Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

V studiu:
 
Izbor glasbe:  
0
 
30
30
V ŽIVO
Glasbeni SOS

Priporočamo

Kulturni fokus Ljubezen ustvari ljubezen?

Ljubezenska simbolika je jezik, ki ga znamo zelo dobro brati, vsaj znotraj svojega kulturnega sistema, čeprav fenomeni ljubezni niso univerzalen jezik. Ponekod je bila podvržena in je še patriarhalnim strukturam, drugod je razumevana skozi spolnost.

Studio ob 17.00 Tedenski aktualni mozaik

Sodišče za človekove pravice v Strasbourgu ni ugodilo slovenskim ribičem glede hrvaških kazni, ki jih prejemajo zaradi ribolova v Piranskem zalivu. Evropo je pretresel atentat na predsednika slovaške vlade Roberta Fica. Storilec je znan, a sovražno ozračje v politiki, medijih in družbi kar kliče po vsaj delni porazdelitvi krivde. Prva pot po inavguraciji je ruskega predsednika Vladimirja Putina vodila v Peking. V tokratnem Tedenskem aktualnem mozaiku z Darjo Groznik predstavljamo še trenutne gospodarske razmere in napovedi za Slovenijo ter se posvetimo še boju proti nasilju na spletnih omrežjih ter širše v družbi.

Radio GA - GA Slovenska enajsterica za obračun z Evropo

V tokratni epizodi oddaje Radio Ga Ga - Nova generacija nam bosta Slavko Bobovnik in Uroš Slak, skupaj s strokovnimi komentatorji in Martinom Strelom, predstavila vseh enajst strank, ki kandidirajo na letošnjih evropskih volitvah. Iz sedežev strank se bodo javljali Marcel Štefančič, Vesna Milek, Bojan Požar in mnogi drugi, ki bodo gostili vse prvake slovenske politike in tudi Branka Grimsa, seveda pa ne bodo manjkale politične astrološke napovedi vedeževalca Blaža. Znane slovenske glasbenike smo ujeli med debato o nošenju kril, v Cankarjevem domu bomo s Borutom Pahorjem zamenjevali "Knjige za Cash", pa seveda promet s Kanglerjem in Rožmarinom in še kom, vse to v petek ob 10h na Prvem programu Radia Slovenija.

Aktualna tema Ob prodaji živilske industrije tujcem bi morala država prižgati rdeče alarme

Medtem ko v javnosti odmevajo lastniške spremembe v dveh pomembnih slovenskih agroživilskih podjetjih - Panvita in Celjske mesnine - v katere vstopa hrvaški kapital, ugotavljamo, da je država v zadnjih dveh desetletjih razprodala večino slovenskih živilskih paradnih konjev. Aktualni prodaji zato med kmete in tudi v samo živilsko dejavnost vnašajo določeno mero negotovosti. Kako na zadnja dogajanja v živilski panogi gledajo v tistih podjetjih, ki ostajajo v slovenskih rokah? Med njimi so Tovarna olja Gea d.o.o., ta letos praznuje 120 let delovanja, podjetje Medex, ki praznuje 70 let, in Skupina Jata Emona kot največji lastnik živilskih podjetij v zasebni lasti, tudi podjetje Pivka Perutninarstvo.

Labirinti sveta Epidemija hipokrizije

Poskus atentata na slovaškega premierja Roberta Fica je sprožil val ogorčenja siceršnjih političnih nasprotnikov in premislek o nevarnosti politike razdvajanja. Medtem se ob nadaljnjem prelivanju krvi civilistov v Gazi nadaljuje zaton politične integritete vseh voditeljev, ki Izrael pri tem bolj ali manj odkrito podpirajo. Na drugi strani v številnih tako imenovanih demokratskih državah s pendreki in solzilcem razganjajo študente, ki glasno opozarjajo na kršitve človekovih pravic. Če so bile te pri Rusiji, ki zdaj dosega nove preboje na frontnih črtah v Ukrajini, še deležne plazu kritik in sankcij, v primeru izraelskih napadov v Gazi odkrivamo vedno nove sivine nekdaj jasnih poimenovanj in vrednot.

Jutro na Prvem

KiKs O dogajanju je poročal "zadarski" radio

Pred kratkim je prišel v javno razpravo predlog 4. poglavja nastajajočega slovenskega pravopisa. Novo je poglavje organizacijsko združuje dileme določene vrste pod enim naslovom, prinaša pa tudi nekaj sprememb glede na dosedanje pisne in govorne prakse. »V poglavju Glasovno-črkovne premene so zdaj pod eno streho združene vse težave, ki jih ima slovensko govoreči, ko se srečuje s tujimi imeni,« razlago začne dr. Helena Dobrovoljc, vodja Pravopisne sekcije in skupine za pripravo novega Pravopisa 8.0 ter moderatorka Jezikovne svetovalnice.

Lokalni junak Natalija Planinc

Študijski krožki ponujajo neprecenljiva znanja in možnosti za vsakogar. Natalija Planinc je, kot pravi, zaljubljena v študijske krožke, življenjskih vodil pa ima kar nekaj. Vselej se povezujejo s prostovoljstvom, medgeneracijskim sodelovanjem, kulturno dediščino in vseživljenjskim učenjem. Prve študijske krožke je organizirala za starše že kot vzgojiteljica, po upokojitvi pa je poiskala vsebine, ki bi bile zanimive in po prvih restavratorskih delavnicah je postala predsednica na novo ustanovljenega Društva ljubiteljev kulturne in naravne dediščine Anbot v Piranu, kjer je tudi doma. Za svoje delo je prejela številna priznanja. "Dokler znam in zmorem, delim tudi z drugimi." je njen moto. Obiskuje starejše dnevnega centra Doma upokojencev Izola v Portorožu in dijake piranskih šol, s katerimi se pogovarja o prostovljstvu.

Radiosfera Frank Sinatra - Fly me to the moon

Predlogi so bili: Ibrahim Maalouf - Fly with me Jazoo - Red mic (Rdeč mikrofon) Frank Sinatra - Fly me to the moon Zmagovalna skladba je Frank Sinatra - Fly me to the moon

Svetovalni servis Notranje oblikovanje

Ko opremljamo bivalne prostore, moramo najprej pomisliti na to, kako živimo in v kakšnem prostoru se bomo dobro počutili. Prostornost in svetloba sta elementa, ki sta pri zagotavljanju dobrega počutja bistvena. Kako torej osvetliti prostor glede na njegovo rabo in namen? Kako doseči učinek prostornosti v manjših prostorih? Kako ob vsem tem še vedno poskrbeti za funkcionalnost bivalnih prostorov? O tem bo govor v petkovem Svetovalnem servisu, naša gostja bo arhitektka Urša Kres.

Jutranja vremenska fronta Plima in oseka oziroma kaj je plimovanje?

Še pred poletjem smo se odpravili proti morju in se pozanimali, kaj sta plima in oseka, pa tudi, kaj vse zajema pojem plimovanja. Med drugim izvemo, da je amplituda med plimo in oseko pri nas največja v severnem Jadranu. Na vprašanja je tokrat odgovarjal dr. Matjaž Ličer z Agencije RS za okolje in Nacionalnega inštituta za biologijo.

Petek brez pravila Katera barva mi pristoji?

Katere barve mi pristajajo ter kako jih pri oblačilih in dodatkih med seboj uskladiti? Odgovore na to pozna Jerneja Agić, svetovalka za osebni in poslovni videz iz Obleci.se. Cilj je skladen oblačilni videz, ki upošteva našo naravno barvitost, torej barvo kože, oči in las. Lahko torej po teh pravilih vsi nosimo rdečo barvo? Vsekakor, vendar odvisno od njene svetlosti in intenzivnosti.

