Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

V studiu:
 
Izbor glasbe:  
0
 
30
30
V ŽIVO
Glasbeni SOS

Priporočamo

Svetovalni servisSvetovalni servis - zapišite vprašanje

Sodelujte v oddaji in gostu postavite vprašanje.

Studio ob 17.00 14. marec - Dan matematike

14. marec po ameriškem načinu zapišemo kot 3-14. To pa je, če vmes postavimo vejico, najpogostejši približek števila pi. Navdušenci nad matematiko so zato ta dan razglasili za dan števila pi – in pit, saj se v angleščini oboje izgovori enako. V širšem smislu pa je to dan matematike in ljubiteljev te vede. Prav matematiki namenjamo tudi današnji Studio ob 17-ih.

Prvič Prvič, videospot

Pesem za špico oddaje Prvič so odrapali in zapeli trije mladi glasbeniki: Zara Kregar, Beno Zupančič in Martin Gubina. Glasbo je ustvaril Marko Gregorič, besedilo pa je napisala novinarka in ena od avtoric oddaje Prvič Neža Prah Seničar. Izvajalci: Zara Kregar, Martin Gubina, Beno Zupančič Avtor glasbe: Marko Gregorič Avtoriji besedila: Neža Prah Seničar, Martin Gubina, Beno Zupančič Avtor aranžmaja: Marko Boh Režija: Špela Kuclar Snemalec: Aleš Živec Montaža: Luka Založnik Grafična podoba: Jerca Oblak Besedilo pesmi: Lomijo kosti, obljube, s sebe drgnejo poljube, vse nas tlačijo v škatle. zapustili so prjatle. Pozabil so na ljubezen, kaj te strezni, ko si jezen. Vsi enaki, vsi prosojni, zanje vedno smo v vojni. Plešem prvič, prvič jočem, prvič delam vse, kar hočem! Nas pa kliče ples, svoboda, mislim se ne vidi roba, škatle smo že razcefrali, komu bodo glavo prali?! Polnijo se ulce, mesta, mi smo večnost, mlečna cesta, v nas vesolje se sestavi, dobrodošli na zabavi! Plešem prvič, prvič jočem, prvič delam vse, kar hočem! Ritem misli nam prestavi, vešče vztrepetajo v glavi, slišim te in ti poslušaš, z nami si lahko vse upaš. Lomijo kosti, obljube, s sebe drgnejo poljube, vse nas tlačijo v škatle. zapustili so prjatle. Pozabil so na ljubezen, kaj te strezne, ko si jezen. Vsi enaki, vsi prosojni, zanje vedno smo v vojni. Plešem prvič, prvič jočem, prvič delam vse, kar hočem!

Ultrazvok Nefrolog Škoberne: Za zdravje ledvic je najpomembnejša telesna aktivnost

Zdrave človeške ledvice vsak dan približno petdesetkrat prečistijo kri

Aktualna tema "Mama" globalnega segrevanja

Mesec marec mineva v znamenju pozivov k enakim pravicam žensk – pa tudi v znamenju analiz še ene pretople pretekle zime. Da se planet segreva, je znano zadnjih nekaj desetletij, a znanstveniki so posumili, da se to utegne zgoditi, že več kot stoletje in pol nazaj. Šele leta 2010 pa je bilo naključno odkrito, da je hipotezo o možnosti segrevanja podnebja zaradi toplogrednih plinov prva oblikovala ženska. Američanka Eunice Newton Foote leta 1856 svojega članka niti ni smela sama javno predstaviti.

Storž "Pozitivna usmerjenost v iskanju lepega nas žene naprej"

Ustvarjanje z besedami, posebna tehnika risanja, fotografije, ljubezen do potovanj in narave, vse to in še marsikaj je svet gospe Olge Kolenc. Prejela je že veliko nagrad in priznanj, povod za pogovor pa je bila nagrada na natečaju Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije: Zgodbe mojega kraja − Kako smo se nekoč prevažali. Kaj vse počne gospa Olga Kolenc, si lahko ogledate na njeni spletni strani olgakolenc.si, v Novi Gorici pa jo je obiskala Lucija Fatur.

Jutro na Prvem

Radiosfera Slovenski dan možganov letos nagovarja najmlajše

Ob pol devetih v Radiosferi smo pokukali na zanimivo delavnico z Robijem in njegovim kovčkom. Kdo je Robi in kaj nosi s seboj? Preverite v Radiosferi, v kateri boste slišai, kako so se učenci in učenke 2.a in 2.b razreda osnovne šole Toneta Čufarja čudili in učili o možganih, na obisk pa sta prišli tudi prof. dr. Maja Bresjanac, zdravnica in nevroznanstvenica ter Lana Blinc, zdravnica in doktorska študentka nevroznanosti (zdravaglava.si). Pripravlja: Mojca Delač.

Lokalni čas Koroške turistične kmetije: "kjer se odpre nebo in svet"

Turistične kmetije predstavljajo pobeg od hitrega načina življenja. V Sloveniji je okoli 1300 turističnih kmetij, kar pomeni okoli 1000 nosilcev dopolnilnih dejavnosti. Kot ugotavlja Renata Kosi iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje, je trend 7 – odstotna rast takih kmetij. Lani so ustvarili okoli 250 tisoč nočitev, kar je podobno kot v letu 2019, ko je bilo zanje rekordno leto. Koroška izstopa po butičnem turizmu in povezovanju z naravo. Tam v treh dolinah deluje okoli 40 turističnih kmetij. V tokratnem Lokalnem času pa smo raziskali, kako je so škotsko nižinsko govedo pripeljali v koroške hribe, kako je mogoče, da ena najboljših koroških kuharic sploh ni kuharica, ampak agronomka. Pogovarjali smo se s predstavniki turističnih kmetij z vseh treh dolin, Mislinjske, Dravske in Mežiške.

Svetovalni servis Kako osvetliti bivalne prostore?

Dolžina svetlega dela dneva je za zdaj še malenkost krajša od noči. Umetna razsvetljava v notranjih prostorih ima tako pomembno vlogo. Tudi sicer niso vsi prostori vedno idealno zasnovani v smislu, da izkoristijo največ dnevne svetlobe. Zato bo eno od vprašanj za gosta četrtkovega Svetovalnega servisa, kako osvetliti bivalne prostore. Kakšna barva svetlobe je smiselna glede na namembnost sob? Gost: doc. dr. Matej Kobav s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani.

Možgani na dlani ŠČEGETANJA Možgani in zasvojenost s pornografijo

Pomen možganov in spolnosti so prepoznali v Tednu možganov, ki se te dni odvija pod sloganom »Greva na samo«. No, mi pa nikakor ne bomo sami, se pa bomo pogovarjali o pomembnih temah, s katerimi se bržkone res prvič srečamo v intimi. V posebni skupni epizodi Možganov na dlani in Frekvence X Luka Hvalc in Mojca Delač raziskujeta (mlade) možgane in zasvojenost s pornografijo.

Radiosfera "Naravno okolje dvoživk smo dobesedno pozidali"

Že od sredine februarja se pri nas dvoživke množično selijo, v iskanju vodnih površin za odlaganje mresta pa prečijo tudi ceste. Prav zato v tem času potekajo številne akcije prostovoljcev, a obstajajo tudi trajnejše rešitve, kot so cestni podhodi za dvoživke. V Radiosferi se bomo za nekaj trenutkov znašli na akciji prostovoljcev, ki ob Večni poti v Ljubljani skrbijo za varen prehod dvoživk čez cesto, in izvedeli več o profektu Life Amphicon, ki na več koncih Slovenije skrbi za celostno reševanje dvoživk in njihovega življenjskega prostora.

Svetovalni servis Bi imeli gnezdilnico za ptice?

