Shod za znanost

foto: Pixbay/mwooten

Raziskovalke in raziskovalci so na javnem shodu, ki so ga poimenovali Shod za znanost, opozarjali na vse slabši finančni položaj v znanosti. Shod slovenskih znanstvenikov je del globalnega Shoda za znanost, ki ga bodo znanstvenice in znanstveniki iz 600 mest po svetu organizirali to soboto. Če so naši raziskovalci opozorili predvsem na pomanjkanje denarja za raziskave, pa bodo njihovi kolegi v tujini v središče postavili vse večjo degradacijo znanstvenih raziskav in antiintelektualizem, ki ga širijo številni nosilci moči v državah. Tokrat so se prvič odločili za takšno obliko protesta proti krčenju javnih sredstev za raziskave in inovacije. Slovenija je med državami z evrom, ki dajejo najmanj proračunskega denarja za raziskave. Vlade so v obdobju gospodarske krize proračunske izdatke najbolj klestile prav znanosti. S shoda se je v oddajo Dogodki in odmevi oglašala Nataša Lang.

 

Slovenija nameni znanosti 0,36 odstotka bdp, kar je bistveno manj kot leta 2009, ko je država znanosti odmerila malce več kot pol odstotka bdp iz javnih sredstev. Slovenija je po deležu vlaganj v znanost na drugem mestu med državami z evrom, ki za raziskave namenjajo najmanj javnih sredstev; manj znanosti odmerjajo le Slovaki; medtem ko Finci in Portugalci skoraj odstotek javnih sredstev iz bdp-ja.

Slovenska politična elita se je že na začetku tega desetletja zavezala, da bo do konca desetletja povečala javni denar za raziskave na odstotek bdp, a številke govorijo povsem nasprotno. Raziskovalni inštituti so zaradi pomanjkanja denarja skrčili število mladih raziskovalcev za polovico; na primer, če so jih leta 2010 zaposlili 320 na leto, jih v zadnjih letih le 160 letno; ne vlagajo v raziskovalno infrastrukturo, izvajajo manj aplikativnih projektov, izpostavlja direktor naše največje znanstveno raziskovalne ustanove, Inštituta Jožef Stefan, dr. jadran Lenarčič:

Mi želimo predvsem dve stvari, da se vrnejo sredstva vsaj na nivo iz leta 2009 in potem sledijo strategiji, ki je bila zapisana leta 2011. Druga stvar pa je, da se država organizira, po mojem prepričanju na nivoju predsednika vlade, ne glede na vlado, in da ima nek svet, nekaj prosvetljenih politikov, ki bodo postavili to politiko in ji nato sledili naslednjih 10, 20, 30 let.

Obstajajo neizpodbitni dokazi, da je pot k ekonomskemu napredku družbe močno povezana z vložki v raziskave in inovacije. To, kar vlagamo danes, bo obrodilo sadove čez deset, petnajst let:

Če danes ne vlagamo toliko, kot bi morali, delamo škodo našim naslednjim generacijam in jaz mislim, da si naša generacija tega ne bi smela privoščiti.

Znanstveniki in znanstvenice bodo na shodu opozorili tudi na pomen znanosti v družbi.

 

O shodu za znanost tudi v Studiu ob 17-ih

Shod za znanost