Radiosfera Kitajci na Luni

Okoli Lune trenutno kroži kitajska misija Čang'e 6, s katero bodo v začetku junija skušali sploh prvič prinesti vzorce tal z oddaljene strani Lune. Do zdaj so samo Kitajci uspešno pristali na oddaljeni strani našega naravnega satelita in sicer leta 2019 z misijo Čang'e 4. Vzorci tal na predvidenem območju pristanka utegnejo razkriti številne neznanke o nastanku Lune, saj gre za najbolj staro površino meseca. Misija pa je v kitajskem vesoljskem programu zelo pomembna tudi širše. Z njo namreč preverjajo tudi tehnične manevre, ki bodo pomembni pri pristanku (in zlasti povratku) prvih tajkonavtov, ki naj bi po načrtih na Luno stopili do leta 2030. Zelo zanimiva so tudi imena kitajskih odprav, saj se izhajajo iz starih kitajskih legend.

Svetovalni servis Družina: ko so skupaj, so vsak zase

Začel se je Teden družin, v katerem se brezplačno odprejo vrata številnih muzejev in drugih kulturno-umetniških ustanov za družine. O izzivih družinske dinamike pa bomo govorili v četrtkovem Svetovalnem servisu, ko bo z nami dr. Nada Mirnik Trtnik, zakonska in družinska terapevtka ter psihoterapevtka. Eden pogostih razlogov za terapijo družinskih članov je težava, da ko so skupaj, so vendarle vsak zase – eden bere, drugi gleda televizijo, tretji je na tablici.

Možgani na dlani Mara Popović, nevropatologinja: "Jaz jih ne čutim na dlani, ampak v srcu" (1. del)

Kako je, ko imaš možgane zares na dlani? Kaj je to možganska sekcija? In kaj vse lahko pozornemu in izurjenemu očesu ali pa pod mikroskopom pove možgansko tkivo? O tem s prof. dr. Maro Popović, ki je 37 let vodila nevropatološko dejavnost pri nas. Zdaj, ko je v pokoju, pa z veseljem pripoveduje o svoji zanimivi življenjski in poklicni poti. In o zgodbah, ki jih pišejo možgani. Pripravlja: Mojca Delač.

Lokalni čas Tedni evropskih geoparkov

Geopark je območje z izjemnimi naravnimi danostmi in kulturno dediščino. Osrednji namen geoparka je, da se te posebnosti ohranjajo, in sicer v sodelovanju z ljudmi, ki tam živijo. V Evropi je 98 geoparkov v 30 državah, dva sta v Sloveniji, to sta Geopark Idrija in čezmejni Geopark Karavanke. Vsako leto maja in junija pripravljajo niz dogodkov v okviru Tednov evropskih geoparkov. Namenjeni so predvsem predstavitvi dediščine lokalnim prebivalcem. V Lokalnem času smo obiskali Vojni muzej v Črnem Vrhu nad Idrijo in se prepričali, kako so v Idrijskih Krnicah bunkerja iz druge svetovne vojne vključili v turistično ponudbo.

Svetovalni servis Naravno, rastlinsko in aromatično za našo celovito dobrobit

V času, ki ga vse bolj obvladuje virtualno in digitalno, je zaznavanje sveta z našimi čutili kot je denimo voh, že pravo razkošje. Prav tako delo z lastnimi rokami in ustvarjanje z naravnim, rastlinskim, ki nam lahko precej izboljša, olepša življenje. Takšna so eterična olja, hidrolati, macerati in tinkture, zato bomo v sredinem Svetovalnem servisu pogledali na naš vrt, balkon in bližnji travnik, kaj vse tam raste aromatičnega in zdravilnega za našo dobrobit. Kako to uporabiti vam bo svetovala certificirana aromaterapevtka Nina Medved. Pišite na prvi@rtvslo.si ali vprašanja zapišite v obrazec na spletni strani prvi.rtvslo.si, lahko nas tudi pokličete na 01 475 22 22 …

Intelekta

Intelekta

512 epizod

Kako je v naši domovini biti mlad?

46 min

Katere so največje ovire za ženske v znanosti?

49 min

Od črnih lukenj do temne energije: kaj vemo o velikih neznankah vesolja

50 min

Izpod pepela Vezuva se kot feniks dvigujejo izgubljene velike knjige grško-rimske antike

57 min

Konoplja: Pasti in prednosti legalnega samozdravljenja in rekreativne rabe

50 min

Zakaj zahodne sankcije niso uničile ruske ekonomije?

49 min

Informativne vsebine

Jutranja kronika Turistični ponudniki, ki so jih prizadele lanske ujme, so pripravljeni na glavni del sezone

Koliko od skupno ocenjenih deset milijard evrov škode po lanskih ujmah je bilo v turizmu, je težko oceniti. Posebno zato, ker je panoga čez noč ugasnila tudi na območjih, ki niso bila poplavljena, a so del prizadetih regij. Ponudniki so pripravljeni na glavni del sezone. Tudi tisti, ki so imeli škodo po novembrskih poplavah in se bojijo, da je vlada za zdaj pozabila nanje. V oddaji tudi: - Proti Luki Koper naj bi plula ladja z orožjem za izraelsko vojsko. - Zelenski: Ukrajina in Slovenija tik pred podpisom varnostnega sporazuma. - Na najstarejši tekaški prireditvi pri nas danes tudi državno prvenstvo v polmaratonu.

Zrcalo dneva Predstavniki ravnateljev, staršev in učiteljev zaradi vse večjih težav šolskega sistema pristojne pozvali k ukrepanju

Predstavniki ravnateljev, staršev in učiteljev so opozorili na vse večje težave šolskega sistema in politične odločevalce pozvali k ukrepanju. Med največjimi izzivi so poudarili primanjkljaj učiteljev, finančna podhranjenost, zakonska prenormiranost, poudarjanje ocen namesto znanja ter splošno pomanjkanje vizije šolstva. Z ministrstva odgovarjajo, da so na področju šolstva naredili pomemben korak s spremembami zakona o osnovni šoli. Posodabljajo pa tudi druge akte, s čimer želijo oblikovati zakonske podlage za zahteve in značilnosti današnjega časa.

Radijski dnevnik Premier Golob voditelje držav Evropske unije v pismu pozval k priznanju Palestine

Premier Robert Golob je v pogovoru za ameriško televizijo CNN dejal, da je podpisal pismo, v katerem je voditelje držav članic Evropske unije pozval, naj se pridružijo procesu priznanja Palestine. Prepričan je, da bo Unija pomembnejša akterka na Bližnjem vzhodu, če bo enotna. Med državami članicami povezave je namreč zdaj veliko razhajanj, to pa ne pomaga pri vzpostavljanju miru na Bližnjem vzhodu, je še dodal. Druge teme: - Predstavniki ravnateljev, staršev in učiteljev zaradi vse večjih težav šolskega sistema pristojne pozvali k ukrepanju. - Pet kirurgov v šempetrski bolnišnici napovedalo odhod. - V ruskem napadu na Harkov ubita najmanj dva človeka, več kot 10 ranjenih.

Studio ob 17.00 Tedenski aktualni mozaik

Sodišče za človekove pravice v Strasbourgu ni ugodilo slovenskim ribičem glede hrvaških kazni, ki jih prejemajo zaradi ribolova v Piranskem zalivu. Evropo je pretresel atentat na predsednika slovaške vlade Roberta Fica. Storilec je znan, a sovražno ozračje v politiki, medijih in družbi kar kliče po vsaj delni porazdelitvi krivde. Prva pot po inavguraciji je ruskega predsednika Vladimirja Putina vodila v Peking. V tokratnem Tedenskem aktualnem mozaiku z Darjo Groznik predstavljamo še trenutne gospodarske razmere in napovedi za Slovenijo ter se posvetimo še boju proti nasilju na spletnih omrežjih ter širše v družbi.