Ste kdaj razmišljali, da bi na svojem vrtu uredili tako imenovano gnezdilnico za ptice. Kako jo oblikovati, je to odvisno od vrst v okolici? O pticah v naravi bomo govorili v sredinem Svetovalnem servisu na Prvem. Z nami po deveti bo varstveni ornitolog v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije Tilen Basle. Govorili bomo o tem, kako še lahko vplivamo na to, koliko ptic se bo zadrževalo v naši bližini, npr. z ureditvijo vrta. Tudi vaša vprašanja so dobrodošla. Napišite jih v obrazec na prvi.rtvslo.si.

Pod pokrovko Vsaka goba ima edinstveno teksturo in okuse

Tokratno oddajo Pod pokrovko je avtorica Nadia Petauer napovedala že v naši – deloma tudi sredini – oddaji naPOTki. V njej se je z dr. Fungijem odpravila na edinstveno doživetje nabiranja in spoznavanja gob. Kulinarični del pa sta pustila za oddajo Pod pokrovko. Kaj je gozdni piščanec, zakaj je lahko klobuk gobe nadomestek testa za pico in zakaj so lisičke najboljše surove?

Svetovalni servis Kam z oblačili, ki jih ne nosimo več?

Verjetno se vam je že kdaj zgodilo, da ste se spraševali, kam z oblačili, ki jih ne nosite več. Ste jih odvrgli stran ali vam že dlje časa visijo v omari? Ste jih podarili dalje? Morda pa ste se tudi kdaj spraševali, kako do ugodnejših oblek, a ne na račun okolja. S sogovornico torkovega svetovalnega servisa, direktorico zavoda Knof Mojco Žganec Metelko, bomo spregovorili o oblačilih iz druge roke ter našemu odnosu do hitre mode.

Radiosfera Ali prepoznate ptice po oglašanju?

V Sloveniji je bilo do zdaj opaženih več kot 380 vrst prostoživečih ptic. Spoznavali smo jih tudi na Prvem programu, morda se spomnite našega projekta Ptičja simfonija. Andreja Gradišar je s pomočjo slovenskih ornitologov predstavila različne ptice. Tokrat smo ponovili epizodo o plavčku, vas pa smo preizkusili v poznavanju različnih vrst ptic.

Drugi pogled Luzmila Soto Bravo – Luz, Peru

Luz Soto Bravo se je v Slovenijo preselila iz tretje največje države v Južni Ameriki – iz Peruja. Svoje inkovske korenine je pognala v Kunovi v občini Gornja Radgona, kjer sta z možem ustvarila multikulturni meditacijski in ekološki center Pachamama, ki ga obiskovalci od blizu in daleč že dobro poznajo. Življenje v sožitju z naravo nam prinaša zdravje in zadovoljstvo, Slovenci pa se niti ne zavedamo, v kako lepem okolju živimo, je prepričana Indijanka Luz. Čeprav je po poklicu frizerka, je človek mnogih talentov, enako njen mož, domačin, ki je bil nekdaj Branko, danes pa se imenuje Dhiraj in se poleg meditacije oziroma duhovnosti ukvarja še z raznovrstnimi opravili, pa najsi gre za urejanje različnih nasadov in okolice, obdelavo lesa, gradnjo ali pa kaj povsem drugega. Sin Osho je navdušen nad kung-fujem, vse bolj pa mu gre tudi kitajščina. Z Luz se je v Pachamama centru sredi Slovenskih goric pogovarjala Lidija Kosi.

Torkov kviz Kako se ptički ženijo?

Prve ptice selivke naznanjajo prihod pomladi. 12. marec, gregorjevo, je bil nekoč dan, ko so se dekleta ozirala v nebo in prva ptica, ki so jo videle, naj bi predstavljala to, kakšen bo njihov mož. Točno ta majhna podrobnost iz življenja v preteklosti je odlična iztočnica za Torkov kviz. V živalskem svetu ostajamo in odgovorimo na vprašanje, kako se ptički ženijo? Glede na petje, šopirjenje, celo prinašanje dobrot izbranki zelo različno. Sogovornik: varstveni ornitolog Tilen Basle iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.

Intelekta

Intelekta

511 epizod

Položaj žensk v medijih

47 min

Evropa med Putinovim kladivom in Trumpovim nakovalom

44 min

Vsaka množična manifestacija je lahko dinamit - o psihologiji množic

37 min

Čipi – strateška surovina v viharju geopolitike

50 min

Argentinski anarho-kapitalizem ali kako iti z motorko nad državo

47 min

Fojbe med političnim mitom in zgodovinsko resničnostjo

56 min

Informativne vsebine

Jutranja kronika Bo vlada uspela prepričati kmete v odpoved protesta?

Potem ko so kmetje za torek napovedali proteste v prestolnici, se bo danes z njimi sestala pristojna ministrica Mateja Čalušič in jih skušala s predlogom prepričati, da akcijo prekličejo. Ob tem opozarja, da vseh težav ni mogoče rešiti takoj. Druge teme: - Svet RTV ukinil informativni del drugega programa - Putin ob začetku volitev v Rusiji brez prave konkurence - Posavski župani: vlada o selitvi agencije za radioaktivne odpadke odloča samovoljno

Zrcalo dneva Odvetniška zbornica bo posredovala med vlado in sindikatom Fides

Vlada je zaradi zastoja pri pogajanjih s sindikatom zdravnikov in zobozdravnikov Fides pristala na mediacijo, ki jo bo vodila Odvetniška zbornica. Fides je v odzivu izrazil zadovoljstvo z odločitvijo. Vlada je ob tem sprejela izhodišča za pogajanja o sporazumu o poteku mediacije.

Radijski dnevnik Mediacijo med vlado in Fidesom bo vodila Odvetniška zbornica; vlada želi, da sindikat ob tem prekine stavko

Ker dozdajšnja pogajanja z zdravniškim sindikatom Fides niso bila uspešna, je vlada privolila v mediacijo. Tako je danes sprejela izhodišča za pogajanja o sporazumu o poteku mediacije. Ta naj bi se začela čim prej, je povedala ministrica za zdravje, Valentina Prevolnik Rupel. Mediacijo bo vodila Odvetniška zbornica. Sindikat Fides je v odzivu na vladno odločitev izrazil zadovoljstvo, po njihovem je mediacija prvi korak k sklenitvi dogovora Drugi poudarki oddaje: - Kmetje dobili obljubo, da v prihodnje izplačila subvencij ne bodo zamujala - Komisar Lenarčič pozval k premirju v Gazi in dostavi pomoči Palestincem - Pred volitvami v Rusiji predsednik Putin brez resnih tekmecev

Studio ob 17.00 14. marec - Dan matematike

14. marec po ameriškem načinu zapišemo kot 3-14. To pa je, če vmes postavimo vejico, najpogostejši približek števila pi. Navdušenci nad matematiko so zato ta dan razglasili za dan števila pi – in pit, saj se v angleščini oboje izgovori enako. V širšem smislu pa je to dan matematike in ljubiteljev te vede. Prav matematiki namenjamo tudi današnji Studio ob 17-ih.

Dogodki in odmevi Mediacijo na pogajanjih med vladom in sindikatom Fides bo vodila Odvetniška zbornica

Vlada je na današnji seji svoji pogajalski skupini dala mandat za mediacijo z zdravniškim sindikatom Fides. Zdravstvena ministrica Valentina Prevolnik Rupel pravi, da sprejemajo Fidesov predlog, da bi posredovanje prevzela Odvetniška zbornica, si pa želi, da bi v tem času zdravniki zamrznili stavko. Na seji so sprejeli še izhodišča za Zakon o kakovosti in varnosti v zdravstvu, za katerega menijo, da bo imel tudi finančne učinke. Napovedujejo, da ga bodo v dveh tednih dali v javno razpravo. Ostali poudarki oddaje: Vlada vendarle potrdila državno sekretarko na ministrstvu za pravosodje Andrejo Kokalj. Novi podpredsednik vlade minister Matej Arčon. Evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič: za dostavo humanitarne pomoči mora v Gazi utihniti orožje. V Nemčiji pokojnino prejema že četrtina prebivalcev. Kako bo največje evropsko gospodarstvo reševalo pokojninski sistem?

