Škoda zaradi pozebe bo znana v nekaj dneh

foto: rtvslo.si/EPA

Po prvih grobih ocenah Kmetijsko gozdarske zbornice je obseg morebitne škode po mrzli noči vsaj tako velik, kot je bil ob tem času lani, saj so bile temperature tudi nižje. Škoda po pozebi bi vseeno utegnila biti manjša, ker so bil kmetje tudi bolje pripravljeni na pozebo in so jo skušali preprečiti. Po prvih ocenah je mraz prizadel celotno območje Slovenije, malo manj rastline v višjih legah, predvsem na Gorenjskem in Koroškem, kjer je bila vegetacija še manj razvita. Najbolj prizadeti so sadovnjaki, vinogradi in povrtnine. Prizadeti so tudi oljna ogrščica, ozimna žita, zgodnji krompir in solata. Kmetijska zbornica tistim, ki jim je pozeba prizadela pridelke, svetuje, naj počakajo še kakšen dan, ko se bo pokazalo pravo stanje in takrat bo tudi znano, kateri ukrepi so najbolj ustrezni za omilitev škode. Kakšno stanje kažejo informacije s terena,  je v pogovoru z Jernejko Drolec  razkril Miran Naglič s Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.

 

Napovedi so bile pravilne

ARSO, Agencija za okolje, je opozarjala na veliko ohladitev – najbolj mrzlo je bilo petkovo jutro , negativne temperature so se pojavljale tudi v soboto – kar je predstavljalo resno tveganje za pridelek na sadnem drevju in jagodičevju, tudi vinski trti in vrtninah. Strokovnjaki so svetovali protislansko zaščito, najbolj enostavno in najcenejše je pokrivanje z zaščitno kopreno. Z velikim strahom so napovedano ohladitev pričakovali tudi čebelarji, saj jim pozeba lahko, tako kot lani, ponovno vzame akacijevo pašo za čebele.

Kot so kazale napovedi, je bilo najbolj mrzlo petkovo jutro, razen obalnega pasu. Temperatura minus tri stopinje, ob jasnem vremenu brez vetra, lahko v enem dnevu povzroči veliko gospodarsko škodo, opozarja Andreja Sušnik, ARSO:

Kaže na podobno stanje, kot je bilo lansko leto, ko smo tudi konec aprila imeli težave s spomladansko pozebo. Težava je, da bodo temperature pod ničlo vztrajale več ur, kar je še večja nevarnost za poškodbe na sadnem drevju, trtah ali vrtninah. In tudi v soboto ne kaže, da se bodo stvari bistveno popravile, še vedno bodo temperature negativne.

V intenzivnem sadovnjaku Kmetijskega inštituta na Brdu pri Lukovici so za zaščito pred zmrzaljo cvetov oziroma plodičev, odprli protitočne mreže, pravi vodja poskusnega sadovnjaka Roman Mavec:

Namreč pod to črno mrežo proti toči je temperatura za stopinjo do stopinjo in pol višja kot na odprem. Ta ukrep v primeru mokrega snega ni primeren, lani so se nekaterim pod njihovo težo podirali celi sadovnjaki. Za domači vrt je najboljša varianta koprenasta tkanina, nikakor polivinil. Napaka je tudi škropljenje z vodo, to je nekaj popolnoma drugega kot oroševalni sistemi, ki jih žal pri nas tudi v intenzivnih sadovnjakih ni veliko. V primeru da ne piha, je učinkovito tudi kurjenje vlažne slame, kjer je potrebna velika previdnost ( pod oblakom dima je za stopinjo do dve toplejše).

Pokrivanje s kopreno priporočajo tudi za jagodičevje in šparglje. Popolnoma nemočno pa polarno ohladitev opazujejo čebelarji, ki so čebele pripravljali za prvo pašo na akaciji. Boštjan Noč, Čebelarska zveza Slovenije:

Če pride do pozebe smo ob najmanj tretjino čebelarske sezone.

Za Primorsko in Prekmurje je akacija ključna, tako rekoč edina paša za čebele.