Aktualna tema Ob prodaji živilske industrije tujcem bi morala država prižgati rdeče alarme

Medtem ko v javnosti odmevajo lastniške spremembe v dveh pomembnih slovenskih agroživilskih podjetjih - Panvita in Celjske mesnine - v katere vstopa hrvaški kapital, ugotavljamo, da je država v zadnjih dveh desetletjih razprodala večino slovenskih živilskih paradnih konjev. Aktualni prodaji zato med kmete in tudi v samo živilsko dejavnost vnašajo določeno mero negotovosti. Kako na zadnja dogajanja v živilski panogi gledajo v tistih podjetjih, ki ostajajo v slovenskih rokah? Med njimi so Tovarna olja Gea d.o.o., ta letos praznuje 120 let delovanja, podjetje Medex, ki praznuje 70 let, in Skupina Jata Emona kot največji lastnik živilskih podjetij v zasebni lasti, tudi podjetje Pivka Perutninarstvo.

Dogodki in odmevi Izrael na Meddržavnem sodišču v Haagu zanika, da v Gazi izvaja genocid

Izrael je na Meddržavnem sodišču v Haagu zavrnil očitke Južne Afrike, da v Gazi poteka genocid, odgovornost za tamkajšnje razmere naprtil Hamasu ter poudaril, da "sprejema izredne ukrepe" za zaščito civilistov. V Gazi je bilo v izraelskih napadih od 7-ega oktobra ubitih več kot 35 tisoč 300 Palestincev. Drugi poudarki oddaje: - 26 ambulant družinske medicine lahko zaposli dodatno diplomirano medicinsko sestro in tako sprejme dodatne paciente. - Evropska centralna banka bi lahko kmalu začela zniževati obrestne mere, morda že prihodnji mesec. - Ruski predsednik Putin: zaradi ukrajinskih napadov na Rusijo blizu Harkova vzpostavljamo tamponsko cono.

Po Sloveniji Stavka na UE ne poteka povsod enako

Drugi poudarki: - Krški svetniki polemično o pobudi za DPN, povezan z JEK2 - V Kranju so slovesno odprli park dr. Janeza Bleiweisa - Ilirskobistriški gimnazijci rabljenim elektronskim napravam dajejo novo upanje in življenje - Ptuj ta konec tedna v znamenju 35. festivala Dobrote slovenskih kmetij, Metlika pa 42. Vinske vigredi

Danes do 13:00 Izrael: vojna v Gazi ni genocid, temveč samoobramba

Vojna v Gazi je tragična, vendar ne gre za genocid, je na Meddržavnem sodišču v Haagu dejal glavni odvetnik Izraela Gilad Noam. Sodnike je ob tem pozval, naj zavrnejo zahtevo Južne Afrike po umiku izraelskih sil s palestinskega ozemlja. Noam je še poudaril, da je ofenziva v Rafi nujen del samoobrambe proti borcem gibanja Hamas. Druge teme: - Slovaški premier Fico, ki je bil v sredo ranjen v streljanju, ostaja v intenzivni oskrbi. - V Brežicah pričakujejo, da bo vlada ustavila aktivnosti, povezane z azilnim domom. - Že tako dolge čakalne vrste za fizioterapevtske obravnave bodo še daljše.

Aktualna tema Festival Potujočih knjižnic

Pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije so v sodelovanju s Sekcijo za potujoče knjižnice ob 50-letnici Potujoče knjižnice Ljubljana pripravili Festival in strokovno posvetovanje potujočih knjižnic. V središču Ljubljane je bilo včeraj na ogled 18 polno opremljenih vozil potujočih knjižnic iz Slovenije, Hrvaške, Madžarske in Bolgarije, v Knjižnici Otona Župančiča pa ob tem še danes poteka 22. mednarodno strokovno posvetovanje potujočih knjižnic, ki z izmenjavo znanj ter izkušenj odpira vsebine o pomenu potujočih knjižnic v sodobni družbi in o možnostih njihovega nadaljnjega razvoja. Več Tadeja Bizilj.

Aktualna tema Festival Druga godba že 40 let Slovenijo spaja z globalnimi glasbenimi zvrstmi

Med 23. in 26. majem 2024 bo potekal 40. festival Druga godba. Glasbeni urednik Jane Weber in voditelj Rok Valenčič v studiu Prvega programa gostita direktorja festivala, Bogdana Benigarja.

Ob osmih Marko Bošnjak: ESČP ni dalo prednosti Hrvaški proti Sloveniji

Slovenski sodnik pri Evropskem sodišču za človekove pravice doktor Marko Bošnjak bo s 1. julijem prevzel predsedovanje temu sodišču. Gre za najvišjo funkcijo v sistemu evropskega varstva človekovih pravic, za veliko čast za sodnika Bošnjaka in za Slovenijo. Še sveža je včerajšnja odločitev sodišča v tožbi slovenskih ribičev, ki prejemajo kazni s strani Hrvaške za ribolov v Piranskem zalivu. S sodnikom Bošnjakom smo pokomentirali tudi odmevno zadržanje pošiljanja prosilcev za azil iz Velike Britanije v Ruando ter ocenili stanje človekovih pravic v Evropi in Sloveniji. Naša država namreč redno izgublja postopke pred sodiščem.

Podkasti

Srce bije za posel Aleša Mižigoj, Medex

Gostja 27. epizode Srce bije za posel, je predsednica uprave in izvršna direktorica družbe Medex Group Aleša Mižigoj. Kot zgled komunikacije, učinkovitega dela in sodelovanja izpostavi čebeljo skupnost. Medex je družinsko podjetje, ki ga je sogovornica leta 2001 prevzela po očetu. Ob tem doda, da je bil pri tem najpomembnejši prenos vrednot: poštenosti in odgovornosti.

Evolucija užitka Nisem vedla, a je že skos tko razmišljal al je pač postal naci

Sovraštvo se s spleta prenaša v intimnopartnerske odnose.

Umetnost možnega Iz tragedije v farso - Luka Lisjak Gabrijelčič (Razpotja)

Epizodo tokrat snemamo na dan Evrope, ko se je začela tudi uradna volilna kampanja za evropske volitve. Te bodo »zgodovinske«, ampak – spomni kolumnist, zgodovinar in urednik Luka Lisjak Gabrijelčič – zelo podobno smo govorili tudi pred petimi leti. Dejstvo je, da se bo okrepila desnica, taktika Evropske ljudske stranke pa je, da loči zmernejši del skrajne desnice od radikalnega. Socialna demokracija je v težavah, levica, ki je svoj vrh doživela leta 2014, prav tako. Ko govorimo o domačih strankah v uvodu v uradno kampanje, pa se »tragedija spremeni v farso«, pravi Luka. Gibanje Svoboda je dobilo svojo »alternativno različico«, Zelene Slovenije, odpadniško listo, ki jo sestavljajo od Svobode odpadli. Poleg tega pa je tukaj Vesna, uradna članico evropskih zelenih z Vladimirjem Prebiličem, ki se je odločil »izkoristiti svoj potencial s predsedniških volitev tako, kot se ga je odločil Anže Logar zapraviti«, saj se odpravlja v politiko »s hitrostjo premikov tektonske plošče«. Socialni demokrati se bodo borili za en sedež v evropskem parlamentu, ki jim je bil doslej zagotovljen, še najmanj lahko izgubi Levica, ki evro poslanca še ni imela. SDS je na listo uvrstila trdo krilo stranke, NSi gre na vse ali nič.