Aktualna tema "Mama" globalnega segrevanja

Mesec marec mineva v znamenju pozivov k enakim pravicam žensk – pa tudi v znamenju analiz še ene pretople pretekle zime. Da se planet segreva, je znano zadnjih nekaj desetletij, a znanstveniki so posumili, da se to utegne zgoditi, že več kot stoletje in pol nazaj. Šele leta 2010 pa je bilo naključno odkrito, da je hipotezo o možnosti segrevanja podnebja zaradi toplogrednih plinov prva oblikovala ženska. Američanka Eunice Newton Foote leta 1856 svojega članka niti ni smela sama javno predstaviti.

Po Sloveniji Sedež agencije za radioaktivne odpadke iz Krškega preselili v Ljubljano

Drugi poudarki iz oddaje: Na Fernetičih Italijani napovedujejo izboljšanje prometne infrastrukture, slovenska stran pa o njihovih namerah na mejnem prehodu ni bila obveščena V Celju so prenovili laboratorij za plemenite kovine -Preverili smo razgradnjo propadle bioplinarne v Ilirski Bistrici, ki skrbi tamkajšnje prebivalce.

Danes do 13:00 V Novi Gorici predstavili potek nedeljske dezaktivacije bomb in evakuacije.

V nedeljo bo v Novi Gorici potekala dezaktivacija treh letalskih bomb, ki so jih pirotehniki odkrili pri pregledu gradbišča na tamkajšnji železniški postaji. Eno bombo bodo morali razstreliti na kraju samem, dve bodo predvidoma nevtralizirali z odvijanjem vžigalnikov. Na slovenski strani bodo evakuirali 400-metrski pas od mesta najdbe, na italijanski strani pa 600-metrski. Vse dejavnosti tečejo usklajeno z italijasnko stranjo. V oddaji tudi: - Tožilci znova stavkajo, od roka za ureditev plač mineva 70 dni. - Ruski predsednik Putin pozval k udeležbi na volitvah, tudi na zasedenih ukrajinskih ozemljih. - Na čelu Nizozemske po neuspelih pogovorih najverjetneje tehnična vlada.

Ob osmih Tanja Borčić Bernard: V supervolilnem letu na Hrvaškem glavna tema korupcija

Na Hrvaškem bo to leto v znamenju volitev. Konec aprila ali v začetku maja bodo najprej parlamentarne volitve, 9. junija bodo tako kot v Sloveniji volitve v Evropski parlament, proti koncu leta bodo sledile še predsedniške volitve. Hrvaški premier Andrej Plenkovič naj bi sabor razpustil prav danes, predvolilna retorika pa se je že začela. Ena od predvolilnih tem bodo zagotovo tudi migracije in migracijski centri. O razmerah na Hrvaškem v oddaji Ob osmih z dopisnico RTV Slovenija iz Hrvaške Tanjo Borčić Bernard.

Jutranja kronika Tožilci bodo danes vnovič stavkali

Poleg stavke zdravnikov in operaterjev na klicni številki 112 bo danes še tožilska stavka. Mineva namreč 70-ti od roka, ki ga je ustavno sodišče dalo vladi in državnemu zboru, da uredita plače sodnikov in posledično tudi tožilcev, a rešitve še ni. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Po srečanju koalicije naj bi bilo znano, ali bo vlada danes obravnavala pokojninska izhodišča. - Do Gaze bo po morskem koridorju s Cipra prispela prva ladja s humanitarno pomočjo. Evropski komisar Janez Lenarčič Izrael pozval k odprtju dodatnih mejnih prehodov na kopnem. - V Ljubljani se je začel Festival dokumentarnega filma, na ogled ponuja 25 celovečernih in kratkih filmov.

Jutranja kronika Zaradi plač tokrat stavkajo tožilci

Potem ko so včeraj stavkali na upravnih enotah, pa bodo danes za prekinitev dela na vrsti tožilci. Zastavljeni roki za uresničitev odločbe ustavnega sodišča o njihovih plačah so se namreč iztekli pred več kot dvema mesecema, rešitve pa ni prinesel niti včerajšnji sestanek z vlado. Druge teme: - Pravosodna ministrica zaradi dileme s sekretarji na pogovor s premierjem - Izrael med obstreljevanjem Gaze zanika omejevanje pomoči - Most pri Šobcu obnovljen, odprtje kampa načrtujejo za velikonočne praznike

Podkasti

Prvič Sem

Ljudje doživljamo svoj spol na različne načine, nekateri se identificiramo s spolom, ki nam je pripisan ob rojstvu, drugi se ne. Lahko nam tudi ni blizu binarnost spola, ki je zelo prisotna v naši družbi, torej da se delimo le na moške in ženske. S spolom je povezanih veliko stereotipov. Mladi so zavrteli flašo resnice in odgovorili na vprašanje, kako doživljajo spol, kaj jim je pri tem pomembno, prav tako so opozorili na stereotipe. Pogovarjali so se spoštljivo, iskreno in brez dlake na jeziku.

Na pravi strani Intervju s predsednico republike dr. Natašo Pirc Musar

8. marca, na mednarodni praznik žensk, je bila Na pravi strani predsednica republike dr. Nataša Pirc Musar. V poglobljenem intervjuju z voditeljico Tito Mayer je predsednica republike spregovorila o najbolj perečih problemih, ki zadevajo kar polovico našega prebivalstva; o revščini žensk, o nasilju nad ženskami, o plačni neenakosti in diskriminaciji, o reproduktivnih pravicah ter o spolnih stereotipih in krivicah. Pa tudi o položaju žensk v Evropi, v Ukrajini ter o genocidu v Gazi in tamkajšnji vojni proti ženskam in otrokom. Predsednica republike je med drugim spregovorila tudi o položaju žensk v politiki ter opozorila na pomen enakosti spolov in na moč žensk spreminjati družbo na bolje.

Evolucija užitka Odkar sem na OnlyFans, mam dost časa za študij

Seksualno delo vključuje marsikaj, od trgovine z ljudmi in zlorab do nastopanja v feminističnih pornografskih filmih, ki so lahko tudi emancipatorna izkušnja.

Prvič Zatreskani

Ljudje si ne izbiramo, kdo nas privlači. Lahko nas privlačijo osebe drugega ali istega spola. Ko govorimo o tem, kdo nas privlači, govorimo o spolni umerjenosti. Mladi, ki bodo v tokratni oddaji Prvič zavrteli flašo resnice, se bodo pogovarjali o tem, kako so ugotovili, kdo jih privlači, kako so svojo spolno usmerjenost razkrili in jo še razkrivajo drugim. Pogovarjali so se spoštljivo, iskreno in brez dlake na jeziku.

ApolloLajka Pristanek Odiseja na Luni, razvoj Starshipa in drugi pospeški vesoljskega sektorja - Matevž Dular, Tomaž Zwitter

Podjetje Intuitive Machines se je s pristankom sonde Odisej uspešno vpisalo v zgodovino kot prvo zasebno podjetje, ki mu je uspelo pristati na Luni. Kaj se je pri tem vendarle zalomilo in zakaj? Kaj prinaša intenzivni vstop zasebnega sektorja na področje vesolja? Vsekakor je povedno, da so zasebniki (beri: SpaceX) vsaj področje dostopa do vesolja temeljito pretresli, pocenili in obenem pomnožili polete v orbito. Zakaj je pravzaprav Falcon tako zanesljiv, kako poteka razvoj Starshipa in kaj novega prinaša Vulcan Centaur? Je satelitov v orbiti morda že zdaj preveč in kako je z idejami o rudarjenju asteroidov, s tovarnami v orbiti in še številnimi drugimi zamislimi za novo vesoljsko dobo. Gosta sta tokrat dva: prof. dr. Matevž Dular s Fakultete za strojništvo UL in prof. dr. Tomaž Zwitter s Fakultete za matematiko in fiziko UL.

