Kako racionalne so šole pri organizaciji "dodatnih" dejavnosti?

Meje brezplačnega šolstva

Državniki se radi pohvalijo, da je v Sloveniji šola brezplačna. Marsikateri starš se ob tem verjetno kar precej namrdne, saj mu otrok iz šole redno prinaša položnice za plačilo ekskurzij, šolskega sklada, prehrane, izposoje učbenikov, športnih dni in še bi lahko naštevali. Ena od finančno najbolj zahtevnih šolskih vsebin je za starše prav gotovo šola v naravi. Večina staršev se strinja, da je ta, če je vsebinsko dobro pripravljena, več kot dobrodošla. A zatakne se pri stroških, saj se marsikomu zdi, da bi lahko bili nižji. Na Prvem smo preverili, kako racionalne in avtonomne so slovenske osnovne šole pri organizaciji šol v naravi in ekskurzij, kaj vse lahko zaračunajo ter ali so te vsebine sploh obvezne.

Šola v naravi za otroke ni obvezna

Na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport so pojasnili, da so del obveznega programa osnovne šole le dnevi dejavnosti. Šola v naravi, interesne dejavnosti in ekskurzije pa sodijo v razširjeni program. To pomeni, da so jih šole obvezane pripraviti, učenci pa pri njih sodelujejo prostovoljno. Če se otroci šole v naravi ne udeležijo, morajo obiskovati pouk.

Od septembra 2015 je določeno, da mora vsaka šola svojim učencem v devetih letih šolanja ponuditi vsaj eno šolo v naravi, zgornje meje ni. Kot pravi Boris Zupančič, vodja Sektorja za osnovno šolstvo na pristojnem ministrstvu, ima ena ljubljanska osnovna šola kar 15 šol v naravi na leto. Starši zaradi takšnih razlik šole pozivajo k poenotenju števila in vsebin, pravi predsednik Zveze aktivov svetov staršev Slovenije Anton Meden.

Šola je pri organizaciji šole v naravi avtonomna. Vsebino mora potrditi svet staršev, prav vsem staršem otrok, ki naj bi se udeležili aktivnosti, pa morajo tako stroške kot vsebino predstaviti vsaj tri mesece pred izvedbo dejavnosti. Za odgovor na vprašanje, za pripravo kolikih šol v naravi se odločajo na njihovih šolah in zakaj, smo se obrnili na ravnateljico OŠ Vižmarje Brod Nevenko Lamut, ravnateljico OŠ Šalovci Darjo Farič Klemenčič in ravnatelja OŠ Trebnje Rada Kostrevca. Vsi pravijo, da poskušajo biti racionalni, v zadnjih letih so število šol v naravi že omejili, racionalizacija pa je bila priporočena tudi s strani ministrstva.

Predmet spotike največkrat stroški

Država eno šolo v naravi v 9-letnem šolanju otroka financira z nekaj več kot 67 evri. Starši, združeni v Zvezi aktivov svetov staršev Slovenije menijo, da je to absolutno premalo. Kot pravi Anton Meden, to zadošča le za namestitev brez posteljnine pri najcenejših ponudnikih, torej v domovih CČOD, ki jih sofinancira država:

Centri šolskih in obšolskih dejavnosti, ki so najbolj poceni nastanitev, niso dosegljivi v vseh terminih, jih je premalo za vse šole.

Tako pri organizaciji šole v naravi kot pri izpeljavi ekskurzij, športnih, kulturnih in podobnih dni, je velik zalogaj strošek prevoza. Še posebej za tiste šole, ki se ne nahajajo v mestnih središčih. Pomoč takšnim šolah naj bi bila v bodoče v obliki dodatkov zagotovljena z novim pravilnikom o merilih za vrednotenje materialnih stroškov. A kot pravijo na pristojnem ministrstvu, za enkrat ni znano, kdaj bo ta pravilnik sprejet.

Starši lahko sicer v primeru, da ne zmorejo nositi stroškov “dodatnih” šolskih dejavnosti, zaprosijo za finančno pomoč iz šolskega sklada. A kot poudarja Anton Meden, to ni sistemska rešitev.