Na pravi strani Dijana Matković o legalizaciji izkoriščanja

V podkastu Na pravi strani je bila pisateljica, prevajalka, publicistka, urednica portala Disenz, Dijana Matković. Letošnja prejemnica nagrade Ženske o ženskah za neomajni angažma v krepljenju kritične in politične misli je ena redkih, ki v javnem prostoru nagovarja medpresečnost pozicij kot so ženskost, priseljenstvo, revščina in prekarnost. V podkastu je spregovorila o delavskih pravicah, o sistemski legalizaciji izkoriščanja, o razredni razslojenosti, o feminizmu in položaju žensk ter o nastajanju nove knjige. Dijano Matković je pred mikrofon povabila avtorica in voditeljica podkasta Tita Mayer.

Prvi na maturi Vse o maturitetnem eseju 2024 - ujeti ali svobodni?

Le nekaj dni loči dijake zadnjih letnikov srednjih šol do začetka spomladanskega roka splošne mature. Ta se bo začel s pisanjem eseja v torek, 7. maja. Maturanti bodo lahko izbirali med interpretativnim oz. razlagalnim in razpravljalnim esejem, ta pa k skupni oceni za slovenščino prispeva kar polovico končne ocene. K temu, da so dobro pripravljeni, so zagotovo pripomogle tudi naše oddaje na Prvem, ki smo jih letos pripravili za maturante. Oddajo Studio ob 17h smo posvetili letošnjemu eseju kar trikrat, in sicer 8., 16. in pa 23. aprila, prejšnji teden pa smo v oddaji Gymnasium gostili avtorico ene od štirih obveznih dram za letošnji esej Tjašo Mislej, za katero so mladi pripravili kar nekaj odličnih in zelo poglobljenih vprašanj. Vse oddaje najdete na našem Podkastu Prvi na maturi, v tokratnem Gymnasiumu pa smo pripravili kratek pregled vseh najpomembnejših vsebin za letošnji esej.

ApolloLajka Zgodovina galaksije je skrita v svetlobi zvezd – Janez Kos, FMF UL

V drobcu svetlobe je skrito ogromno informacij. Če jih seveda znaš prebrati. Če pa svetlobni drobci do nas prihajajo skozi prostranstva vesolja z oddaljenih zvezd, lahko v njih razberemo zgodovino celotne galaksije in razvoj vesolja. S tovrstnim branjem zvezdne svetlobe se ukvarja astronomska spektroskopija in tokratni gost ApolloLajke dr. Janez Kos s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Kako so torej izgledali večji in manjši trki galaksij in kakšne sledi so zapustili? Zakaj bi bilo zanimivo priti na sled sestrskim zvezdam našega sonca in zakaj je to skoraj nemogoče? Kako bi bilo živeti nekje v središču galaksije ali v zvezdni kopici? In kaj bi se zgodilo ob hipotetičnem scenariju, da v naše osončje prileti kakšna zvezda? To je nekaj zanimivih vprašanj, ki smo se jih lotili v ApolloLajki.

Prvi na maturi Maturanti in Tjaša Mislej o ujetosti in svobodi v Našem skladišču in drugih dramah za maturo

Pred maturitetnim esejem smo organizirali okroglo mizo o tematskem sklopu Ujeti ali svobodni in drami Naše skladišče. Gosti so bili maturanti različnih gimnazij in dramska ustvarjalka Tjaša Mislej. Kakšna vprašanja imajo mladi za avtorico ene izmed obveznih dram? Kako sami razmišljajo o ujetosti likov in možnosti svobode? Se sami kdaj počutijo ujeti?

Prvi na maturi Maturitetni esej 2024 - Vsi smo notri. Vsi smo v.

S pisanjem šolskega eseja, ki k skupni oceni za slovenščino prispeva kar polovico končne ocene, se za maturante letos 7. maja začenja spomladanski rok splošne mature. Naslov letošnjega sklopa je Ujeti ali svobodni, obvezna dela pa štiri drame – Dogodek v mestu Gogi Slavka Gruma, Zaprta vrata Jean-Paula Sartra, Veliki briljantni valček Draga Jančarja in Naše skladišče Tjaše Mislej. Posameznim delom in glavnim likom smo že posvetili dve oddaji Studio ob 17h v preteklih tednih, v tokratni oddaji pa se bomo osredotočili na najpomembnejše razlike in podobnosti med vsemi štirimi dramami, izpostavili nekaj glavnih značilnostih eseja ter podali konkretna navodila na pisanje. Kakšen tip ujetosti zaznamo v delih? Kje se kaže odsotnost upanja? Kateri liki so brezizhodno ujeti? Kaj predstavlja rešitev, svobodo? Se lahko sploh znotraj sistema popolnoma osvobodiš? O vsem tem voditeljica Tadeja Bizilj in dijaki Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica, Ula Regali, Zoja Peteh, Julija Ambrožič, Teja Zaletelj, Alja Božič, Aljaž Lampret in profesorica slovenščine, Majda Simonič.

Na pravi strani Tjaša Železnik o položaju žensk v družbi

"O mojem telesu, in to velja tudi za mojo hčerko, lahko odločam samo jaz in ne neki gospod, tam nekje, sivolas in sivobrad, ki ne ve, kaj je biti ženska", pravi gledališka igralka Tjaša Železnik, ki je v novi epizodi podkasta Na pravi strani spregovorila tudi o položaju žensk v gledališču, o družbenih normah, ki od žensk zahtevajo večno mladost, o stereotipih, s katerimi se soočajo deklice, in o tem, kako pomembno se je bojevati za svoje pravice. Gostjo je pred mikrofon povabila avtorica in voditeljica podkasta Tita Mayer.

Srce bije za posel Peter Curk, Iconomi

Gost 26. epizode Srce bije za posel, je generalni direktor Iconomi-ja, platforme za upravljanje kripto premoženj. Pravi, da ni tipičen kriptomilijonar in da največje tveganje zanj predstavljata motor in smučanje. Dodaja, da imajo mnogi, ki vstopajo v kritpstovet, prevelika pričakovanja: »Ko gre vse gor, postanejo vsi pohlepni, in ko gre dol, se prestrašijo.« Sogovornik komentira tudi aktualno dogajanje, torej četrti halvnig bitcoina ter vstop ameriških ETF-ov.

