudarska kolonija Njiva, zgrajena ob koncu 19. stoletja. V njej je v dveh stanovanjih urejena muzejska predstavitev bivanjske kulture rudarjev v medvojnem obdobju ter v 60. letih 20. stoletja. Po prostorih rudarske kolonije Njiva, napolnjenih s pomniki nekdanjega rudarskega življenja v Trbovljah, se sprehaja tokratna oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Rudarsko kolonijo Njiva predstavlja kustos Zasavskega muzeja, Gregor Jerman.

Prva vrsta Nakana

V oddaji gostuje zasedba Nakana, ki jo vodi violinistka, pevka in avtorica Ana Mezgec, z njo pa igrajo še: bobnar Gašper Peršl, basist Jošt Lampret, pianist Leon Firšt ter kitarist Tilen Stepišnik.

Etnofonija Avalanche Kaito – Talitakum

V nocojšnji Etnofoniji, ki jo je pripravil Mario Batelić, bomo slišali album Talitakum zasedbe Avalanche Kaito, ki povezuje tradicionalne godbe iz Burkina Fasa in belgijski pogled na hrupno postpunkovsko estetiko.

Več

Lahko noč, otroci! Zlata ograda

Za ogrado raste drevo časa … Pripoveduje: Boris Juh. Napisala: Zlatka Obid Lokatos. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1986.

Lahko noč, otroci! Bobek in barčica

Bobek bi rad ustregel vsem. Pripoveduje: Anja Štefan. Napisala: Anja Štefan. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.

RIO radijska igra za otroke Pavel Lužan: Izginjevalnik

Vesela, radoživa kriminalka, kjer se, kot se za tako zvrst tudi spodobi, vse razkrije šele na koncu. Zato se hitro odpravimo v svet zvokov, da odkrijemo tokratno skrivnost. Režiser: Gregor Tozon Dramaturg: Ervin Fritz Tonski mojster: Staš Janež Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Lara – Kaja Deskovič Karel – Evelin Pristavec Marko – Boštjan Doblekar Ida – Urša Jesih Jani – Sebastijan Kerše Slaščičar Citron – Zlatko Šugman Detektiv Peklenk – Branko Miklavc Poveljnik gasilcev – Janez Škof Gasilec – Marko Simčič Gospa – Vera Per Župan – Boris Kralj Radijski reporter – Branko Grubar Dr. Banana – Franček Drofenik Ravnatelj šole – Boris Juh Šef zavoda za urbanizem – Marko Okorn Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana maja 1984

Lahko noč, otroci! Riba dolgousta in morska tišina

Zakaj ribe ne govorijo. Pripovedujeta: Judita Zidar in Boris Ostan. Napisala: Veronika Simoniti. Posneto v studiih Radia Slovenija 2001.

Hudo! Neustrašni na 35. tekmovanju Mladina in gore

Sredi januarja je Osnovna šola Pirniče gostila 35. državno tekmovanje Mladina in gore, ki je najbolj uveljavljeno planinsko tekmovanje za mlade iz znanj, veščin in izkušenj z vseh področij planinskega delovanja. To tekmovanje mlade pripravlja na samostojen obisk gora, ponuja pa tudi ogromno možnosti za druženje in pridobivanje izkušenj za življenje. Z nami v oddaji Hudo so bile Katarina Sušak, Vita Bogataj in Zala Jelen, članice ekipe Neustrašni iz Planinskega društva Dobrovlje Braslovče, ki so v osnovnošolski konkurenci postale državne podprvakinje, z njimi je bila tudi mentorica Saša Vitanc Brezovnik.

Kulturomat Bralnice pod slamnikom z Willom Gmehlingom

V mesecu marcu se je začel 15. mladinski literarni festival Bralnice pod slamnikom z naslovom Kaj pa ti bereš?. Na festivalu se bo zvrstilo prek 90 različnih dogodkov, od gostovanj pisateljev do različnih razstav. Festival v dveh mesecih obišče tudi številne šole in knjižnice po vsej Sloveniji in s svojim delovanjem širi ljubezen do prostočasnega branja. Kolegica Tadeja Bizilj se je ustavila v Knjižnici Domžale, kjer so gostili nemškega pisatelja Willa Gmehlinga. Njegovo gostovanje je del projekta »Branje je prijateljevanje«, ki je koprodukcija Goethe-Instituta Ljubljana, festivala Bralnice pod slamnikom, založbe Peter Hammer Verlag, JAK RS, JSKD Slovenske Konjice ter Občine Slovenske Konjice. Več pa v tokratnem Kulturomatu.

