Opozarjanje na vremenske ujme

Fotografija je simbolična.

foto: rtvslo.si/Srečko Čuš

Svetovna meteorološka organizacija je s pomočjo Agencije Republike Slovenije za okolje v Ljubljani priredila dvodnevno konferenco, na kateri so predstavniki nacionalnih meteoroloških in hidroloških služb predstavili prvo fazo projekta »Sistem za svetovanje pri zgodnjem opozarjanju na okoljske nevarnosti v jugovzhodni Evropi«. Zmanjševanje tveganja pred naravnimi nesrečami je namreč v tem delu Evrope mogoče le z okrepljenim regionalnim sodelovanjem, novi sistem pa bo 15-im sodelujočim državam zagotovil vse potrebne informacije in orodja za izboljšanje opozoril.

Meteorološke in hidrološke službe državnim organom, ki skrbijo za varnost prebivalcev in samim prebivalcem omogočajo zgodnje in zanesljivo opozarjanje na nevarnost naravnih nesreč, kot so neurja z močnimi vetrovi, močne padavine, poplave, suše, vročinski valovi in podobno. Ti dogodki pogosto segajo preko državnih meja, zato je regionalno sodelovanje in usklajevanje opozoril ključnega pomena. Sistem je po besedah generalnega sekretarja Svetovne vremenske organizacije Petterija Taalasa namenjen zagotavljanju učinkovitih in preizkušenih orodij za napovedi nevarnih vremenskih pojavov in njihovih učinkov.

 

Podnebne spremembe prinašajo vse več naravnih nesreč, ki imajo velik vpliv na gospodarstvo in na človeška življenja. Na tem srečanju je skupaj stopilo 15 držav, ki skupaj izboljšujejo sisteme zgodnjega opozarjanja, si izmenjujejo znanje in izkušnje, pogovarjajo pa se tudi o drugih skupnih rešitvah na področju meteorologije, hidrologije in seizmologije. Stabilen sistem, ki zajema celotno regijo, je zelo pomemben, saj se poplave in nevihte selijo iz ene države v drugo. S skupnim sodelovanjem lahko tako prihranimo veliko denarja, ki ga države sicer namenijo za odpravljanje posledic naravnih nesreč.

V prvi vrsti bo sistem v pomoč manj razvitim državam v sicer zelo raznoliki regiji, bo pa pomenil pridobitev tudi denimo za našo agencijo za okolje, ki bo imela dostop do večjega nabora podatkov o razmerah v regiji, te podatke bodo lahko vključili v modele za napovedovanje vremena, stanja jadranskega morja in pretoka naših rek. V projekt je vključenih 15 držav, in sicer Madžarska, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija, Črna Gora, Makedonija, Kosovo, Albanija, Romunija, Ukrajina, Moldavija, Bolgarija, Grčija, Ciper, Turčij, Izrael, Jordanija, Libanon in seveda Slovenija. Povezovanje je podrobneje opisal hrvaški meteorolog Ivan Čačić.

 

V praksi se bodo povezale prognostične službe s celotnega območja, pričakujemo, da bodo tudi komunikacijske rešitve takšne, da se bodo službe med seboj pogovarjale prek video povezav. Predvideni so tudi postopki, po katerih bi se v v primerih naravnih nesreč točno vedelo, na kakšen način komunicirati in kateri podatki so za izmenjavo najpomembnejši. Sporočilo je tako enostavno – poglejte na naš radar – s tem bi se lahko rešilo veliko življenj, poleg tega pa takšen sistem služi kot rezerva, če denimo kateri od posameznih državnih sistemov odpove. Več informacij bodo imeli na voljo prognostiki, okrepili pa bomo tudi število podatkov za simulacije, s čimer bodo vremenske napovedi točnejše. Direktor urada za meteorologijo Klemen Bergant je izpostavil konkreten primer vremenske ujme iz preteklosti, katere posledice bi takšen sistem lahko omilil.

 

Omenimo še to, s konferenco v Ljubljani se je končala prva faza projekta, torej izdelava in potrditev načrta za vzpostavitev sistema, v naslednjih petih letih se načrtuje izvedba, leta 2023 pa naj bi sitem postal operativen. Svetovna vremenska organizacija zanj pričakuje tudi finančno podporo s strani pokroviteljev, kot so ameriška agencija za mednarodni razvoj, svetovna banka in evropska komisija.