Srce bije za posel Nevenka Kržan, Luka Koper

Gostja 24. epizode Srce bije za posel je predsednica uprave Luke Koper Nevenka Kržan. Kriza v Rdečem Morju se nadaljuje cene za prevoz kontejnerja so čez noč poskočile s 1500 do 2000 na 6000 do 7000 dolarjev na kontejner – kaj to pomeni za poslovanje našega pristanišča? Luka čaka na dokončanje drugega tira – se nam obeta še en vzporedni tir? Kaj pa gradnja tretjega pomola, ki bo segala na območje Ankarana? S sogovornico tudi o drogah in eksotičnih gostih v našem pristanišču.

Umetnost možnega Vloga (ne)zvestobe v slovenski politiki – Andraž Zorko (Valicon)

Kako se evropske volitve razlikujejo od državnozborskih? Ne samo po tem, da je prag za vstop v evropski parlament mnogo višji in da odločajo preferenčni glasovi. Razlika je tudi ta, da zaradi nižje volilne udeležbe praviloma odločajo volivci, ki so zvesti svoji stranki in politični opciji. Zato se rezultati evropskih volitev tudi praviloma razlikujejo od izidov volitev v slovenski parlament. Prednost imajo torej stranke, ki imajo zvesto volilno bazo, tako imenovane »tradicionalne« stranke. Pri nas so to SDS, SD in NSi. Kaj se bo torej zgodilo zdaj, ko so Socialni demokrati po aferi sodna palača zdrsnili na zgodovinsko dno? Analizira Andraž Zorko, direktor in partner Valicona, podjetja, ki – kot ugotavlja Aleš – je v super volilnem letu natančno napovedal ne samo rezultate, ampak tudi volilno udeležbo. Mimogrede Andraž pove še, ali in kako agencije, ki merijo javno mnenje, prav to javno mnenje oblikujejo, pa tudi, kako v času, ko ni več starih metode anketiranja, pridejo do zanesljivih podatkov. Namignemo tudi, kakšna je povezava med Alešem Hojsem in rumenimi nogavicami. Na poslušanje!

Prvič Srcozlom

Kako povedati nekomu, da ti je všeč? In kako nekomu povedati, da ti ni, ali pa, da ti ni več všeč? Kaj narediti, ko ti kdo zlomi srce in kako dolgo traja, da se zlomljeno srce zaceli?

Prvič Sprašujem

Kakšne spolne vzgoje so deležni mladi v Sloveniji, je zelo odvisno od šole in posameznih učiteljic in učiteljev. To so potrdili mladi, ki sodelujejo pri projektu Prvič. Povedali so, da bi si v šoli želeli dobiti več informacij o spolnosti in telesu.

Evolucija užitka Prvič - podkast o spolnosti za mlade

Iskreni, sočutni, prijazni in zabavni pogovori mladih o odraščanju in spolnosti.

Umetnost možnega Izredno stanje – konec ali začetek? – Anže Božič (POP TV) in Matej Grošelj (Večer)

Še vedno ne vemo, kako se bo razpletla afera »sodna palača«. Bo ministrica končno odstopila? Bodo Socialni demokrati preživeli prosti pad? Kaj lahko sanirajo na aprilskem volilnem kongresu? Gneče za mesto predsednika stranke ni. Bo odstopila samo Tajna Fajon ali tudi drugi člani predsedstva? Kaj pomeni imenovanje Matevža Frangeža za začasnega glavnega tajnika? Gosta tokratne epizode – Anže Božič, POP TV in Matej Grošelj, Večer – menita, da so možni vsi scenariji, a nobeden med njimi ni dober. Niti za SD niti vlado. Tudi če težave Socialnih demokratov trenutno koristijo Gibanju Svoboda, bo na dolgi rok ceno afere plačala celotna vlada in politična leva sredina. Medtem na desnici vznemirja odločitev SDS, da naj poslanci podpišejo neke vrste »izjavo pripadnosti« poslanski skupini in stranki SDS do konca mandata. Anže Logar in Eva Irgl izjave nista podpisala. Zakaj pa izjave ni podpiral Dejan Kaloh?

Iz glasbenega uredništva

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20:00; Zvončki in trobentice

Glasba v tokratni oddaji zveni in poje o zvončkih, trobenticah, mačicah, narcisah in pa seveda o pomladi, prihajajočem letnem času, ki je, vsaj nekateri tako pravijo, najlepši, saj pomlad prinaša prebujanje narave in ob vseh naravnih lepotah tudi glasbene ustvarjalnosti. Tak spomladanski šopek vam ponujamo tokrat. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Godbe z zgodbo Z oskarjem nagrajene skladbe

V noči na ponedeljek so v Hollywoodu že 96. podelili najprestižnejše filmske nagrade oskarje, ki jih od leta 1929 podeljuje ameriška Akademija znanosti in umetnosti gibljivih slik. Oskar je tudi registrirana in storitvena znamka Akademije znanosti in umetnosti gibljivih slik. Podeljujejo jih v več kategorijah in med 23 glavnimi nagradami je od leta 1934 tudi tista za najboljšo skladbo. Od leta 1941 je v pravilniku Akademije zapisano, da mora biti skladba ustvarjena posebej za film..Od leta 1945 je lahko nominiranih največ pet skladb. Nagrado prejmejo skladatelji in pisci besedila za skladbo. V Godbah z zgodbo poslušamo nekatere z oskarjem nagrajene skladbe, ki so z leti postale zimzelene, med njimi sta tudi letošnja nagrajenka Billie Eilish in skladba What was i made for.

41 stopinj vročine Smeh in solze

V oddaji poslušamo skladbe Smeh in solze (Tjaša Fabjančič/Tadej Tomšič) - poje Tjaša Fabjančič, Saint Louis Blues (William Christopher Handy/Jože Privšek), Crianças (Wayne Shorter/Milko Lazar) ter Without Return (Emil Spruk).

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Slovenska zemlja v pesmi in besedi

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

Etnofonija ØXN: Cyrm

ØXN: Cyrm. Album prvenec nove irske temnovalovske fuzijske zasedbe, vzporednice tamkajšnje folk skupine leta 2023 Lankum. https://okopislavertvslo.wordpress.com/2024/03/07/oxn-cyrm/

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom Nedelja, 10. 3. 2024

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120 minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Čestitke in pozdravi Nedelja, 10. 3. 2024

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Sobotni glasbeni večer KATHY KALLICK V KONCERTU BLUEGRASSA (UREDNIK: JANE WEBER)

Pogovor s Kathy Kallick GLAS KALIFORNIJSKE HRIBOVKE Kalifornijski bluegrass je v primerjavi s tistim iz Apalačev mehkejši in bolj jazzovski. Da je nekaj posebnega, smo se prepričali že na koncertih Johna Moorea in njegove vizionarske skupine Bluegrass Etc. To upravičeno štejejo med bolj inovativne zasedbe, zavezane kalifornijskemu užitkarskemu zvenu in slogu, ki ga je ustoličil Clarence White. Med kalifornijske ustvarjalke, ki sledijo tradicionalnemu slogu in zato deloma odstopajo od prevladujočega dokaj inovativnega kalifornijskega toka, pa sodita Laurie Lewis in Kathy Kallick. Sodelovali sta pri projektu True Life Blues - The Songs Of Bill Monroe in za svoj prispevek dobili celo grammyja. Slišali smo ju tudi pri nas. V bluegrassu imajo ženske pač pomembno vlogo. S Kathy smo se po telefonu pogovarjali pred nekaj dnevi pred izidom novega albuma. Verjetno se gre zahvaliti Maybelle Carter iz družinske zasedbe The Carter Family, da so tudi ženski glasovi že zgodaj preplavili radijske valove in utrli pot današnjim izvajalkam, ki jih je razmeroma veliko v prav vseh podzvrsteh countryja. Celo tako slavne pevke, kot je Dolly Parton, se včasih odkrito spogledujejo z bluegrassom in nič nenavadnega ni, če za velike založbe snemajo posladkane radijske uspešnice, v prostem času pa se zaprejo v studio in za kakšno neodvisno hišo posnamejo ploščo bluegrassa. Kathy Kallick v svoji skupini igra kitaro in poje vodilne in spremljevalne vokale, Tom Bekeny igra mandolino in violino ter poje harmonije, Amy Stenberg igra na akustični bas in poje vodilne in spremljevalne vokale, Avram Siegel pa igra na bendžo in kitaro in poje harmonije. Na plošči Walkin’ In My Shoes, o kateri smo v Muski pisali takoj po izidu, je skoraj polovica avtorskih skladb Kathy Kallick, izmed pol ducata priredb pa gre omeniti vsaj ognjevito izvedbo klasične skladbe Billa Monroeja Rocky Road Blues. Prav ta to zasedbo kaže v najboljši luči in daje vedeti, zakaj jo kritiki tako hvalijo in cenijo. Na plošči boste slišali tudi nekatere gostujoče glasbenike, najbolj pa brez dvoma izstopa violina, ki jo virtuozno igra Darol Anger. V bluegrassu je težko ponuditi kaj novega, vendar se na trenutke zdi, da Kathy Kallick velikokrat ob pomoči Avrama Siegela, ki skrbi za še neslišane vložke na bendžu, uspe prav to. V tistih starinskih melodijah najde nove podrobnosti in jih nadgradi oziroma prilagodi času. Seveda ni treba poudarjati, da gre za sijajne in tako rekoč nezmotljive inštrumentaliste. Avram Siegel je na primer na koncertih poznavalce presenetil z dokaj nenavadnim in zelo samosvojim slogom igranja na 5-strunski bendžo, ki bi ga težko sploh s čim primerjali. Iz osebnih radijskih izkušenj vem, da imajo poslušalci odpor do countryja in bluegrassa, vendar gre vsaj iz bolj tehničnega zornega kota poudariti, da je to dosledno akustična glasba, ki omogoča odlična snemanja brez uporabe kakršnihkoli efektov in drugih studijskih pomagal, zato lahko nudi posebne užitke ljubiteljem dobro posnete glasbe. Glasbila v tej glasbi so si po jakosti zelo različna (najglasnejši je na primer bendžo), zato je snemanje te glasbe prava mala znanost in nič čudnega ni, da včasih tudi vodilne avdiofilske revije zelo naklonjeno pišejo o bluegrassovskih ploščah in jih postavljajo ob bok ploščam jazza. S Kathy Kallick, dobitnico grammyja, smo se srečali na slovenski turneji, ko je nastopila v televizijskem studiu in v novogoriški Perli, ki je v zadnjem desetletju postala pravo koncertno središče za blues, country in podobno glasbo, ki je v Ljubljani skorajda ni slišati. Najprej nekaj besed o svoji karieri. Poznamo tvojo prijateljico Laurie Lewis. Rodila sem se v Chicagu in se nato preselila v Kalifornijo, kjer sem se naučila igrati hribovsko glasbo ameriškega severovzhoda, zdaj živim v Oaklandu v Kaliforniji. Z Laurie sva začele igrati bluegrass že v sedemdesetih letih, ko sva imeli skupino, v kateri so na začetku igrale le ženske, kar je bilo nekaj novega in nenavadnega za to glasbo. Pozneje sva ločeno nadaljevali z igranjem bluegrassa z različnimi glasbeniki, sama sem kmalu zbrala skupino, ki je igrala bluegrass s primesmi folka. Pesmi so vključevale tako izvirne izvedbe kot tudi avtorske pesmi posameznih članov skupine. Trenutna zasedba, imenovana The Kathy Kallick Band, obstaja že tri leta in pol. Povej našim bralcem kaj o svojem repertoarju, ki je zelo zanimiv in za bluegrass kar malce nenavaden. Veseli me, da se ti zdi mikaven. Tudi sama menim tako. Osnovo predstavljajo moje avtorske pesmi in tradicionalni napevi, ki jih skušamo podati na zanimiv način v okvirih tradicije bluegrassa in countryjevske glasbe. Kot se za to glasbo spodobi, je čutiti tudi vpliv irske glasbe, swinga in jazza. Veliko pesmi, ki jih igramo, so tradicionalni napevi in melodije. Za večino ne vemo niti, kdo jih je napisal. No, kmalu sem si kako pesem izmislila kar sama in njeno zgodbo zapisala v slogu tradicionalnega countryja. Nekaj pesmi je tudi z repertoarja družine Carter, to so namreč za nas korenine countryja. Carterjevi so našli veliko starih ljudskih pesmi - nekatere prihajajo mogoče celo z britanskih otokov in so pripovednega značaja - razširili so jih po vsej deželi in tako se je vse skupaj začelo.Te pesmi torej pripovedujejo zgodbo in takšna so tudi moja avtorska dela. Album Walking In My Shoes je dobil zelo dobre ocene. Plošča je posneta že leto dni. Bila je uspešna v Ameriki, kjer je bila deležna tudi pogostega radijskega predvajanja, za kar smo zelo hvaležni, saj ni ravno v navadi, da bi tudi vplivnejše radijske postaje vrtele takšno glasbo. Zdi se mi, da dobro ponazarja zvok naše skupine. Na njej je mešanica originalnih izvedb in priredb, ki smo jim dodali nova besedila ali jih zaigrali kako drugače. Imamo namreč svoj slogan: Vroč bluegrass in sveži izvirniki! In temu preprostemu načelu sledimo za vsako ceno. V tvojem repertoarju so tudi otroške pesmi. Kje si se jih naučila? Posnela sem dve plošči s pesmimi za otroke. Glasbo za otroke sem začela snemati, ko sem dobila otroke. Imam trinajstletno hčer, drugi pa je pet let in pol. Album Use A Napkin Not Your Mum je znova mešanica mojih in tradicionalnih otroških pesmi, zaigranih v različnih glasbenih slogih, ki segajo od starodavnih melodij za violino in bendžo do bluegrassa in swinga. To je preprosto zanimiva in privlačna mešanica, ki k poslušanju pritegne tudi odraslega. Večina pesmi je zabavnih in smešnih, nekaj je uspavank, druge pa so bolj poskočne in za ples. Ob Woodyju Guthrieju oziroma njegovi glasbi sem odraščala. Njegove otroške pesmi so mi igrali moji starši, zato so se mi globoko vtisnile v spomin. On je torej tisti ključni vir. Bluegrass je zelo tradicionalen. Je takšna tudi tvoja skupina? V bluegrassu je veliko navad in običajev, ki segajo daleč v zgodovino. V Ameriki je tako v navadi, da se na vsakem bluegrassovskem nastopu občinstvo burno odzove, ko predstavim glasbenika in povem od kod prihaja. Iz kalifornijskega Berkeleyja prihaja bendžoist in pevec Avram Siegel. Iz Crocketta v Kaliforniji je basistka in pevka Amy Stenberg. O naslednjem glasbeniku ti bom povedala malce več. Igra mandolino in gosli, njegova linija pa gre nazaj dlje kot večina naših. Njegovi predniki prihajajo iz Madžarske, svoja mlada leta je preživel v Clevelandu v Ohiu, zdaj živi v San Franciscu v Kaliforniji. To je Tom Bekeny. Vsak član skupine je prinesel nekaj svojega. Amy zna na primer najti zanimive pesmi v countryju. Pesem I’d Jumped The Mississippi je prepeval George Jones, ko je v zgodnjih šestdesetih letih izdal razmeroma malo znano bluegrassovsko ploščo. Imela jo je njena mama in jo je vedno znova vrtela ob zibki male Amy. V repertoarju imamo tudi gospel, nabožno glasbo, ki je pomemben del bluegrassa. Nekaj takšnih pesmi sem napisala sama in Avram po navadi v njih igra fingerpicking kitaro, pojemo pa štiriglasno. Vsak član zasedbe ima torej zelo specifično in pomembno, tako rekoč nenadomestljivo vlogo. Tradicije je torej veliko; slišati jo je v vsaki noti! Literatura, viri in video: Knjiga CLAWHAMMER STYLE BANJO avtorja Kena Perlmana je ena boljših učnih knjig za vse, ki jih zanimajo razni slogi igranja na bendžo, v prvi meri pa gre za knjigo o starinskem slogu, ki ga je očitno absorbiral tudi Avram Siegel iz skupine Kathy Kallick (musicdispatch.com). Lomaxov video APPALACHIAN JOURNEY iz cikla založbe Stefana Grossmana v značilnem Lomaxovem slogu z dokumentarnimi avdio-vizualnimi posnetki prikazuje korenine bluegrassa. Alan Lomax je v metodologijo etno-muzikološkega dela vnesel kar nekaj novosti, predvsem pa je veliko delal na terenu, in ni sedel v pisarnah ter narcistično občudoval svoje znanje, kar velikokrat počnejo 'kabinetni poznavalci' (Stefan Grossman's Guitar Workshop, P.O. Box 262, Tonbridge, Kent TN10 3ZP, England; www.guitarvideos.com). Avdiofilski pogled na akustično glasbo Kathy Kallick, HI-FI Journal (HFJ42/2000, avtor J.W.) Televizijska koncertna oddaja, posneta 23. marca, 2000 v studiu 2 Televizije Slovenija