UI faktor Kako umetna inteligenca naredi sliko, če ni nikoli ničesar videla

Ljudje lahko takoj ugotovimo, kaj je na fotografiji, ampak le malo nas ima talent in znanje, da lahko narišemo res dobro sliko. Pri umetni inteligenci je to precej drugače. Zelo dolgo je trajalo, da so jo sploh naučili prepoznati, kaj je na sliki. Ampak ko je to enkrat uspelo, se je v nekaj letih naučila narisati, kar koli ji naročimo. Včasih celo tako prepričljivo, da sploh ne opazimo več, da si je osebo na fotografiji izmislila umetna inteligenca. Kako se je UI naučila gledati in kako pravzaprav vidi, pojasnjujeta prof. Janez Demšar in prof. Blaž Zupan s fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani.

Zakajček Kaj je veliki pok in kako je nastalo vesolje?

Naš Zakajček se vsako soboto sprašuje najrazličnejše stvari. S pomočjo naših sogovornikov, strokovnjakov, smo izvedeli že, zakaj dežuje, kako nastane mavrica, zakaj nekatere živali svetijo v temi, kakšne barve so zebre, zakaj kolcamo in še in še, danes pa bomo v naslednjih minutah odkrivali vesolje. Veste, kaj je veliki pok in kako je nastalo vesolje? O tem z otroki in strokovnjakom, astrofizikom Jonom Judežem.

Radijski ringaraja Na sprehodu po Renčah

Z radijskim mikrofonom smo se tokrat odpravili v spodnjo Vipavsko dolino v naselje Renče. Obiskali smo tretješolce in četrtošolce na Osnovni šoli Lucijana Bratkoviča Bratuša Renče, ki so nas odpeljali po svojem kraju. Kakšna je pomlad v Renčah, kam se radi odpravijo v svojem prostem času in kaj radi počnejo ter kako so se imeli v šoli v naravi, boste slišali v tokratni oddaji Radijski ringaraja.

Lahko noč, otroci! Prijazni škrati

Vam razkažejo bogastvo gozda. Pripoveduje: Stanislava Bonisegna. Napisala: Zlata Volarič. Posneto v studiih Radia Slovenija 1995.

Lahko noč, otroci! Rdeča žoga - premiera pravljice Mateje Črv Sužnik

Nocoj bomo premierno slišali pravljico Rdeča žoga avtorice Mateje Črv Sužnik. Izbrana je bila med 945 pravljicami, ki so prispele na natečaj Radia Slovenija za izvirno slovensko pravljico. Drobna ženica je živela v majhni hiši z majhnim vrtom. Vsak dan je pometla po hiši, pogrebla po vrtu. Redko se je zgodilo, da je kdo šel mimo njene hiše. Še bolj redko, da jo je kdo opazil. In od sile redko, da ji je kdo voščil: »Dober dan.« Pripoveduje: Jernej Gašperin. Avtorica besedila: Mateja Črv Sužnik. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Mojstrica zvoka: Sonja Strenar. Režiserka: Ana Krauthaker. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, marec 2025.

Več

Naše poti Novela zakona o romski skupnosti zaznamovala svetovni dan Romov

Ob svetovnem dnevu Romov, 8. aprila, prinašamo vtise z osrednje prireditve v Murski Soboti. Letošnji praznik je v ospredje postavil predlog novele zakona o romski skupnosti, ki po skoraj dvajsetih letih prinaša kar nekaj sprememb. V hrvaškem glavnem mestu so romske delegacije iz 12 držav, tudi iz Slovenije, podpisale Zagrebško resolucijo, ki v 10 točkah poziva k izboljšanju pravnega položaja romske skupnosti. Končal se je prvi del programa socialne aktivacije Rominj, ki je udeleženkam ponudil nabiranja dodatnih znanj in usposabljanja pri delodajalcih. Čas bo še za izbor skladb meseca. V domačem delu se za lovoriko potegujeta zasedba Belin s skladbo Ciganka in zasedba Balkan Boys s priredbo skladbe Bella Ciao. V tujem delu pa vam na izbiro ponujamo skladbo Lie ciocârlie zasedbe Taraf de Caliu ter skladbo Los gitanos sonamos así, ki jo prispeva Yerai Cortés.

Sotočja O koncertu, ki poveže celo vas, in druge zgodbe iz zamejstva

»Tuli ku en šakal«, poje doberdobska rock skupina Blek Panters, ki je s tremi razprodanimi koncerti v Kulturnem domu v Gorici praznovala 30 letnico. Zakaj so njihovi koncerti tako posebni?

Slovencem po svetu Dvigalec uteži Luka Smajila v Stockholmu deluje na znamenitem Kraljevem inštitutu za tehnologijo

V oddaji gostimo doktorskega raziskovalca in eksperta za baterijske sisteme ter športnika Luko Smajila, ki že štiri leta biva na Švedskem, pogovarjali smo se tudi s slovenskim rojakom Damjanom Pristovnikom, ki je pred tremi desetletji novi dom in delo našel na Predarlskem, v mestu Bregenz, beležimo pa tudi pomladni utrip v slovenski dopolnilni šoli v Banjaluki.

Sami naši Financiranje kulturnih društev, glasba skupine Veja in otroštvo skozi dvojezično knjigo s prevajalko Seldo Sukaj

V oddaji Sami naši na Prvem poslušajte o pomembnih spremembah na področju financiranja kulturnih projektov narodnih skupnosti nekdanje SFRJ v Sloveniji – o tem je spregovoril Fahir Gutić. Nato predstavljamo hrvaško skupino Veja, ki s sodobnimi aranžmaji oživlja istrsko ljudsko glasbo. Za konec pa prisluhnite zgodbi o novi slovensko-albanski otroški knjigi in razmišljali o tem, kako pomembno je, da tudi otroci postanejo soustvarjalci kulturnega prostora. Sogovornica v prispevku je prevajalka in medkulturna mediatorka Selda Sukaj.

Naše poti Kaj prinaša nov predlog novele zakona o romski skupnosti?

Inštitut za preučevanje enakosti spolov v sklopu skoraj polmilijonskega projekta Fortuna pripravlja analizo stanja dostopanja Romov do zdravstvenih storitev. Preverili smo, do kakšnih izsledkov so prišli in ali so v projekt vključeni tudi Romi ter s kakšnimi izzivi se srečujejo Romi v Mariboru ter kako uspešni so pri njihovem reševanju. Urad vlade za narodnosti je na portalu e-Demokracija objavil predlog novele zakona o romski skupnosti. Ta med drugim vključuje ustanovitev novega instituta občinskega koordinatorja ter sestavo sveta romske skupnosti Republike Slovenije. V rubriki romskega jezika pa tokrat o izzivih otrok pri razumevanju romskega in slovenska jezika na območju Grosupljega.

Sotočja 'Bolj kot številčnost je pomembno kakovostno delo manjšine in njena samozavest'

Razprave, ali bi se morale krovne politične organizacije koroških Slovencev povezati v eno organizacijo, potekajo že več desetletij, toda mnenja ostajajo različna. Usklajeni pa so cilji in ključne teme, na katere opozarjajo. Kaj pa mladi?

Slovencem po svetu Planico obiskalo petdeset slovenskih mladostnikov iz Bosne in Hercegovine

Skupaj s slovenskimi rojaki iz Bosne in Hercegovine se v oddaji na kratko prepuščamo planiškemu vzdušju in razpoloženju pod Poncami, ki so ga doživljali tudi slovenski otroci in mladi iz različnih bosansko hercegovskih krajev ob spremljanju smučarskih poletov na velikanki bratov Gorišek. Prek radijskih valov gostimo tudi slovenskega rojaka s Štajerske Aljošo Klajderiča, ki se v Švici ukvarja z računalništvom, ustavljamo se pri Slovencih v Beogradu, ki so pomladno dejavnost društva Sava začeli s fotografsko razstavo in predstavitvijo knjige z naslovom Niti, ki povezujejo – Med Slovenijo in Srbijo osebne izpovedi žensk, seznanjamo pa vas tudi s podrobnostmi glede pridobitve štipendij za Slovence po svetu za sodelovanje na letošnji Poletni šoli slovenskega jezika v Ljubljani.

Sami naši Poklon žrtvam tragedije v Kočanih, medkulturni iftar in otroštvo v knjigi

V makedonskem mestu Kočani je požar v nočnem klubu vzel številna življenja in pustil za seboj val bolečine in pretresenosti. V znamenje solidarnosti in sočutja so se v Ljubljani zbrali člani Makedonske skupnosti ter študentje, ki živijo in študirajo v Sloveniji. Na Kongresnem trgu so prižgali svečke in z molkom izrazili svojo povezanost z žrtvami in njihovimi družinami. V oddaji obiščemo poseben medkulturni dogodek iftar, ki združuje ljudi različnih ver in narodnosti v organizaciji društva Medkulturni dialog. Za konec pa slišite razmišljanje pisateljice Olivere Zulović o otroštvu, prijateljstvu in pomembnosti pogleda skozi otroške oči.

Naše poti Andrej Kavšek: Slabe izkušnje ne pomenijo, da so vsi Romi enaki

V občini Črnomelj po zadnjih ocenah živi okoli 1000 Romov v dveh večjih naseljih, ki nista še povsem legalno urejeni. Kljub temu ima večina zaselkov že urejeno infrastrukturo. Letos bo občina iz državnega proračuna za urejanje razmer v romski skupnosti prejela dobrih 420 tisoč evrov. Preverjamo, kako bo porabila namenska sredstva in kateri so največji izzivi romske skupnosti. Obiskali smo še zaposlitveno in invalidsko podjetje Ozara v Murski Soboti, ki v svoj program uspešno vključuje devetnajst pripadnikov romske skupnosti. Svet romske skupnosti RS pa je objavil javne razpise za romska društva ter medijske programe.

Sotočja "Iskati moramo s srcem"

Predstava Mali princ v izvedbi mladinske gledališke skupine Bilka je letošnje odprla Koroške kulturne dneve v Ljubljani. Znana zgodba je bila izziv za mlade igralke in igralce iz Bilčovsa, kjer tudi z gledališkimi skupinami skrbijo za ohranitev slovenskega jezika.

Slovencem po svetu Društvo VTIS v Švici pripravilo srečanje Predstavi svojo znanost

V oddaji vas podrobneje seznanjamo z letošnjim srečanjem Dobrodošli doma, ki bo potekalo v Novi Gorici v okviru Evropske prestolnice kulture, v pogovoru z Valensom Frangežem iz Züricha beseda teče o dogodku društva VTIS v Švici - Predstavi svojo znanost, predstavljamo tudi prevajalca, esejista in lektorja slovenskega jezika v nemškem Regensburgu Slava Šerca, v Celju pa smo se srečali s slovenskim rojakom iz Argentine Rokom Finkom.

Več

Ob osmih Lucija Čevnik: Nasilen otrok ni nujno slab človek, voditi ga moramo do empatije

Je nasilja med mladostniki vse več ali se o njem le več pogovarjamo? Pandorino skrinjico tokratnih debat je odprl posnetek brutalnega pretepanja mladih na Ptuju, zdaj pa se tudi na nas obračajo starši, ki se počutijo nemočni, predvsem ko morajo svojega otroka, ki je žrtev nasilja, pustiti nazaj v stik z nasilneži - recimo v šolo. O vsem tem v tokratni epizodi Ob osmih s sociologinjo Lucijo Čevnik.

Intelekta Kako se je v boju proti covidu izkazal švedski »liberalni« pristop

Javnega življenja niso ustavili.

Drugi pogled Aaron Arnold, Zdužene države Amerike

Aaron Arnold je Američan, ki si je že od svojega prvega obiska v Evropi leta 2017 želel živeti na stari celini. Lani je svojo željo uresničil in prišel v Ljubljano. Od septembra 2024 je tako magistrski študent ljubljanske ekonomske fakultete. Nad življenjem pri nas je navdušen, kar deli tudi s tistimi, ki zaidejo na njegov Youtube kanal Life with Aaron Arnold. Nekaj njegovih vtisov s polletnega bivanja pri nas je v mikrofon ujela Andreja Gradišar.

Jutranja kronika Trump zavrnil možnost odprave carin in Kitajski zagrozil z dodatnimi 50-odstotnimi

Odprava carin ni mogoča, se pa države o tem lahko pogajajo, je sinoči dejal ameriški predsednik Donald Trump. Obenem je postavil ultimat Kitajski. Če Peking do poldneva ne umakne svojih povračilnih carin, ga bodo doletele dodatne 50-odstotne carine, skupno torej več kot 100-odstotne. Drugi poudarki oddaje: - Italija želi centre v Albaniji uporabljati za repatriacijo migrantov, a dogovor ne predvideva tega. - Janković zavrnil navedbe Vučića o pogovorih o srbskem mandatarstvu. Za zdaj ostaja ljubljanski župan. - Drage oblike dela in nesledenje medincinski inflaciji izzvali izgube v skoraj polovici slovenskih zdravstvenih zavodov.

Torkov kviz Samorog, mitološko bitje s čarobnim rogom

9. aprila Škoti obeležujejo nacionalni dan samorogov. Zakaj in kakšen simbol je nekdaj bil in je še danes samorog? O teh hibridnih konjih oz. mitoloških bitjih s čarobnim rogom se je Darja Pograjc pogovarjala z dr. Markom Frelihom, kustosom za afriške in ameriške zbirke v Slovenskem etnografskem muzeju.

Duhovna misel Robert Friškovec: Prava molitev

Legenda pripoveduje, da se je hudič nekega dne odpravil po svetu, da bi videl, kako ljudje molijo. Njegov pohod je bil sicer bolj kratek, saj ni našel veliko ljudi, ki bi dolgo vztrajali v molitvi. Precej zadovoljen je bil, ko je odkril tiste molitve, ki so bile le golo ponavljanje obrazcev, saj so bile te zanj najmanj škodljive. Ko se je tako dobre volje vračal nazaj v peklensko bivališče, je v kotičku očesa opazil na polju kmeta, ki je sunkovito mahal z rokami. Radoveden se je skril za grm in opazoval dogajanje. Moški se je na vso moč prepiral z Bogom, mu postavljal vprašanja in ga obtoževal. Tedaj je mimo prišel učenjak in kmetu rekel: »Gospod, kaj vendar počnete? Z Bogom se ne smete prepirati!« Kmet pa mu je odgovoril: »Spoštovani gospod, jaz se z Bogom prepiram zato, ker vanj verujem. Sprašujem ga in prosim, ker vanj zaupam, in ga obtožujem, ker vem, da me posluša.« »Neumnosti govorite,« mu odvrne učenjak in odide naprej. Hudič za grmom pa se z učenjakom ni strinjal. Ves prestrašen je zbežal. Odkril je namreč človeka, ki je znal zares moliti. Otroke pri verouku kateheti običajno učijo najkrajšo definicijo molitve: molitev je pogovor z Bogom. Že stoletja ljudje preučujejo, preizkušajo in razpravljajo o pravem pomenu molitve, odnosom z Bogom in do sveta. Sprašujejo se, ali molitev res kaj spremeni ali ima kakšen smisel? Ali res lahko kako vpliva na Boga, na dogodke v svetu? Kakšna je pravzaprav prava molitev? Pa vendar se v osnovi vračamo nazaj k veroučni definiciji molitve. Je pogovor, takšen ali drugačen stik z Bogom. In vsak pogovor nas spremeni, posebej še, če je pristen, posebej še, če je sogovornik Bog. Pogovor z nekom, s katerim smo lahko pristni, ki nas pozna in sprejema v celoti, nam odkrije marsikaj o sebi, o svetu in o poti naprej. Takšen pogovor je lahko buren, lahko se razjezimo, celo povzdignemo glas, se prepiramo. Bog bo ostal Bog, ne bo se umaknil iz pogovora. Nekdo je dejal, da pomen molitve ni v vplivanju na Boga, ampak v spremenitvi tistega, ki moli. Neki mistik pa pravi, da je lahko že izrek 'hvala ti' kdaj zadostna molitev.

Jutranja kronika Ameriški predsednik Trump zavrnil možnost premora pri uvajanju carin.

Ameriški predsednik Donald Trump je po srečanju z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem v Washingtonom zavrnil možnost prekinitve uvajanja carin po vsem svetu, a zatrdil, da se bo z državami pogajal. Ob tem je Trump ponovil grožnjo o uvedbi dodatnih 50-odstotnih carin za kitajsko blago, če Peking do danes ne prekliče napovedanih dodatnih 34-odstotnih carin na ameriško blago. Ostali poudarki oddaje: - Rdeči polmesec poziva k preiskavi nedavnih ubojev reševalcev v Gazi. - Projektni svet za civilni nadzor z novim poročilom glede graditve drugega tira. - Kako želijo na Primorsko-Notranjskem mlade zadržati na podeželju?

Etnofonija Spilar: Danes in vsak dan

Spilar: Danes in vsak dan. Album trmastih flamskih folkrokovskih morjeplovcev. https://okopislavertvslo.wordpress.com/2025/04/03/spilar-danes-in-vsak-dan/

Zrcalo dneva EU se bo o protiukrepih na ameriške carine uskladil v prihodnjih dneh

Evropska komisija članicam predlaga 25-odstotne carine na številne ameriške dobrine, iz njih pa so za zdaj izvzeli ameriški burbon, poroča agencija Reuters ob sklicevanju na interne dokumente v Bruslju. Članice naj bi se o povračilnih ukrepih uskladile v prihodnjih dneh. Ob tem Evropska unija ostaja odprta za pogajanja z Washingtonom. Druge teme: - Rdeči polmesec obtožuje Izrael namernega uboja reševalcev, mednarodno skupnost poziva k neodvisni preiskavi - Mandatar za sestavo nove srbske vlade je Đuro Macut. Predsednik Vučić v prihodnje med kandidati vidi tudi ljubljanskega župana Zorana Jankovića. - Iz UKC Ljubljana odpustili enega od poškodovanih v požaru v Severni Makedoniji

Radijska igra Simona Semenič: Gostija

Svojevrsten črni humor nas vpelje v gostijo, kjer se gostje gostijo s truplom. Skozi truplo pa odmevajo zgodbe žrtev, žensk, ki so končale zunaj vsake človeškosti in svobode. Gostje – oligarh, politik, eminentna avtorica, pa brezskrbno jedo. Režiser in avtor radijske priredbe: Jan Krmelj Tonska mojstra: Nejc Zupančič, Urban Gruden Mentorja: red. prof. Aleš Jan, asist. Klemen Markovčič Nastopajo – Živa Selan, Mario Dragojević, Urša Kavčič, Urban Kuntarič Koprodukcija AGRFT Univerze v Ljubljani in Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2017

Naše poti Novela zakona o romski skupnosti zaznamovala svetovni dan Romov

Ob svetovnem dnevu Romov, 8. aprila, prinašamo vtise z osrednje prireditve v Murski Soboti. Letošnji praznik je v ospredje postavil predlog novele zakona o romski skupnosti, ki po skoraj dvajsetih letih prinaša kar nekaj sprememb. V hrvaškem glavnem mestu so romske delegacije iz 12 držav, tudi iz Slovenije, podpisale Zagrebško resolucijo, ki v 10 točkah poziva k izboljšanju pravnega položaja romske skupnosti. Končal se je prvi del programa socialne aktivacije Rominj, ki je udeleženkam ponudil nabiranja dodatnih znanj in usposabljanja pri delodajalcih. Čas bo še za izbor skladb meseca. V domačem delu se za lovoriko potegujeta zasedba Belin s skladbo Ciganka in zasedba Balkan Boys s priredbo skladbe Bella Ciao. V tujem delu pa vam na izbiro ponujamo skladbo Lie ciocârlie zasedbe Taraf de Caliu ter skladbo Los gitanos sonamos así, ki jo prispeva Yerai Cortés.