Novela zakona o zdravstveni dejavnosti

foto: rtvslo.si/BoBo

Vlada je po skoraj dveh letih od predstavitve predlaganih sprememb vendarle potrdila novelo zakona o zdravstveni dejavnosti in ga po rednem postopku poslala v parlamentarni postopek.

Največ prahu se je v vsem tem času dvigovalo okoli podeljevanja koncesij, ne le v strokovni javnosti, tudi znotraj same koalicije, kjer so, kot je znano, šele včeraj po srečanju na najvišji ravni pri predsedniku vlade, le dosegli soglasje in danes na seji vlade novelo zakona tudi potrdili. Koncesije se bodo zdaj podeljevale izključno na podlagi javnega razpisa, zgolj tam, kjer javni zdravstveni zavodi ne bodo mogli pokriti vseh potreb bolnikov, za omejeno obdobje, in sicer za 15 let, nato bo sledil postopek preverjanja in v kolikor bo vse v redu, se bo koncesija podelila še za nadaljnjih 15 let. Poleg tega koncesij ne bo možno prenašati na drugo osebo, jo podedovati, ali je celo kupiti.

Pri nas je trenutno okoli 1500 zdravnikov koncesionarjev, ki poskrbijo za okoli četrtino vseh ambulantnih pregledov (1200 – na osnovni ravni, 320 – na bolnišnični ravni). Največ jih je na področju zobozdravstva, splošne medicine, otroškega in šolskega zdravstva. In vsem tem se bo z dnem uveljavitve zakona koncesija avtomatsko podelila za 15 let, nato pa bodo imeli možnost podaljšanja še za 15 let.

Zasebno popoldansko delo tudi po novem ne bo prepovedano, je pa v noveli zakona opredeljena konkurenčna prepoved v zdravstvu. To pomeni, da bo zdravstveni delavec, ki je zaposlen v javnem zdravstvenem zavodu, lahko delal pri drugem javnem zavodu, na primer zdravnik, ki dela v ljubljanskem Kliničnem centru, bo lahko delal tudi v izolski bolnišnici, vendar bo moral prej pisno obvestiti svojega delodajalca, oziroma če bo v parlamentarnem postopku potrjen amandma, potem zgolj pisno obvestilo ne bo dovolj, ampak po potrebno soglasje delodajalca, v omenjenem primeru torej Kliničnega centra. Soglasje je potrebno tudi za delo pri zasebniku, vendar tam lahko zdravnik, poleg dela v javnem zavodu, dela največ osem ur na teden. Če bo zdravstveni delavec pri drugem izvajalcu delal v nasprotju s pogoji in omejitvami, ki jih določa zakon, ga bo lahko delodajalec odpustil.

Delodajalec lahko zdravniku prepove delo pri drugem javnem zavodu, če ta zdravnik ni imel dovolj počitka, če ne opravlja vseh obveznosti, ki jih ima pri matičnem javnem zavodu, ali če odklanja nadure in pripravljenost. Pri zasebniku (s koncesijo ali brez nje) pa lahko zdravnik dela največ 8 ur na teden, a le s predhodnim pisnim soglasjem matičnega delodajalca.

Spremembe zakona o zdravstveni dejavnosti so zelo pomembne tudi za srednje medicinske sestre. Po dolgih letih prizadevanj srednjih medicinskih sester, ta zakon namreč zdaj končno ureja njihov status. Vsem, ki opravljajo dela, za katera se že od leta 2004 zahteva visoka izobrazba, bodo zdaj končno priznane kompetence. To pomeni, da bodo medicinske sestre s srednješolsko izobrazbo lahko ostale na teh delovnih mestih in bodo za to tudi ustrezno plačane.