Umetnost možnega Pragmatična socialna demokracija in Taylor Swift – Mojca Širok (RTV Slovenija) in Nataša Mulec (Radio Slovenija)

Zadnji kongres Socialnih demokratov sodi med tistih deset političnih dogodkov, ki si jih bodo novinarji, ki spremljajo politično dogajanje, zagotovo zapomnili. Ne samo zato, ker je trajal 15 ur, pravi novinarka notranjepolitične redakcije Nataša Mulec v tokratni epizodi podkasta politiki Umetnost možnega. Tudi zaradi proceduralnih zapletov, govorov, ki bi jih lahko slišali tudi – denimo – na kongresu Nove Slovenije in šal, ki so si jih med dolgimi pavzami pripovedovali delegati. Nataše ni presenetilo, da je v predsedniški tekmi zmagal Matjaž Han, po lastnih besedah »pragmatični socialni demokrat«. »Pragmatizem ima s socialno demokracijo skupnega toliko, kot imam jaz skupnega s Taylor Swift,« pa pravi Mojca Širok, dopisnica RTV iz Bruslja. Po njenih besedah bo izid evropskih volitev brez dvoma »desno in še bolj desno«, razlog za to pa je tudi zmeda na levici. Politično dogajanje v Sloveniji po Mojčinih besedah odslikava predvsem nepoznavanje mehanizmov delovanja institucij Evropske unije. Opozori, da vlade posameznih držav praviloma za vse slabo okrivijo EU, vse dobro pa pripišejo sebi. S kolegom Juričem sta zato resno razmišljala o podkastu »Za vse je kriv Bruselj«. Mojca Širok tudi pove, kako se je, nič hudega sluteč, nenadoma znašla v središču popolnoma neresničnih govoric, da iz novinarstva prestopa v politiko. Trije kolegi v ljubljanskem studiu prikimavamo – ja, s slovenskim politično-tračarskim podzemljem smo se, žal, že vsi srečali …

Iz glasbenega uredništva

Pesem v žepu Iz zakladnice šansonov: ptice, lisice in druge metafore

V Pesmi v žepu smo zbrali nekaj šansonov z metaforiko iz živalskega sveta, ki vsak na svoj način odslikavajo naš odnos do narave in samih seboj. Z nami bodo Andrej Trobentar in Same babe, Drajnarjuva vampa, Jure Ivanušič, Bakalina Velika in Vita Mavrič, glasbenim izvedbam pa se s svojo interpretacijo pridruži pesnik Dane Zajc.

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Ansambel Štirje kovači praznuje 70 let

V tokratni oddaji poslušate pogovor glasbenega urednika Tomaža Gučka s pevko in ženo vodje Ansambla Štirje kovači Hermino Šegovc. In razlog, zakaj? Ansambel praznuje sedemdesetletnico nepretrganega delovanja (v Guinnessovo knjigo rekordov je vpisan kot najstarejši delujoči narodno-zabavni ansambel), njegov vodja in soustanovitelj Franc Šegovc pa ravno na dan oddaje šestnajstega maja oseminsedemdeseti rojstni dan. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najkakovostnejše zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Godbe z zgodbo Zimzelene rokovske skladbe

V Godbah z zgodbo bomo slišali nekaj večno zelenih rokovskih uspešnic, ki jih izvajajo The Rolling Stones, Eagles, Journey, Supertramp, Bruce Springsteen, David Bowie, Eric Clapton in Led Zeppelin.

41 stopinj vročine Mario Rijavec

V oddaji poslušamo skladbe: Majhen je ta svet (Mario Rijavec/Tone Pavček/Mario Rijavec) I Was Doing All Right (George Gershwin/Mario Rijavec), solist Ati Soss Concertino (Jože Privšek) The Ringside Suite (Ron Roullier/Jože Privšek), solisti Mojmir Sepe, Ati Soss, Franci Puhar

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Rex, Kralj, kozolec

Oddaja tokrat upira pogled v malo manj znano plat industrijskega oblikovalca Nika Kralja. Kralj je širši javnosti dobro poznan kot avtor masovno izdelovanega povojnega pohištva. Če ne prav poimensko, vsaj preko svojih velikih uspešnic kot sta stola Rex in Lupina. Manj pa se danes ve o njegovem večplastnem, tudi znanstvenem, zanimanju za kozolce. Ti so dodobra zaznamovali obdobje njegove profesure na tedanji Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, sam interes pa je oblikovalec želel opredmetiti tudi v prijavljeni a nikoli dokončani doktorski nalogi. Nekoliko zasenčeno poglavje Kraljevega dela odkrivamo skupaj z etnologinjo Alenko Stražišar Lamovšek, kustosinjo v Dolenjskem muzeju, etnologom Miho Špičkom, vodjo oddelka za dokumentacijo Slovenskega etnografskega muzeja in umetnostno zgodovinarko Špelo Šubic, kustosinjo za industrijsko oblikovanje v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje. Fotografija: Kraljev avtomobil, prepoznavna "žaba", pred kozolcem v Jelšah pri Kostanjevici marca 1971 (Niko Kralj, hrani Dežela kozolcev / NK 2082/M260).

Etnofonija Druga godba – v drugo

Glasbena oddaja prinaša sveže informacije in nove skladbe vrhunskih glasbenikov s področja svetovne etno glasbene scene.

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom Nedelja, 12. 5. 2024

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniškega prizorišča v Sloveniji in onkraj meje. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja se je v studiu zvrstilo približno 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v voditeljevih rokah. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: popa, roka, funka, soula, ritma in bluza, fusiona, džeza, bluza, reggaeja, afriške urbane glasbe, newyorške salse, glasbe Kube in Portorika ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja ustvarjalnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road tripovski« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Čestitke in pozdravi Nedelja, 12. 5. 2024

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Sobotni glasbeni večer JOE ELY V KONCERTU IZ CANKARJEVEGA DOMA (urednik: Jane Weber)

Na Prvem nadaljujemo cikel koncertov teksaških kantavtorjev. Za nas so snemali Guy Clark, Steve Earle, Townes Van Zandt in Terry Lee Hale, zdaj pa je na vrsti Joe Ely (beri: đo ili). Ta pevec, pisec pesmi in kitarist se je rodil leta 1948 v Amarillu v Teksasu. Svojo burno glasbeno kariero je začel v skupini The Flatlanders, danes pa snema za veliko založbo MCA Records in izvaja špansko obarvano različico kantrija s kitaristom flamenka v ospredju. Leta 1958 se je s starši preselil v Lubbock, mesto, v katerem so pred njim začeli uspešne kariere Buddy Holly, Roy Orbison in Waylon Jennings. Kmalu so ga prevzele pesmi Buddyja Hollyja, vendar dolgo sploh ni vedel, da je bil ta sijajni glasbenik iz Lubbocka. V mestu je bila zelo močna baptistična skupnost. Z rokenrolom ni hotela imeti nič skupnega. Joe Ely ustvarja pod vplivom različnih teksaških pesnikov. Legenda pravi, da je začel pisati dobre skladbe, ko je spoznal Townesa Van Zandta in njegovo ključno ploščo "Our Mother, The Mountain". Želimo vam prijetno poslušanje koncerta iz Linhartove dvorane Cankarjevega doma v Ljubljani. Igra in poje vam Joe Ely s svojo skupino. SEZNAM SKLADB S KONCERTA: Up On The Ridge Joe Ely (Tornado Temple) Gallo Del Cielo Tom Russell (BUG) Ranches And Rivers Joe Ely (Tornado Temple) You're Workin' For The Man (And You Ain't Breakin Even) Joe Ely (Tornado Temple) Queen Of Heaven Ely, Pierce, Nabors (Tornado) I'm 1000 Miles From Home Ely (Tornado Temple) All Just To Get To You Ely/Sexton (BMI) Behind The Bamboo Shade Joe Ely (BMI) Letter To Laredo Joe Ely (EMI/April) Jesse's Texas Blues Taylor??? (By Jesse Guitar Taylor) More Jesse's Texas Blues Taylor??? (By Jesse Guitar Taylor) Me And Billy The Kid Joe Ely (Eiffel Tower Music) Boxcars Butch Hancock (Rainlight Music) Road Hawg Hancock (Rainlight Music) My Eyes Got Lucky Ely (Eiffel Tower Music) Oh Boy West-Petty Silver City Joe Ely (Eiffel Tower) Settle For Love Ely (EMI/April) Going Down The Road* Woody Guthrie/Lee Hays (Hollis Music)

Godbe z zgodbo Zmagovalne evrovizijske skladbe

V tednu, ki ga zaznamuje tudi tekmovanje za Pesem Evrovizije, se z glasbo spominjamo nekaterih zmagovalnih skladb in izvajalcev, ki so v preteklih letih nastopili na tem tekmovanju.

41 stopinj vročine Ati Soss in Tone Janša

Voddaji poslušamo skladbe: Mea Parvitas (Tone Janša) - solisti Primož Grašič, Tone Janša, Petar Ugrin in Silvo Stingl Tema za PORL (Ati Soss) - solista Ati Soss in Franc Jagodic Amarcord (Janez Gregorc) - solisti Ati Soss, Petar Ugrin, Tone Janša, Silvo Stingl Polytonique (Vinko Globokar) - solista Ati Soss in Silvo Stingl

Za otroke in mlade

Lahko noč, otroci! Zakaj ljudje ne padejo

Noč je čas za posteljo, ampak zakaj … Pripoveduje: Nina Valič. Napisala: Liljana Praprotnik Zupančič. Posneto v studiih Radia Slovenija 1997.

Lahko noč, otroci! O mrožku, ki si ni hotel striči nohtov

O preglavicah in sreči, ki jo prinašajo dolgi nohti … Pripoveduje: Blaž Šef. Napisal: Peter Svetina Režiser in avtor idejne zasnove cikla Čebelice: Klemen Markovčič. Posneto v studiih Radia Slovenija 2018.

Gymnasium Kako je potekala evropska olimpijada eksperimentalnih znanosti?

Naši gosti so bili dijaki, ki močno obvladajo naravoslovne znanosti, bolj konkretno biologijo, kemijo in fiziko. Udeležili so se namreč Evropske olimpijade eksperimentalnih znanosti, ki je potekala med 7. in 14. aprilom v Luksemburgu, na njej pa je sodelovalo 45 ekip iz 23 evropskih držav. Razdeljeni so bili v dve ekipi, domov pa so prinesli zlato in srebrno medaljo. Kako je potekalo tekmovanje, kakšno znanje zahteva in kaj so doživeli v Luksemburgu? Naši gosti so bili dijaki Tisa Lombar, Izadora Kopač, Maj Bombek, Primož Markovič, Anže Markovič, Luka Filak in mentor dr. Matej Huš.

Lahko noč, otroci! Pod medvedovim dežnikom

Dežnika pa nima samo medved, dežnik ima tudi lisica … Pripoveduje: Branko Jordan. Napisala: Svetlana Makarovič. Režiser in avtor idejne zasnove cikla Čebelice: Klemen Markovčič. Posneto v studiih Radia Slovenija 2018.

Lahko noč, otroci! Tončkovo darilo

Mucka za staro in osamljeno teto Marijo. Pripoveduje: Peter Ternovšek. Napisal: Matjaž Kaučič. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1976.

Lahko noč, otroci! O vulkanu, ki ni hotel počivati

Hotel se je igrati! Pripoveduje: Janko Petrovec. Napisal: Daniel Hevier. Prevedel: Peter Svetina. Posneto v studiih Radia Slovenija 1997.

Lahko noč, otroci! O treh škratih

Ko se otroci že gugajo v sanjah, jo škrati popihajo na otroško igrišče. Pripoveduje: Primož Pirnat. Napisala: Polona Škrinjar. Posneto v studiih Radia Slovenija 2009.

RIO radijska igra za otroke France Forstnerič: Krap Konrad shujša

Igra pripoveduje o zavaljenem krapu Konradu, ki ima težave: nima prave volje po gibanju, po večini ždi nekje ob strani, spi in je. Ljubezen pa ga čisto spremeni, tako da postane celo zmagovalec v plavanju. Prava tema za maj, mesec ljubezni. Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Slavko Jug Tonski mojster: Milan Krajnc Glasbeni opremljevalec: Boris Rošker Igralci - Milena Muhič, Anica Veble, Minu Kjuder, Sonja Blaž, Anica Sivec, Peter Ternovšek, Sandi Krošl Posneto v studiih Radia Maribor maja 1982.

Lahko noč, otroci! Mesec maj; Lučke; Regrat

Pesem o maju in pravljici o tem, kdo bo nabral več regratovih lučk … Pripovedujeta: Srečo Špik in Violeta Tomič. Avtorji literarnih del: Franci Lackovič, Maruša Guček, Ksenija Šoster Olmer. Posneto v studiih Radia Slovenija 2012.

Hudo! Mladi upi slovenskega tenisa iz Tenis kluba Olimpija - kluba, kjer vzgajajo predvsem ljudi, ne le tenisačev

V času vse bolj nečloveške tekmovalnosti in športnega gladiatorstva se poraja vprašanje, kako sploh vzgajati mlade v šport, ki bo human in jih bo opremil tudi za življenje v dobrobit skupnosti. Tokrat zato gostimo mlade upe slovenskega tenisa, ki trenirajo pod okriljem drugega najstarejšega teniškega kluba v Sloveniji - Tenis kluba Olimpija, kjer je trenerski ekipi glavno vodilo to, da vzgajajo predvsem ljudi, ne le tenisačev. Prisluhnite kaj so o tekmovalnosti, človeških vrednotah, ambicijah in sodelovanju ter starševski podpori voditeljici oddaje Liani Buršič povedali mladi tenisači Brina Bohorič, Laura Basailović, Brina Planinc, Franja Sevšek, Max Popovič in glavni trener ter predsednik TKO Gregor Matko in trenerka Alenka Matko Juvančič.

Kulturomat Prevajalka Tajda Liplin Šerbetar

Pred izidom tujejezičnega literarnega dela v Sloveniji, se založbe marsikdaj odločijo, da bi knjigo, slikanico ali strip, prevedle. Tako izvirno besedilo pride v roke prevajalke ali prevajalca, čigar naloga ni zgolj, da besedilo prevede v slovenščino, ampak da tudi ujame slog pisanja avtorja ali avtorice. V pogovoru z mlado prevajalko Tajdo Liplin Šerbetar je Sara Medved izvedela, kako pomembno je branje v slovenščini in s čim vse se je soočala ob prevajanju svojega prevajalskega prvenca Upam, da kdo posluša avtorice Alice Oseman.

Naše skupnosti

Slovencem po svetu Slovenci v Srbiji se počutijo bolj zamejci kot izseljenci

Tokrat v oddaji gostimo Sabino Sečnik, ki živi v Torontu, sicer pa je po rodu iz Celja. V knežjem mestu je nekaj časa tudi živela, potem pa se je preselila nazaj v Kanado . V oddaji poročamo tudi o obisku ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona med Slovenci v Srbiji. Pogledali bomo v Sarajevo, kjer potekajo Cankarjevi dnevi. Ne bomo pa pozabili niti na pomen čebel. V ponedeljek bomo namreč praznovali Svetovni dan čebel in ob tej priložnosti v nekaterih slovenskih skupnostih ta konec tedna potekajo prireditve. Svetovni dan čebel zaznamujejo v Sarajevu, pa tudi v ameriškem Clevelandu. Slovenci v Belgiji pa se bodo družili na spomladanskem kolesarjenju.

Sami naši Mesec srbske kulture v Ljubljani, legendarni režiser Slobodan Šijan se vrača na Grossmanov festival, končana je zasedba velike predavalnice FDV

V oddaji Sami naši na Prvem nocoj o tretjem Mesecu srbske kulture v Ljubljani. Poslušajte tudi pogovor z Markom Mehtsunom o jubilejnem, dvajsetem Grossmanovem festivalu fantastičnega filma in vina, na katerega se letos vrne legendarni režiser Slobodan Šijan. Na začetku pa reportaža s fakultete za družbene vede v Ljubljani, na kateri so študentke in študenti po šestih dneh končali zasedbo velike predavalnice na fakulteti za družbene vede.

Naše poti Burzu Yasin: Romska glasba ne izumira, vprašati se moramo kaj izginja v romski glasbi

Romska glasba že od nekdaj navdušuje ljudi po vsem svetu. Kaj jo dela tako privlačno in prepoznavno, da jo lahko ločimo od preostalih zvrsti? To v Carigradu raziskuje doktorska študentka etnomuzikologije Burzu Yasin in med njenim obiskom v Ljubljani smo se pogovarjali z njo. Podrobno smo pregledali še zadnje poročilo ameriškega ministrstva za zunanje zadeve o praksah človekovih pravic, ki je sprožilo zaskrbljenost zaradi protiromskega rasizma po Evropi.

Sotočja Treba je graditi mostove, ne pa zidov

V Avstriji ni veliko posluha za nujne spremembe manjšinske zakonodaje, ugotavlja poslanka Zelenih v državnem zbor, koroška Slovenka Olga Voglauer. Velika pričakovanja ob začetku mandata, se niso uresničila, zato naloge ostajajo za prihodnji mandat, pravi naša sogovornica. Kako pa je na Dunaju odmevala peticija koroških Slovencev, o kateri so evropski poslanci razpravljali na odboru za peticije v Bruslju?

Slovencem po svetu Slovenski jezik in kultura v tujini povezujeta z domovino tudi mlajšo generacijo

Slovenska dopolnilna šola v nemškem Frankfurtu ima dolgoletno tradicijo, junija bodo zaznamovali že pol stoletja delovanja. O tem in pomenu učenja slovenskega jezika med našimi rojaki v Nemčiji beseda teče z učiteljico slovenskega jezika in kulture v Frankfurtu Brigito Lovenjak, poučevanje in položaj slovenskega jezika v Banjaluki pa je osrednja tema v pogovoru z novo lektorico slovenščine na banjaluški Filološki fakulteti Barbaro Hanuš. Ustavljamo se tudi na 10. Dnevih slovenskega filma v Beogradu, pozornost pa namenjamo tudi praznovanju 45.letnice slovenskega društva Drava v Augsburgu.

Sami naši Veran Matić o obletnici smrti otrok v Beogradu, Dejan Aleksić o otrocih in branju ter Flurina Ametaj o delavnicah Ženske: vključenost, znanje, glas

V oddaji Sami naši na Prvem se nocoj pogovarjamo z pesnikom, dramatikom in avtorjem otroške in mladinske literature Dejanom Aleksićem, ki je pred kratkim obiskal Slovenijo. Obiskali smo tudi Velenje, kjer so ta teden začeli izvajati enomesečne delavnice Ženske: vključenost, znanje, glas. V oddaji se bomo spomnili grozovitih umorov otrok v beograjski osnovni šoli Vladislava Ribnikarja. O tem, kaj se je v tem letu naredilo, in o tem, kaj bi se dejansko moralo narediti, govorimo z novinarjem iz Srbije Veranom Matićem.

Naše poti Borko Horvat: Ljubezen res ne pozna kromosomov

Pogovarjali smo se z Borkom Horvatom iz Murske Sobote. Leta 2007 je imel hudo poškodbo glave in je pristal na invalidskem vozičku. Sledila je dolga rehabilitacija v Ljubljani. Že od nekdaj se je zanimal za glasbo, zato je svoj glasbeni prvenec z naslovom Ljubezen ne šteje kromosomov posvetil svoji punci Andreji, ki ima Downov sindrom. Preverili smo do kakšnih zaključkov so prišli izvajalci v sklopu projekta Naprej: opolnomočenje Rominj in romskih skupnosti za vprašanja enakosti spolov ter kateri so izzivi, ki se porajajo med enakopravnostjo in enakostjo. Čas bo še za izbor skladb minulega meseca. Na domačem delu vam na izbiro ponujamo skladbi Margherita zasedbe Balkan Boys in Hegevuda skupine Romano Glauso. Na tujem delu pa se bosta pomerila Sebas de la Calle s skladbo Quien no sufre no ama in Jan Bendig s skladbo Avilem.

Sotočja Priložnosti, ki jih ponuja obmejni prostor, bi morali bolje izkoristiti

20 let po vstopu Slovenije v EU in slabo leto dni pred odprtjem evropske prestolnice kulture, ki bo povezala Novo Gorico in Gorico, nas zanima, kakšni so čezmejni stiki mladih in njihova pričakovanja.

Slovencem po svetu Zapuščina prekmurskih izseljencev se iz ZDA vrača v domovino

Tokrat bomo govorili o dragocenem prekmurskem tovoru, ki je - varno shranjen v ladijskih kontejnerjih - na poti čez Atlantik iz Združenih držav proti Sloveniji. Gre za pisno gradivo in sakralne predmete evangeličanske cerkve svetega Janeza v Betlehemu v Pensilvaniji, ki so jo pred stoletjem zgradili prekmurski izseljenci. Ker so cerkev prodali, bo njihova zapuščina novi dom našla tam, od koder so prišli njeni ustvarjalci – v Prekmurju torej. O tem so za oddajo spregovorili državna sekretarka z Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar, doktorica Klaudija Sedar, ki je sodelovala pri pregledovanju arhivov in predmetov, ter generalna konzulka Slovenije v Clevelandu Alena Jerak. Iz Clevelanda se bo oglasil tudi Mark Tomc, rojen v Združenih državah, a zelo ponosen na svoje dolenjske in notranjske korenine. Med drugim zelo rad peče potico. Zoran Jovičić iz srbske Rume pa bo povedal, kako so se Slovenci tam znašli potem, ko jim je lastne prostore, namenjene druženju, uničil požar.

Sami naši Prvi maj: dobra hrana, dobra glasba in ples

Nocoj so v oddaji Sami naši na Prvem teme povezane s mednarodnim praznikom dela. O hrani, ki je nujen element praznovanja prvega maja, se bomo pogovorili s Miroslavom Banvoškom - Dadom, lastnikom restavracije Dagara v Ljubljani. Po hrani prideta prav ples in telovadba. Govorili bomo o dejavnosti, ki združuje oboje. Izvedeli boste, kaj je balkanika in kako se izvaja. Zraven hrane in plesa je nujen element vsakega praznovanja zagotovo glasba. Spoznajte harmonikarja Mileta Đurđevića -Žojana.

Naše poti Izposoja računalniške opreme za najranljivejše skupine

Odprt je Javni poziv za dodelitev računalniške opreme v izposojo v letu 2024, katerega cilj je omogočiti najranljivejšim skupinam prebivalstva izposojo osnovne računalniške opreme. Prinašamo podrobnosti, kdo je upravičen do izposoje in kakšni so drugi pogoji. V tokratni rubriki romskega jezika predstavljamo odgovore iz treh romskih naselij na območju Dolenjske in Bele krajine, ki so bila obiskana v okviru izvedbe analize stanja na področju potreb po poučevanju romščine v slovenskem šolskem sistemu. Gre za naselja Smrekec, Kerinov Grm in Boriha, pri analizi pa so sodelovali osnovnošolski otroci in njihovi starši.

Radio GA - GA

Radio GA - GA

455 epizod

Slovenska enajsterica za obračun z Evropo

52 min

Kdor poje, z(e)lo ne misli

51 min

Saj je vseen', sam' da teče

49 min

Prihodnost na avtomatu, Golob v blatu, NLB na magistratu

52 min

Ti moja srnica, ti še ne veš, da najlepša, si ko spiš

51 min

»Rajš primte se za nos, drek bo tle teku skoz.«

50 min

Najnovejše

Novice Radia Slovenija Novice ob 8h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

KiKs O dogajanju je poročal "zadarski" radio

Pred kratkim je prišel v javno razpravo predlog 4. poglavja nastajajočega slovenskega pravopisa. Novo je poglavje organizacijsko združuje dileme določene vrste pod enim naslovom, prinaša pa tudi nekaj sprememb glede na dosedanje pisne in govorne prakse. »V poglavju Glasovno-črkovne premene so zdaj pod eno streho združene vse težave, ki jih ima slovensko govoreči, ko se srečuje s tujimi imeni,« razlago začne dr. Helena Dobrovoljc, vodja Pravopisne sekcije in skupine za pripravo novega Pravopisa 8.0 ter moderatorka Jezikovne svetovalnice.

Jutranja kronika Turistični ponudniki, ki so jih prizadele lanske ujme, so pripravljeni na glavni del sezone

Koliko od skupno ocenjenih deset milijard evrov škode po lanskih ujmah je bilo v turizmu, je težko oceniti. Posebno zato, ker je panoga čez noč ugasnila tudi na območjih, ki niso bila poplavljena, a so del prizadetih regij. Ponudniki so pripravljeni na glavni del sezone. Tudi tisti, ki so imeli škodo po novembrskih poplavah in se bojijo, da je vlada za zdaj pozabila nanje. V oddaji tudi: - Proti Luki Koper naj bi plula ladja z orožjem za izraelsko vojsko. - Zelenski: Ukrajina in Slovenija tik pred podpisom varnostnega sporazuma. - Na najstarejši tekaški prireditvi pri nas danes tudi državno prvenstvo v polmaratonu.

Lokalni junak Natalija Planinc

Študijski krožki ponujajo neprecenljiva znanja in možnosti za vsakogar. Natalija Planinc je, kot pravi, zaljubljena v študijske krožke, življenjskih vodil pa ima kar nekaj. Vselej se povezujejo s prostovoljstvom, medgeneracijskim sodelovanjem, kulturno dediščino in vseživljenjskim učenjem. Prve študijske krožke je organizirala za starše že kot vzgojiteljica, po upokojitvi pa je poiskala vsebine, ki bi bile zanimive in po prvih restavratorskih delavnicah je postala predsednica na novo ustanovljenega Društva ljubiteljev kulturne in naravne dediščine Anbot v Piranu, kjer je tudi doma. Za svoje delo je prejela številna priznanja. "Dokler znam in zmorem, delim tudi z drugimi." je njen moto. Obiskuje starejše dnevnega centra Doma upokojencev Izola v Portorožu in dijake piranskih šol, s katerimi se pogovarja o prostovljstvu.

Zrcalo dneva Predstavniki ravnateljev, staršev in učiteljev zaradi vse večjih težav šolskega sistema pristojne pozvali k ukrepanju

Predstavniki ravnateljev, staršev in učiteljev so opozorili na vse večje težave šolskega sistema in politične odločevalce pozvali k ukrepanju. Med največjimi izzivi so poudarili primanjkljaj učiteljev, finančna podhranjenost, zakonska prenormiranost, poudarjanje ocen namesto znanja ter splošno pomanjkanje vizije šolstva. Z ministrstva odgovarjajo, da so na področju šolstva naredili pomemben korak s spremembami zakona o osnovni šoli. Posodabljajo pa tudi druge akte, s čimer želijo oblikovati zakonske podlage za zahteve in značilnosti današnjega časa.

Slovencem po svetu Slovenci v Srbiji se počutijo bolj zamejci kot izseljenci

Tokrat v oddaji gostimo Sabino Sečnik, ki živi v Torontu, sicer pa je po rodu iz Celja. V knežjem mestu je nekaj časa tudi živela, potem pa se je preselila nazaj v Kanado . V oddaji poročamo tudi o obisku ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona med Slovenci v Srbiji. Pogledali bomo v Sarajevo, kjer potekajo Cankarjevi dnevi. Ne bomo pa pozabili niti na pomen čebel. V ponedeljek bomo namreč praznovali Svetovni dan čebel in ob tej priložnosti v nekaterih slovenskih skupnostih ta konec tedna potekajo prireditve. Svetovni dan čebel zaznamujejo v Sarajevu, pa tudi v ameriškem Clevelandu. Slovenci v Belgiji pa se bodo družili na spomladanskem kolesarjenju.

Kulturni fokus Ljubezen ustvari ljubezen?

Ljubezenska simbolika je jezik, ki ga znamo zelo dobro brati, vsaj znotraj svojega kulturnega sistema, čeprav fenomeni ljubezni niso univerzalen jezik. Ponekod je bila podvržena in je še patriarhalnim strukturam, drugod je razumevana skozi spolnost.

Lahko noč, otroci! Zakaj ljudje ne padejo

Noč je čas za posteljo, ampak zakaj … Pripoveduje: Nina Valič. Napisala: Liljana Praprotnik Zupančič. Posneto v studiih Radia Slovenija 1997.

Radijski dnevnik Premier Golob voditelje držav Evropske unije v pismu pozval k priznanju Palestine

Premier Robert Golob je v pogovoru za ameriško televizijo CNN dejal, da je podpisal pismo, v katerem je voditelje držav članic Evropske unije pozval, naj se pridružijo procesu priznanja Palestine. Prepričan je, da bo Unija pomembnejša akterka na Bližnjem vzhodu, če bo enotna. Med državami članicami povezave je namreč zdaj veliko razhajanj, to pa ne pomaga pri vzpostavljanju miru na Bližnjem vzhodu, je še dodal. Druge teme: - Predstavniki ravnateljev, staršev in učiteljev zaradi vse večjih težav šolskega sistema pristojne pozvali k ukrepanju. - Pet kirurgov v šempetrski bolnišnici napovedalo odhod. - V ruskem napadu na Harkov ubita najmanj dva človeka, več kot 10 ranjenih.

Studio ob 17.00 Tedenski aktualni mozaik

Sodišče za človekove pravice v Strasbourgu ni ugodilo slovenskim ribičem glede hrvaških kazni, ki jih prejemajo zaradi ribolova v Piranskem zalivu. Evropo je pretresel atentat na predsednika slovaške vlade Roberta Fica. Storilec je znan, a sovražno ozračje v politiki, medijih in družbi kar kliče po vsaj delni porazdelitvi krivde. Prva pot po inavguraciji je ruskega predsednika Vladimirja Putina vodila v Peking. V tokratnem Tedenskem aktualnem mozaiku z Darjo Groznik predstavljamo še trenutne gospodarske razmere in napovedi za Slovenijo ter se posvetimo še boju proti nasilju na spletnih omrežjih ter širše v družbi.

Aktualna tema Ob prodaji živilske industrije tujcem bi morala država prižgati rdeče alarme

Medtem ko v javnosti odmevajo lastniške spremembe v dveh pomembnih slovenskih agroživilskih podjetjih - Panvita in Celjske mesnine - v katere vstopa hrvaški kapital, ugotavljamo, da je država v zadnjih dveh desetletjih razprodala večino slovenskih živilskih paradnih konjev. Aktualni prodaji zato med kmete in tudi v samo živilsko dejavnost vnašajo določeno mero negotovosti. Kako na zadnja dogajanja v živilski panogi gledajo v tistih podjetjih, ki ostajajo v slovenskih rokah? Med njimi so Tovarna olja Gea d.o.o., ta letos praznuje 120 let delovanja, podjetje Medex, ki praznuje 70 let, in Skupina Jata Emona kot največji lastnik živilskih podjetij v zasebni lasti, tudi podjetje Pivka Perutninarstvo.

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt