Visoka cena poceni banan

foto: commons.wikimedia.org

Ko vstopimo v katerikoli supermarket nas pričaka pestra izbira najrazličnejših izdelkov. Oddelki s sadjem in zelenjavo so bogato založeni skozi vse leto. Letni časi pri dobavi že dolgo ne igrajo nobene vloge. V zadnjih letih smo se tudi pri nas navadili raznovrstne ponudbe eksotičnega sadja z različnih koncev sveta, toda stalnica in ustaljena prodajna uspešnica so banane. Njihova izjemna priljubljenost jim je zagotovila prav poseben status – in tudi neverjetno nizke cene. Banane so precej cenejše od domačih jabolk, čeprav so brez dvoma prepotovale 10 000 km, na voljo pa so prav vsak dan v letu. Zdrava pamet nam pove, da tukaj nekaj ni povsem v redu. In se res za poslom z bananami skrivajo zelo huda izkoriščanja – tako ljudi kot okolja.

Najbolj priljubljen sadež na svetu

Banane so pri nas tretji najbolj priljubljen sadež, več v Sloveniji porabimo le jabolk in grozdja. V svetovnem merilu pa so banane daleč najbolj razširjen in prodajan sadež. Letno jih države proizvajalke izvozijo 17 milijonov ton. In kupcev imajo zelo veliko, razlaga Alasdhair Collins, sodelavec pri projektu Makefruitfair oziroma po slovensko Naj bo sadje pravično, v katerem sodeluje 19 nevladnih organizacij z vsega sveta.

»Zanimivo je, da so banane produkt, ki se prodaja pod tržno ceno, zato da se prek njih poveča prodaja preostalega blaga. Vse kaže, da imamo vsi radi banane in supermarketi jih prodajajo po neverjetno nizkih cenah, da privabijo kupce. Ko gre za banane, divja med različnimi trgovskimi verigami prava vojna, kdo bo banane ponudil ceneje. Zato so tudi tako poceni. Ko grem doma v Angliji v svoj supermarket, stanejo banane približno evro za kilo in pol banan. Jabolka, ki jih pripeljejo iz neposredne okolice, stanejo dva evra in pol.«

Kupci se večinoma niti ne zavedamo, kako pomembne so za nas bogato založene skladovnice rumenih sadežev, ki nas pričakajo pri vhodu v supermarket. Toda statistika prodaje in potrošniških navad je trgovcem dobro poznana in naša ljubezen do banan je v zadnjih desetletjih pripeljala do svojevrstnega monopola, ki ga imajo trgovske verige v poslu z bananami, razlaga Collins.

»Supermarketi seveda morajo skrbeti za to, da imajo dobiček. V zadnjih dveh desetletjih so trgovci znatno pridobivali na moči in danes okoli 90 odstotkov trgovine s tropskim sadjem obvladuje deset ali 12 velikih trgovcev, ki imajo zato izreden vpliv in narekujejo praktično vse na tem področju. Odrežejo si tudi največji kos dobička. Od vsakega evra banan, ki jih prodajo, dobijo trgovci, šestdeset do sedemdeset centov. Veleprodajalci, torej tisti, katerih nalepke najdemo na bananah, dobijo dobrih 10 ali 15 odstotkov in lastniki plantaž 5 do 10 odstotkov. Čisto na koncu so delavci na plantažah, ki skupaj prejmejo en do dva odstotka.«

Stran od oči je vse dovoljeno

Toda nizke plače, ki komajda omogočajo preživetje, so le en del zgodbe, ki ima vse ključne značilnosti izkoriščanja, ki je v sodobnem svetu tako vseprisotno, našteva primere Alasdhair Collins.

»V latinski Ameriki in Afriki številni delavci nimajo nobenih pogodb. Delati morajo prek podizvajalcev, kar pomeni, da nimajo nobenih pravic in nobene varnosti. Dogajajo se tudi povsem grozljive zlorabe. Pogosto je spolno nasilje. Sindikalno delovanje te stane službe. Videl sem posnetke s plantaže v latinski Ameriki, kjer so letala pršila pesticide, medtem ko so bili delavci na plantažah. Nosili niso nobenih zaščitnih oblek in pesticidi so res škodljivi.«

Uporaba pesticidov pri gojenju banan je druga najvišja, takoj za bombažem. Razlog se skriva prav v dejstvu, da so banane, ki jih srečamo v naših trgovinah, so prav vse sorte cavendish, katere ključna prednost je ta, da je idealna za dolga potovanja prek oceanov do končnih kupcev. Toda po drugi strani je vse bolj občutljiva za vse vrste bolezni in škodljivcev. Danes večina pridelovalcev porabi več denarja za kemikalije kot za delavce, skrb za okolje pa prav tako ni v ospredju.

»Uporabi se ogromne količine vode, brez upoštevanja tega, od kod voda prihaja in škode, ki se jo povzroča zemlji, uporaba pesticidov je res visoka. Dogajajo se tudi stvari, ki se na prvi pogled zdijo res dobre. Spomnim se plantaže, kjer imajo nekakšen vrtec oziroma varstvo za otroke plantažnih delavcev. Ampak to je na delu plantaže, kjer je voda, ki priteka in jo uporabljajo za umivanje in pitje, polna pesticidov, zato so otroci kar naprej bolni.«

Ključen vpliv potrošnikov

Poleg vpliva različnih organizacij, ki aktivno raziskujejo razmere na terenu in opozarjajo na zlorabe, je tudi pri bananah ključen vpliv potrošnikov, izpostavlja Collins.

»Težko je, ampak tudi potrošniki lahko kaj storimo. Pri nakupu banan in drugega tropskega sadja, kot so ananasi ali mango, pa tudi pri borovnicah, poiščite tiste, ki imajo certifikat fair trade pravične trgovine. To je po svoje zelo težavno, ker obstaja več takih oznak in nekatere med njimi so smiselne in imajo precej visoke standarde, spet druge pa ne.«

Razlikuje se tudi ponudba med državami

»Med državami evropske unije so velike razlike. Jaz prihajam iz Velike Britanije, veliko pa delam po različnih evropskih državah. V nekaterih državah je ponudba izdelkov iz pravične trgovine res obsežna in raznovrstna. Najdete jih tako v supermarketih kot v specializiranih trgovinah. V drugih državah, med katerimi je tudi Slovenija, je dostopnost izdelkov pravične trgovine zelo omejena. Toda marsikje se prav zdaj zelo počasi pojavljajo izdelki iz pravične trgovine.«

Kot opozarja Collins , pa je prvi korak k spremembam, ki so potrebne, predvsem zavedanje ljudi, kakšno je ozadje trgovine z bananami. Trgovci se, konec koncev, odzovejo na povpraševanje potrošnikov, če to obstaja. Če bo zanimanje za banane, ki v svoji nizki ceni ne skrivajo visokih stroškov ljudi in okolje, nas bodo takšne banane – čeprav brez dvoma dražje – čakale tudi v domačem supermarketu. S tem bomo pomagali tako delavcev v oddaljenih državah, kot tudi domačim pridelovalcem jabolk in drugega sadja, ki raste pri nas.