Pesem v žepu Aco Razbornik: skromni velikan slovenske glasbene produkcije

Prvega marca je naš glasbeni svet pretresla vest o smrti enega najpomembnejših tonskih mojstrov in glasbenih producentov slovenskega in širšega glasbenega prostora. Aco Razbornik je sodeloval z mnogimi zvenečimi imeni slovenske in tuje glasbe. V 80. letih je osnoval legendarni studio Tivoli, v svoji petdesetletni karieri pa je sodeloval pri nastajanju več kot 500 albumov. Vrhunski tehnični mojster se je vedno držal v ozadju, a v radijskem arhivu smo izbrskali posnetek ene od priložnosti, ko se je znašel pred mikrofonom: leta 1999 ga je v oddajo Odrske luči povabil Lado Leskovar. Poslušali bomo nekaj odlomkov iz tega pogovora, v katerem je Aco Razbornik spregovoril o svojem delu in glasbenih sodelovanjih, še prej pa se bomo na kratko ustavili pri Ačevem prvem snemalnem podvigu: kultnem albumu »Odpotovanja« Tomaža Pengova.

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20:00; Praznik mater, žena, deklet...

Vsak prvi četrtek v mesecu posvečamo glasbi iz bogatega arhiva nacionalnega radia. Tokrat je seveda ravno tako, le da je glasbeni poudarek na bližajočem se prazniku, jutrišnjem dnevu žena. Številni skladatelji in pisci besedil so svoja dela posvetili mamam, ženam in dekletom. Besedila so resna, včasih hudomušna, zaljubljena, pa tudi razmišljujoča. Vsa, ki jih je glasbeni urednik Tomaž Guček uvrstil v tokratno oddajo, pa so posvečena materam, ženam, dekletom. Naj bo današnji četrtkov večer šopek najlepših melodij za jutrišnji praznik. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Godbe z zgodbo Ženske glasbene ikone

Godbe z zgodbo so v znamenju ženskih glasbenih ikon, ki so pomembno krojile glasbeno zgodovino in se za vedno zapisale vanjo. Poslušamo Aretho Franklin, Annie Lenox, Beyonce, Carole King, Patti Smith, Whitney Houston, Madonno, Debbie Harry in Christino Aguilera ...

Za otroke in mlade

Lahko noč, otroci! Najboljše darilo

Trije snubci prinesejo deklici ogledalo, kočijo in jabolko. Pripoveduje: Alja Tkačev. Estonska ljudska pravljica. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1976.

Lahko noč, otroci! Crkljalni dan

Kateri je pravi dan za crkljanje? Čisto vsak … Pripoveduje: Barbara Žefran. Napisala: Mateja Reba. Posneto v studiih Radia Slovenija 2012.

Lahko noč, otroci! Alberta išče ljubezen

Ljubezen … Tista, ko ti srček razbija … je v resnici čisto blizu … Pripoveduje: Tanja Potočnik. Napisala: Izabel Abedi. Prevedla: Veronika Drolc. Posneto v studiih Radia Slovenija 2006.

Prvič Sem

Ljudje doživljamo svoj spol na različne načine, nekateri se identificiramo s spolom, ki nam je pripisan ob rojstvu, drugi se ne. Lahko nam tudi ni blizu binarnost spola, ki je zelo prisotna v naši družbi, torej da se delimo le na moške in ženske. S spolom je povezanih veliko stereotipov. Mladi so zavrteli flašo resnice in odgovorili na vprašanje, kako doživljajo spol, kaj jim je pri tem pomembno, prav tako so opozorili na stereotipe. Pogovarjali so se spoštljivo, iskreno in brez dlake na jeziku.

Lahko noč, otroci! Pravljica za vsak večer

Pravljica za dečka, ki zvečer ni bil nikoli zaspan. Pripoveduje: Marinka Štern. Napisala: Gitica Jakopin. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1982.

Lahko noč, otroci! Dežnikar

Tisto temno deževno noč se je v mestu pod starim gradom naselil Dežnikar … Pripoveduje: Gaber Trseglav. Napisala: Tatjana Kokalj. Pravljica z natečaja za izvirno slovensko pravljico. Posneto v studiih Radia Slovenija 2012.

RIO radijska igra za otroke Boris A. Novak: V ozvezdju postelje

Igra nenavadno prepleta življenjske izkušnje našega vsakdana s predstavami o veselju in sanjskem svetu, kjer se zgladijo vsa nasprotja v enotno ubranost. Kot v melodiji ene same, lepe pesmi bo gotovo dobrodošla vsem malim in velikim otrokom. V deželo zaželene miline in sreče s svojimi podobami in spevi namreč ponese prav vsakogar. Igra je del mesečnega cikla Radijskih iger za otroke Borisa A. Novaka, ki ga je zasnoval režiser in redaktor Klemen Markovčič. Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Janez Žmavec Tonski mojster: Jure Culiberg Avtor izvirne glasbe: Aleš Kersnik Pripovedovalec – Boris Juh Deklica Ana in deklica Zvezdana – Jožica Avbelj Mama – Štefka Drolc Zvezdica Zvezdina – Barbara Levstik Zvezdica Zvezdona – Majda Kohek Satelit Osvajalec – Niko Goršič Nebesni hotelir – Boris Kralj Vesoljski paznik – Dare Valič Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana februarja 1977

Hudo! Šah je kraljevska igra in tudi šport

V oddaji Hudo smo se družili s šahistkami in šahisti z Osnovne šole Zreče. Tako ekipa deklet kot fantov je na področnem tekmovanju celjske regije osvojila zlato medaljo, zato jih prihodnji konec tedna čaka državno prvenstvo v tej kraljevski igri. V pogovoru so nam predstavili, kakšna igra je šah, kako zahtevna je, govorili so tudi o tem, zakaj je šah šport. Nekaj besed smo namenili še njihovemu projektu športne bralne značke.

Huda muska Tamara Kezz

Tokrat se v Hudi muski podajamo v svet elektronske glasbe. Gostja oddaje je DJ-ka Tamara Kezz iz Srbije, ki zadnjih nekaj let živi in deluje v Sloveniji. Oddajo je pripravila Tina Žun.

Kulturomat Vita Renko

Tokrat bomo v Kulturomatu spoznali Vito Renko, 18-letno Škofjeločanko. Svojo glasbeno pot si je začrtala že kot otrok, saj je že takrat najraje igrala na klavir in pela. Danes pa resno razmišlja o petju kot o svoji življenjski karieri. Pred mikrofon jo je povabila Lana Furlan.

Zakajček Kako pripravimo najboljša jajčka?

V današnji oddaji Radijski ringaraja se pogovarjamo o najrazličnejših stvareh, če otroci še niste pojedli zajtrka danes pa vam v rubriki Zakajček zdajle ponujamo dober predlog, kaj lahko daste na krožnik. Ste že kdaj pripravili jajčka čisto sami? Če niste, boste zdajle dobili veliko dobrih predlog, kako jih pripraviti, na kakšen način torej, da bodo čim bolj okusna – prisluhnimo Tadeji Bizilj in sogovornikom.

Naše skupnosti

Sami naši Smiljana Marinović na svetovnem prvenstvu osvojila 6 medalj, novi album skupine Jimmy Barka Experience, predlog zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti nekdanje SFRJ

Nocoj se bomo v oddaji Sami naši pogovorili s Smiljano Marinović, ki je na veteranskem svetovnem prvenstvu v Dohi osvojila 4 zlate in 2 srebrni medalji. Po športnih utrinkih bo čas za glasbo. Izšel bo namreč težko pričakovani album skupine Jimmy Barka Experience. Dober razlog, da jo obiščemo. Za konec pa smo pustili resnejšo temo. Govorili bomo o predlogu zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti nekdanje SFRJ.

Naše poti Diskriminacija proti Romom v Prekmurju ostaja prikrita ali neprijavljena

Na zaključni konferenci mednarodnega projekta Help to Opportuinities (H2O) so predstavili projektne rezultate in raven zdravstvene pismenosti v 8 državah Evrope. Tekom raziskave, ki je bila izvedena v okviru projekta, so ugotovili, da je veliko pripadnikov romske skupnosti še vedno diskriminiranih pri dostopu do zdravstvenih storitev. Združenje Epeka je predstavilo poročilo o odpravi ovir za Rome pri uveljavljanju njihovih pravic v primerih diskriminacije. Izvedli so širšo raziskavo, v Sloveniji jo je izvedla Melisa Gutmman, drugače magistrica socialnega dela. V raziskavo je vključila 40 posameznikov Romov, ki so se v preteklosti že srečali z diskriminacijo. Mesec marec je mesec boja proti raku debelega črevesa in danke, tretjemu najpogostejšemu raku pri ženskah in četrtemu pri moških. Pogovarjali smo se z Martinom Ranflom, dr.dent.med, specialist javnega zdravja, predstojnikom Nacionalnega inštituta za javno zdravje, OE Murska Sobota.

Sotočja 'Naš privilegij je, da se uspeha posameznika veseli celotna narodna skupnost'

Čudovito, veličastno, zdaj vidimo, kaj vse lahko naredijo mladi, so bili komentarji po reviji Koroška poje – posebej mladostna. Krščanska kulturna zveza jo je, kot pove že naslov, v celoti posvetila mladim.

Slovencem po svetu "Največ domotožja gre skozi želodec"

Ob mednarodnem dnevu žensk v tokratni oddaji gostimo same ženske. Prva gostja je Mojca Mrak, ki se je iz Kolorada pred kratkim skupaj z družino preselila v Maryland in je za našo oddajo spregovorila o življenju v Združenih državah Amerike. Mednarodni dan žensk tradicionalno zaznamujejo Slovenci v Stuttgartu – kot pravi Marija Mauko, bodo na prireditvi, ki bo jutri, nastopili otroci, sledila bosta glasba in seveda druženje. Ker je prihodnji torek gregorjevo, pa Magdalena Novak iz Berlina napoveduje prireditev pozdrav pomladi za tamkajšnje slovenske družine.

Sami naši Ismar Mujezinović, oblikovalec plakatov za 14. Olimpijske igre v Sarajevu, fotograf Dragan Teodorović, ki dokumentira jugoslovansko rokovsko sceno, in predstava gledališča SARTR o vplivu vojne na posameznika in družbo

V oddaji Sami naši na Prvem vas bomo popeljali v atelje Ismarja Mujezinovića, bosanskohercegovskega slikarja in oblikovalca nagrajenih plakatov za 14. Olimpijske igre v Sarajevu. Ne zamudite tudi pogovora z fotografom Draganom Teodorovićem - Zekom, ki že več kot 40 let dokumentira jugoslovansko rokovsko sceno. Na začetku oddaje pa bomo skozi predstavo gledališča SARTR iz Sarajeva raziskali vpliv vojne na posameznika in družbo.

Naše poti Legalizacija naselja in elektrika v naselju Gazice predvidoma še letos

Minuli teden smo že poročali o razmerah Romov v naselju Gazice v občini Brežice in o tem, da kljub dostopu do vode, v naselju še vedno, zaradi statusa nelegalnega naselja, nimajo elektrike. Prinašamo odgovore podžupana občine, Bogdana Palovšnika, ki pravi, da akcijski načrt občine že predvideva odkup zemljišč in legalizacijo naselja. V naselju naj bi vaščani še letos dobili elektriko. V Naših poteh še o koroškemu pisatelju Rudiju Mlinarju, ki živi v Brežicah in v svojem zadnjem romanu Kamav tu – Ljubim te, opisuje ljubezensko zgodbo romskega dečka in neromskega dekleta. V Brežicah smo se še pogovarjali z glasbeniškim duom Sinji Galeb, Natašo in Sašo Kostič, ki kot romsko neromski par potrjujeta, da ljubezen res lahko premaga vse. Čas bo še za nov izbor skladb meseca. Znova se za glasove na domačem delu potegujejo Teo Collori in Momento Cigano s skladbo Escondido in Boštjan Pertinač s skladbo Tarzan. Na tujem delu pa vam na izbiro tokrat ponujamo skladbo Ciftetteli v izvedbi Yiamas Banda in Stavrosa Pazarentsisa ter skladbo Déjame, ki jo prispeva Rumbakana.

Sotočja Od pregona do besed, ki ne ubogajo več

Spomin na pregon koroških Slovencev leta 1942 je še kako živ, travme pa se, ugotavljajo strokovnjaki, prenašajo iz roda v rod. Iz Šmihela pri Pliberku je bilo izseljenih kar 22 družin in tamkajšnje prosvetno društvo bo v dobrem letu dni pripravilo več prireditev v spomin in opomin na to tragično obdobje koroških Slovencev.

Slovencem po svetu V Sydneyu ponovno zaživela slovenska radijska oddaja

Ustavili smo se pri rojakih v avstralskem Sydneyu, kjer je po skoraj letu dni na radijskih valovih v slovenski radijski oddaji na lokalnem radiu spet zazvenela slovenska beseda in glasba. Pomudili smo se tudi v Urugvaju in se z Aleksandrom Temlinom pogovarjali o učenju slovenščine pri slovenskih rojakih v tej državi, o kulturni dejavnosti pri Slovencih v Južnem Banatu pa je tekla beseda s predsednikom društva Logarska Dolina v Pančevu Josipom Webrom. Seznanjamo vas tudi s Taborom za slovenske otroke iz sveta, ki ga pripravlja Svetovni slovenski kongres.

Sami naši Veljavnost makedonskih dokumentov po 12. februarju 2024, nadaljevanje potovanja po Svilni poti s starim golfom, igralka Špela Setničar o predstavi Aktivistke

V oddaji Sami naši na Prvem vas tokrat pričakuje razburljivo nadaljevanje pogovora z izjemnim popotnikom Hamzo Ridžalom, ki je v starem golfu prevozil Svilno pot. V studiju nas je obiskala Špela Setničar, ki je pretekli mesec sodelovala pri nastajanju predstave Aktivistke gledališke režiserke Selme Spahić. Oddaja prinaša tudi vpogled v aktualne razmere glede veljavnosti makedonskih dokumentov po 12.2.2024. Slišali boste, kako se je država spopadla s tem izzivom ter kakšne posledice to prinaša za svoje državljane tako doma kot po svetu.

Naše poti Romi v naselju Gazice pri Brežicah kljub dostopu do vode še vedno ostajajo brez elektrike

Skupaj s televizijsko ekipo oddaje So vakeres – Kaj govoriš smo se prejšnji teden odpravili v občino Brežice. Najprej smo zavili v romsko naselje Gazice, ki je od mesta oddaljeno le nekaj minut vožnje. Naselje, v katerem živi trinajst družin, je obdano z gozdom, vse hiše imajo dostop do pitne vode, še vedno pa živijo brez elektrike. Prebivalci Gazic so nam zaupali, česa si želijo, in opozorili na neodzivnost občine pri reševanju izzivov skupnosti. Med drugim smo se pogovarjali z Dušanko Jurkovič, ki je zagnala tudi prvo romsko društvo v naselju, ter Zmagom Jurkovičem, ki je v brežiški občini edini Rom, ki je v lovsko društvo včlanjen že več kot dvajset let. Otroke iz naselja pa smo obiskali v vrtcu in šoli, kjer jim do boljšega učnega uspeha pomaga tudi romska pomočnica. Ob koncu oddaje sledi še rubrika romskega jezika.

Sotočja Brez jezika tudi slovenske narodne skupnosti ne bo več

Zdaj je zadnji čas, da ustvarimo pogoje za sistematično poučevanje slovenskega jezika tudi na Videmskem. Kajti brez jezika, nas - Slovencev v Italiji – ni, je dejala Nina Pahor, slavnostna govornica na osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku v Čedadu.

Med štirimi stenami

ADHD v življenju in šoli

40 min

Odločitev za življenje brez otrok

31 min

Samomorilnost pri mladih − smo odrasli zatajili?

30 min

Življenje s shizofreno mamo

46 min

Bojana Ivanovič: "Vsak dan se opomnim, da rešitev obstaja. Imejmo se radi."

39 min

Ksenija Medved: Napisala sem roman

44 min

Najnovejše

Novice Radia Slovenija Novice ob 6h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Jutranja kronika Bo vlada uspela prepričati kmete v odpoved protesta?

Potem ko so kmetje za torek napovedali proteste v prestolnici, se bo danes z njimi sestala pristojna ministrica Mateja Čalušič in jih skušala s predlogom prepričati, da akcijo prekličejo. Ob tem opozarja, da vseh težav ni mogoče rešiti takoj. Druge teme: - Svet RTV ukinil informativni del drugega programa - Putin ob začetku volitev v Rusiji brez prave konkurence - Posavski župani: vlada o selitvi agencije za radioaktivne odpadke odloča samovoljno

Novice Radia Slovenija Novice ob 23h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Zrcalo dneva Odvetniška zbornica bo posredovala med vlado in sindikatom Fides

Vlada je zaradi zastoja pri pogajanjih s sindikatom zdravnikov in zobozdravnikov Fides pristala na mediacijo, ki jo bo vodila Odvetniška zbornica. Fides je v odzivu izrazil zadovoljstvo z odločitvijo. Vlada je ob tem sprejela izhodišča za pogajanja o sporazumu o poteku mediacije.

Literarni večer Srečko Kosovel - ob 120. obletnici rojstva

Tudi 120 let po rojstvu Srečka Kosovela zanimanje za njegovo poezijo ne usiha, kvečjemu nasprotno. Kot bi vsaka generacija znova odkrila moč in razsežnosti njegovih verzov – pa naj bodo impresionistični, ekspresionistični ali konstruktivistični – ter njihov pomen za naš tukaj in zdaj. V Literarnem večeru, ki je nastal na podlagi predloge Katarine Mahnič, ob poeziji lahko prisluhnete tudi Kosovelovi prozi in pismom. Avtorica oddaje: Katarina Mahnič, avtor literarnega dela: Srečko Kosovel, režiserka: Elza Rituper, bralka: Nataša Dolenc, interpreti: Marjan Hlastec, Sandi Pavlin, Ivan Rupnik, glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc, mojster zvoka: Mirko Marinšek, urednika: Vlado Motnikar, Tina Kozin, produkcija 1994.

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20:00; Zvončki in trobentice

Glasba v tokratni oddaji zveni in poje o zvončkih, trobenticah, mačicah, narcisah in pa seveda o pomladi, prihajajočem letnem času, ki je, vsaj nekateri tako pravijo, najlepši, saj pomlad prinaša prebujanje narave in ob vseh naravnih lepotah tudi glasbene ustvarjalnosti. Tak spomladanski šopek vam ponujamo tokrat. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Lahko noč, otroci! Najboljše darilo

Trije snubci prinesejo deklici ogledalo, kočijo in jabolko. Pripoveduje: Alja Tkačev. Estonska ljudska pravljica. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1976.

Radijski dnevnik Mediacijo med vlado in Fidesom bo vodila Odvetniška zbornica; vlada želi, da sindikat ob tem prekine stavko

Ker dozdajšnja pogajanja z zdravniškim sindikatom Fides niso bila uspešna, je vlada privolila v mediacijo. Tako je danes sprejela izhodišča za pogajanja o sporazumu o poteku mediacije. Ta naj bi se začela čim prej, je povedala ministrica za zdravje, Valentina Prevolnik Rupel. Mediacijo bo vodila Odvetniška zbornica. Sindikat Fides je v odzivu na vladno odločitev izrazil zadovoljstvo, po njihovem je mediacija prvi korak k sklenitvi dogovora Drugi poudarki oddaje: - Kmetje dobili obljubo, da v prihodnje izplačila subvencij ne bodo zamujala - Komisar Lenarčič pozval k premirju v Gazi in dostavi pomoči Palestincem - Pred volitvami v Rusiji predsednik Putin brez resnih tekmecev

Studio ob 17.00 14. marec - Dan matematike

14. marec po ameriškem načinu zapišemo kot 3-14. To pa je, če vmes postavimo vejico, najpogostejši približek števila pi. Navdušenci nad matematiko so zato ta dan razglasili za dan števila pi – in pit, saj se v angleščini oboje izgovori enako. V širšem smislu pa je to dan matematike in ljubiteljev te vede. Prav matematiki namenjamo tudi današnji Studio ob 17-ih.

Dogodki in odmevi Mediacijo na pogajanjih med vladom in sindikatom Fides bo vodila Odvetniška zbornica

Vlada je na današnji seji svoji pogajalski skupini dala mandat za mediacijo z zdravniškim sindikatom Fides. Zdravstvena ministrica Valentina Prevolnik Rupel pravi, da sprejemajo Fidesov predlog, da bi posredovanje prevzela Odvetniška zbornica, si pa želi, da bi v tem času zdravniki zamrznili stavko. Na seji so sprejeli še izhodišča za Zakon o kakovosti in varnosti v zdravstvu, za katerega menijo, da bo imel tudi finančne učinke. Napovedujejo, da ga bodo v dveh tednih dali v javno razpravo. Ostali poudarki oddaje: Vlada vendarle potrdila državno sekretarko na ministrstvu za pravosodje Andrejo Kokalj. Novi podpredsednik vlade minister Matej Arčon. Evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič: za dostavo humanitarne pomoči mora v Gazi utihniti orožje. V Nemčiji pokojnino prejema že četrtina prebivalcev. Kako bo največje evropsko gospodarstvo reševalo pokojninski sistem?

Aktualna tema "Mama" globalnega segrevanja

Mesec marec mineva v znamenju pozivov k enakim pravicam žensk – pa tudi v znamenju analiz še ene pretople pretekle zime. Da se planet segreva, je znano zadnjih nekaj desetletij, a znanstveniki so posumili, da se to utegne zgoditi, že več kot stoletje in pol nazaj. Šele leta 2010 pa je bilo naključno odkrito, da je hipotezo o možnosti segrevanja podnebja zaradi toplogrednih plinov prva oblikovala ženska. Američanka Eunice Newton Foote leta 1856 svojega članka niti ni smela sama javno predstaviti.

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt