Svetovalni servisSvetovalni servis - zapišite vprašanje

Sodelujte v oddaji in gostu postavite vprašanje.

Studio ob 17.00 O kolesarski infrastrukturi pri nas

Slovenija je kolesarska Meka. Da o naši deželi tako menijo številni tujci, so zaslužni Tadej Pogačar, Primož Roglič in drugi slovenski poklicni kolesarji. Pa je res tako? Zaradi omenjenih kolesarskih zvezdnikov je v Sloveniji vse bolj priljubljeno tudi ljubiteljsko kolesarjenje. Po državi v zadnjem obdobju, predvsem z evropskimi sredstvi, pospešeno gradijo nove kolesarske steze. Marsikje pa ne gre brez zapletov. O tem, kdaj in zakaj je država resno začela graditi kolesarsko omrežje, koliko kolesarskih stez je in jih še namerava zgraditi v bližnji prihodnosti, kje bo dobila denar, ko bo presahnila evropska vreča, kakšna je naša kolesarska infrastruktura v primerjavi z drugimi državami Evropske unije, kaj ta prinaša ali odnaša ter kaj bi veljalo še storiti na tem področju, v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Jernej Pavlin, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Ministrstvo za infrastrukturo; Bojana Stopinšek, direktorica Regionalne razvojne agencije Savinjska; Luka Mladenovič, Urbanistični inštitut. »Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.«

Prvaki tedna Rok Kajzer: (Nekateri) lastniki ne razumejo vloge medijev v demokratični družbi

Minuli teden so bili odpuščeni štirje izkušeni novinarji Večera, to pa je samo eden izmed negativnih dogodkov, ki v zadnjih letih pretresajo časnik, ki je že desetletja sinonim za kakovostno novinarstvo. Odpuščanja se dogajajo tudi v časopisni hiši Delo. Društvo novinarjev in novinarski sindikat opozarjata, da se razmere za delo novinarjev pri nas konstantno poslabšujejo, na stopnjevanje napadov na novinarsko in uredniško avtonomijo, na degradacijo in razkroj slovenske medijske krajine. Dobro delujoči mediji in kakovostno novinarstvo so v javnem interesu. Ali se odločevalci še zavedajo tega? Ministrstvo za kulturo je pripravilo predlog novega zakona o medijih. Mnogi poznavalci so do predloga zelo kritični, saj naj bi bolj kot za novinarje poskrbel za koristi in dobrobiti lastnikov medijev. Ali bomo o družbeni odgovornosti medijev kmalu govorili v pretekliku? Ali bodo lastniki medijev v luči finančne optimizacije, vzdržnosti poslovnih modelov in monetizacije vsebin raje kot v razvoj novinarstva vlagali v razvoj programske opreme? Bo raziskovalno in analitično novinarstvo nadomestila umetna inteligenca? Bodo turbulentni časi generirali nov medijski model? 9. maja bo minilo 80 let odkar je izšla prva številka časnika Večer. Kaj bodo lahko praznovali, se pomenljivo sprašuje ob koncu poslovilnega zapisa na družbenem omrežju, potem ko je bil odpuščen, novinar in urednik Rok Kajzer, ki je gost tokratne epizode Prvakov tedna.

Aktualna tema Kako dolgo bomo še občutili prehod na poletni čas

Danes je prvi delovni dan po premiku ure. Izgubljena ura spanja bo v prihodnjih dneh ali tednih pri marsikomu povzročila občutek utrujenosti, težave pri koncentraciji in razdražljivost. Čeprav premika ure ne doživljajo vsi enako, tudi raziskave kažejo, da ima negativen vpliv na zdravje in dobro počutje. Evropski parlament je ukinitev tega sistema predvidel že za leto 2021, vendar se članicam še vedno ni uspelo dogovoriti o tem vprašanju.

Eppur si muove - In vendar se vrti Kako je dežela priseljencev priseljence odložila v Salvador?

Donald Trump je svojim volivcem obljubil izgon priseljencev. In obljubo drži. Če ne prej, se je javnost zavedela, kaj pomeni superzapor po srednjeameriško, ko so iz Združenih držav v Salvador prepeljali več kot 200 Venezuelcev. Vsaj nekateri Američani pa so z grenkobo ugotovili, da jim je bržkone izdihnila pravna država.

Aktualna tema Kako daleč je primer Marko Rupnik?

Kot je znano, je skupina redovnic skupnosti Loyola nekdanjega jezuita Marka Rupnika leta 2021 obtožila, da jih je v 90. letih prejšnjega stoletja spolno in psihočno zlorabljal. Zlorabil naj bi najmanj dvajset žensk, zlasti v skupnosti v Ljubljani, v kateri je deloval in ki jo je Vatikan kasneje razpustil. Jezuitski red je nedavno domnevnim žrtvam Marka Rupnika, ki obtožbe še vedno zanika, ponudil pomoč. Njegova odvetnica je Vatikan pozvala, naj Rupnika čim prej privede pred sodišče. Naša dopisnica iz Rima Mojca Širok, se je pogovarjala z dvema nekdanjima redovnicama od približno dvajsetih, ki Rupnika obtožujejo zlorabe.

Svetovalni servis Psi in mačke

V ospredju torkovega Svetovalnega servisa bodo najpogostejši hišni ljubljenčki slovenskih domov – psi in mačke. Kakšne z zdravjem povezane preglavice jim prinaša pomlad; ali tudi njih prizadenejo alergije na cvetoče trave; kako jih zaščititi pred klopi? Govorili bomo tudi o vedno aktualni temi – sterilizaciji in kastraciji. Na vaša vprašanja bo odgovarjala Iris Selan, dr. vet. med.

Drugi pogled Emre Edabali, Turčija

31-letni Turek Emre Edabali je najprej prišel v Slovenijo zaradi študija. Nato se je vrnil zaradi pripravništva. In ker mu Slovenija še kar ni dala miru, se je pred tremi leti – v tretje torej za daljše obdobje – preselil v Velenje. Kako sta si Velenje in Izmir podobna oz. v čem se razlikujeta, razloži v Drugem pogledu.

Torkov kviz Kdo je "boomer"?

Na to, da je danes 1. april, dan norcev oz. norčavosti, smo vas že spomnili. Nismo pa omenili dejstva, da v Združenih državah Amerike danes obeležujejo še en neformalni praznik – dan »boomerjev«. Gre za dan, ki je posvečen baby boom generaciji in njenim dosežkom. Kdo pravzaprav sploh je "boomer"? In kaj v resnici pomeni fraza »ok, boomer«? O tem v današnjem Torkovem kvizu s psihologinjo in psihoterapevtko Katjo Križaj s Svetovalnega centra za otroke in mladostnike Istre in Psihološkega raziskovalnega inštituta.

Prvaki tedna Rok Kajzer: (Nekateri) lastniki ne razumejo vloge medijev v demokratični družbi

Minuli teden so bili odpuščeni štirje izkušeni novinarji Večera, to pa je samo eden izmed negativnih dogodkov, ki v zadnjih letih pretresajo časnik, ki je že desetletja sinonim za kakovostno novinarstvo. Odpuščanja se dogajajo tudi v časopisni hiši Delo. Društvo novinarjev in novinarski sindikat opozarjata, da se razmere za delo novinarjev pri nas konstantno poslabšujejo, na stopnjevanje napadov na novinarsko in uredniško avtonomijo, na degradacijo in razkroj slovenske medijske krajine. Dobro delujoči mediji in kakovostno novinarstvo so v javnem interesu. Ali se odločevalci še zavedajo tega? Ministrstvo za kulturo je pripravilo predlog novega zakona o medijih. Mnogi poznavalci so do predloga zelo kritični, saj naj bi bolj kot za novinarje poskrbel za koristi in dobrobiti lastnikov medijev. Ali bomo o družbeni odgovornosti medijev kmalu govorili v pretekliku? Ali bodo lastniki medijev v luči finančne optimizacije, vzdržnosti poslovnih modelov in monetizacije vsebin raje kot v razvoj novinarstva vlagali v razvoj programske opreme? Bo raziskovalno in analitično novinarstvo nadomestila umetna inteligenca? Bodo turbulentni časi generirali nov medijski model? 9. maja bo minilo 80 let odkar je izšla prva številka časnika Večer. Kaj bodo lahko praznovali, se pomenljivo sprašuje ob koncu poslovilnega zapisa na družbenem omrežju, potem ko je bil odpuščen, novinar in urednik Rok Kajzer, ki je gost tokratne epizode Prvakov tedna.

Klicna koda Z openskim tramvajem na Županovo Micko

V Gorici prenovljeni park dvorca Coronini, na odru SSG Trst premiera Županove Micke z mediteranskim pridihom, openski tramvaj kmalu v polni zasedbi, vsak peti potnik na tržaškem letališču prihaja iz Slovenije.

7. stran Jean Gion: Mož, ki je sadil drevesa

Oddaja 7. stran tokrat pred vas ne prinaša predloga za obsežno branje, ampak knjigo, ki jo je mogoče prebrati v času od nedeljskega zajtrka do nedeljskega kosila istega dne. Čutna kratka zgodba preprostega pastirja, ki je sadil drevesa, se dogaja v Provansi. Delo Jeana Giona velja za klasično francosko literaturo. O Možu, ki je sadil drevesa se je Bojan Leskovec pogovarjal z antropologinjo in pisateljico Luno Jurančič Šribar.

naPOTki Sporočilo Škofjeloškega pasijona je še vedno aktualno

Te dni v Škofji Loki potekajo Dnevi Škofjeloškega pasijona, saj v letih brez uprizoritve tega najstarejšega ohranjenega dramskega besedila v slovenskem jeziku Ločani pripravijo različne druge dogodke, povezane z njim. Zadnjič je bil Škofjeloški pasijon v celoti uprizorjen leta 2015, naslednjič bo loške ulice napolnil prihodnje leto. Kako se nanj pripravljajo, kakšen je namen in pomen pasijonskih iger nasploh in kako je igrati osebe iz Svetega pisma? Foto: prizor iz uprizoritve Škofjeloškega pasijona 2015

KiKs Kam gremo po nakupih? V "Hoferja"?

V tokratni Kratki informativni koristni slovenščini se vračamo k sklanjatvam. Slovenščina jih pri samostalnikih pozna oz. določa na podlagi spola in končnice v rodilniku ednine. Nam pa pri določenih dilemah v zvezi s sklanjanjem lahko pomagata tudi naglas in glasovna okolica. Tako bo tudi pri dilemah, ki se jih je za sobotni KiKs lotila Darja Pograjc. V oddaji boste na primer izvedeli, ali ste srečali Capudra ali Capuderja. Pa tudi, ali ste po nakupih odšli v Hofer, Hofra ali Hoferja.

Lokalni junak Franc Gombač

Tokratnega Lokalnega junaka smo poiskali na meji med Brkini in Čičaríjo. Podgrád je naselje v občini Ilirska Bistrica, kjer je doma Franc Gómbač. Letnik 1938. Zaradi materine prezgodnje smrti in revščine v družini sta šla Franc in njegova mlajša sestra Marija živet v zavetišče. Leta 1960 je diplomiral na celjskem učiteljišču. Po naključju so kmalu v njegovem rodnem kraju potrebovali novega učitelja in z veseljem se je vrnil domov ter poučeval najmlajše na tamkajšnji osnovni šoli. Učil jih je dopoldan in popoldan; po potrebi telovadbo, biologijo, nemščino, gospodinjstvo, likovni pouk, moralno vzgojo in še kaj. Vse življenje se je ukvarjal tudi s kulturo. Napisal je veliko scenarijev za različne proslave in prireditve, napovedoval, povezoval in tudi režiral. Zbiral je anekdote iz domačih krajev, pisal pogrebne govore, poročal mlade pare, več desetletij razveseljeval otroke kot Dedek Mraz. Bil je tudi prostovoljni šolski knjižničar. Ob mednarodnem dnevu prostovoljstva decembra lani je bil med 18-imi prejemniki plakete Državnega sveta.

Svetovalni servis Domača sončna elektrarna

Postavitev sončne elektrarne na domačo streho predstavlja trajnostno in samooskrbno energetsko rešitev, trdijo njihovi zagovorniki. Kako se ocenjuje primernost strehe za postavitev sončne elektrarne? Kakšen je strošek namestitve in kdaj se povrne naložba v sončno elektrarno? Kakšna je priporočena moč in kakšna je pričakovana življenjska doba sončnih elektrarn? Ali domača elektrarna še predstavlja dobro naložbo? Gost petkovega svetovalnega servisa bo direktor energetskih rešitev za fizične osebe v družbi Petrol Aleš Gruden.

Jutranja vremenska fronta Meteorologi o meteorologiji: Ali jih kakšno vprašanje še vedno preseneti?

Če ste med redkimi posamezniki, ki so kdaj obiskali Agencijo Republike Slovenije za okolje, potem si znate predstavljati, kako je videti prostor, v katerem nastaja vremenska prognoza in od koder se nam ob jutrih na radijskih valovih oglasijo meteorologi. Če pa niste med temi izbranci, vam zakulisje dogajanja predstavimo v tokratni Jutranji vremenski fronti. Veroniko Hladnik Zakotnik, Katjo Kozjek Mihelec, Matijo Klančarja in Braneta Gregorčiča smo vprašali, kakšen je občutek, ko jih zjutraj pokličemo z Radia Slovenija, pa tudi, ali jih kdaj presenetimo s svojimi vprašanji.

Več

Ob osmih Prometna prihodnost, 1. del: Alenka Bratušek

Drugi tir bo dokončan do konca marca 2026, "Tivolski lok" za tovorne vlake pa bi lahko - če bo to izvedljivo - dobili že v letu ali dveh. Tako pravi ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, ki v tokratni epizodi Ob osmih pojasnjuje, kako daleč so največji obstoječi infrastrukturni projekti in kakšni so načrti za prihodnost. Pojasnjuje tudi več desetmilijonsko naložbo v železniško postajo Jesenice in skrbi z roki na Tretji osi, pa tudi to, ali bo slovenska prometna infrastruktura postala del naložb v obrambo oziroma odpornost. To je prva od dveh epizod o prometni prihodnosti, ki jo pripravljamo v tem tednu.

Jutranja kronika Bo socialnim partnerjem uspelo preseči posamične interese in podpisati dogovor o pokojninski reformi?

Kaj je šlo narobe, da socialni partnerji včeraj niso podpisali dogovora o predlogu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju? Pogajanja o pokojninski zakonodaji so končana, prav tako o novostih v zakonu. Soglasje o temeljnih točkah pokojninske reforme, o katerih še vedno ni uradnih informacij, je torej doseženo. Zapletlo pa se je v zadnjem trenutku. Jabolko spora so prispevne stopnje. Ostali poudarki oddaje: Porcelanasta zobna prevleka od prvega julija ne bo več plačljiva Ameriške grožnje o 200-odstotnih carinah na vino ne skrbijo največjih slovenskih vinarjev Avtomobili proizvajalca Tesla v Evropi vse manj priljubljeni, vrstijo se požigi

Jutranja kronika Podpisa dogovora o predlogu pokojninske reforme včeraj ni bilo.

Socialni partnerji so včeraj v zadnjem trenutku preložili podpis dogovora o predlogu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Jabolko spora naj bi bile prispevne stopnje. Za zdaj so se dogovorili, da bodo razpravo opravilo še na svojih organih, dogovora pa naj bi podpisali jutri. V oddaji tudi: - Slovenci bomo o dodatku k pokojninam za umetnike odločali na referndumu. - Vrstijo se številne kritike na obsodbo francoske političarke Marine Le Pen. - V Murski Soboti razstava o letošnjem Expu.

Zrcalo dneva Dogovor o pokojninski reformi naj bi podpisali v sredo

Socialni partnerji danes kljub pričakovanjem niso podpisali dogovora o predlogu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Potem ko so minuli teden uspešno končali pogajanja o prenovi pokojninskega sistema so danes usklajevali še zadnje podrobnosti. Po štirih urah usklajevanj o 12 točkah dogovora so sklenili, da razpravo pred podpisom opravijo še na svojih organih. Če jim bo uspelo, bodo dogovor pospisali v sredo.

Radijski dnevnik Socialni partnerji naj bi dogovor o pokojninski reformi podpisali v sredo

Socialni partnerji so podpis dogovora o pokojninski reformi prestavili na sredo dopoldan, je sporočil minister za delo Luka Mesec. Danes so več ur razpravljali o nekaterih ključnih točkah, o izpogajanem bodo do podpisa govorili organi socialnih partnerjev, je še dodal Mesec. Sicer sta po njegovih besedah tako zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, kot tisti, ki mu bo sledil, usklajena. V oddaji tudi: - Državni zbor ima sedem dni časa za razpis referenduma o pokojninah umetnikov. - Evropske desničarske stranke v bran obsojeni francoski voditeljici Marine Le Pen. - Rižanski vodovod se bo tudi prihodnjih pet let delno napajal iz hrvaške Istre.

Studio ob 17.00 O kolesarski infrastrukturi pri nas

Slovenija je kolesarska Meka. Da o naši deželi tako menijo številni tujci, so zaslužni Tadej Pogačar, Primož Roglič in drugi slovenski poklicni kolesarji. Pa je res tako? Zaradi omenjenih kolesarskih zvezdnikov je v Sloveniji vse bolj priljubljeno tudi ljubiteljsko kolesarjenje. Po državi v zadnjem obdobju, predvsem z evropskimi sredstvi, pospešeno gradijo nove kolesarske steze. Marsikje pa ne gre brez zapletov. O tem, kdaj in zakaj je država resno začela graditi kolesarsko omrežje, koliko kolesarskih stez je in jih še namerava zgraditi v bližnji prihodnosti, kje bo dobila denar, ko bo presahnila evropska vreča, kakšna je naša kolesarska infrastruktura v primerjavi z drugimi državami Evropske unije, kaj ta prinaša ali odnaša ter kaj bi veljalo še storiti na tem področju, v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Jernej Pavlin, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Ministrstvo za infrastrukturo; Bojana Stopinšek, direktorica Regionalne razvojne agencije Savinjska; Luka Mladenovič, Urbanistični inštitut. »Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.«

Aktualna tema Kako dolgo bomo še občutili prehod na poletni čas

Danes je prvi delovni dan po premiku ure. Izgubljena ura spanja bo v prihodnjih dneh ali tednih pri marsikomu povzročila občutek utrujenosti, težave pri koncentraciji in razdražljivost. Čeprav premika ure ne doživljajo vsi enako, tudi raziskave kažejo, da ima negativen vpliv na zdravje in dobro počutje. Evropski parlament je ukinitev tega sistema predvidel že za leto 2021, vendar se članicam še vedno ni uspelo dogovoriti o tem vprašanju.

Dogodki in odmevi Podpisa dogovora o pokojninski reformi danes ne bo

Po dolgotrajnih pogajanjih naj bi bil danes prelomen dan za prenovo pokojninskega sistema. Napovedan je bil namreč podpis dogovora socialnih partnerjev o predlogu nove pokojninske zakonodaje. Predstavniki vlade, sindikatov in delodajalcev so uraden podpis napovedali za 14-to uro, pred tem so sklicali sejo pogajalske skupine. Toda zadnji hip se je zapletlo in podpisa danes ne bo. Drugi poudarki: - Ruski predsednik ostaja odprt za pogovor z ameriškim kolegom, so v odzivu na Trumpovo jezo odgovorili iz Putinovega kabineta. - Marine Le Pen zaradi zlorabe evropskih sredstev obsodili na zaporno in denarno kazen ter ji prepovedali kandidiranje za francosko predsednico. - Policija zbira obvestila o medvrstniškem nasilju na območju Ptuja, vključil se je tudi center za socialno delo.

Po Sloveniji Več kot polovica gradbenih podjetij pri nas zaman išče usposobljen gradbeni kader

Drugi poudarki iz oddaje: - Evropa uvaja obvezno ločeno zbiranje odpadnega tekstila, a občine so pri nas še brez sistemskih rešitev - V Ljubljanskem potniškem prometu opozarjajo, da 15 odstotkov potnikov ne validira vozovnic. Kakšne so posledice za potnike -Tudi v Kopru bodo dobili urbane vrtičke

Danes do 13:00 NPU z ovadbami nad vpletene v aferi Litijska

Afera Litijska, ki je odnesla takratno pravosodno ministrico Dominiko Švarc Pipan, se nadaljuje s kazenskim pregonom nekaterih vpletenih. Nacionalni preiskovalni urad je namreč podal kazensko ovadbo zoper tri fizične osebe in eno pravno zaradi zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti. Ena fizična oseba pa je ovadena zaradi ponarejanja listin pri nakupu sodne stavbe. Druge teme: - Socialni partnerji pred podpisom dogovora, prelomnim za pokojninsko reformo - Vodja francoske skrajne desnice Le Pen spoznana za krivo zlorabe evropskih sredstev - Del Logatca kljub vnovičnem vzorčenju brez pitne vode. Tako bo ostalo vsaj do jutri.

Aktualna tema Kako daleč je primer Marko Rupnik?

Kot je znano, je skupina redovnic skupnosti Loyola nekdanjega jezuita Marka Rupnika leta 2021 obtožila, da jih je v 90. letih prejšnjega stoletja spolno in psihočno zlorabljal. Zlorabil naj bi najmanj dvajset žensk, zlasti v skupnosti v Ljubljani, v kateri je deloval in ki jo je Vatikan kasneje razpustil. Jezuitski red je nedavno domnevnim žrtvam Marka Rupnika, ki obtožbe še vedno zanika, ponudil pomoč. Njegova odvetnica je Vatikan pozvala, naj Rupnika čim prej privede pred sodišče. Naša dopisnica iz Rima Mojca Širok, se je pogovarjala z dvema nekdanjima redovnicama od približno dvajsetih, ki Rupnika obtožujejo zlorabe.

Več

ApolloLajka Marko Peljhan – Dobili smo tudi obisk nemške obveščevalne službe na Makrolab, ampak smo rekli, to je umetnost, ljudje oddajajo, mi sprejemamo

Od kod se je vzel navdih za prvi slovenski satelit, se je pred leti, ko smo (in to večkrat) čakali na izstrelitev slovenskih satelitov, spraševal Aljoša. Da je za vse skupaj kriv (ali pa zaslužen) Marko Peljhan, intermedijski umetnik in profesor na kalifornijski univerzi v Santa Barbari, je bil morda nekoliko presenetljiv odgovor. Ali pa tudi ne. Za vse, ki poznajo Marka Peljhana in njegovo umetniško ustvarjanje, ki je od nekdaj povezano z najsodobnejšo tehnologijo, še zlasti vesoljsko, je samoumevno, da je na idejo za slovenski satelit prišel prav on. Za vse, ki ga ne, pa bo vse jasno po tem pogovoru, v katerem nas Peljhan popelje skozi ključne postaje v življenju: od navdušenega radioamaterstva v otroštvu v Novi Gorici, prek izletov v Zvezdno mesto, da je organiziral videokonferenco med kozmonavti na Miru in Slovenijo, do hekanja satelitov, ko je analogna tehnologija to še dopuščala.

Umetnost možnega Militarizacija vs. kakovost življenja – Silvester Šurla (Reporter) in Uroš Esih (Delo)

Bodo obrambne zadeve zaznamovale zadnje leto pred volitvami in zlasti predvolilno kampanjo? Ali se bomo pogovarjali o dodatkih k pokojninam za izstopajoče dosežke na področju kulture? Ali o dvigovanju krila predsednice državnega zbora? Odgovorni urednik Reporterja Silvester Šurla meni, da ne. Verjame, da bo kakovost življenja ostala ključno vprašanje v predvolilni kampanji in da se bomo pogovarjali o davkih in življenjskih stroških. Z vprašanji varnosti in obrambe se bodo bolj intenzivno morale soočiti stranke levo od sredine med seboj, kajti na desnici nimajo večjih težav z dvigovanjem izdatkov za obrambo. Diferenciacija v odnosu do teh vprašanj bo torej potekala na levici, a na zadevo bo treba gledati širše, poudari komentator Dela Uroš Esih, kajti – odpornost, o kateri v času našega pogovora poteka vladni posvet na Brdu pri Kranju, je širša tema kot zgolj obrambno oz. vojaško trošenje. Na kocki ni le militarizacija družbe, ampak širši družbeni kontekst. Več pa v novi epizodi, v kateri govorimo tudi o razmerjih med političnimi akterji na javnomnenjskih lestvicah, sporih na desnici in novih akterjih na politični tržnici. Na poslušanje.

Evolucija užitka Njej je spet več do seksa, jst pa ne morem

Estrogen ima pomemben vpliv tudi na imunski sistem, kar so ugotovili v obdobju pandemije koronavirusa.

Umetnost možnega Trump bo pretresljivo posegel v slovensko volilno tekmo - Grega Repovž, Mladina

Je Evropa paralizirana in zmedena zaradi Trumpovih nepredvidljivih potez, zlasti ko gre za vojno v Ukrajini? Ali pa je dobila stara celina novo priložnost, da se končno postavi na lastne noge? Odgovorni urednik Mladine Grega Repovž komentira »novo realnost« nekoliko drugače. Spomni na citat, ki ga zadnje dni ponavljajo številni Evropejci: 500 milijonov Evropejcev prosi 300 milijonov Američanov za zaščito pred 140 milijoni Rusov. In ne gledamo poraza Ukrajine, saj vemo, da je Putin (in z njim cel svet) sprva verjel, da bo v treh dneh osvojil Kijev. Pa ga ni. Strinja se, da bo »Trump efekt« vplival tudi na slovenske volitve, vendar ne nujno, ali sploh ne, v korist pristašem in sledilcem Trumpove politike. V možnost, da bi na slovenski politični desnici nastala resna alternativa dominantni SDS, ne verjame. Dopušča pa možnost, da se na liberalni sredini pojavi spet »novi obraz«, pojasni pa tudi, zakaj so sliko Vladimirja Prebiliča objavili na naslovnici ene od prejšnjih številk Mladine … Midva pa prosiva za pomoč: se vam, poslušalcem podkasta Umetnost možnega, zdijo globalne politične in geostrateške spremembe v svetu, pomembne tudi za dogajanje v Sloveniji? Ste zaradi njih zaskrbljeni? Kako bodo, po vašem mnenju, vplivale na politično dogajanje pri nas – če sploh? Vesela bova vaših odgovorov in mnenj – po elektronski pošti ali na družbenih omrežjih! Na poslušanje!

Srce bije za posel Matjaž Čemažar, Domel

Gost 34. epizode Srce bije za posel je predsednik uprave Domel Holding Matjaž Čemažar. Vodilno razvojno podjetje na trgu motorjev za sesalne naprave se usmerja v razvoj električnih motorjev za vrtne naprave, njihovi izdelki bodo raziskovali vesolje, pomembno vlogo Domel igra pri reciklaži redkih zemelj. Do orožarske industrije so zadržani. Kot pove gost podkasta se dosedanji sistemi svetovne gospodarske ureditve spreminjajo in Evropa se bo morala sprijazniti s tem, da postaja obrobni igralec.

Umetnost možnega Ameriška prevara z naklepom – Matjaž Gruden (Večer, Svet Evrope)

Svet drvi v neznano, informativne oddaje vsakodnevno začenjamo z novimi presenečenji, s katerimi po nastopu Donalda Trumpa drugič v predsedniški vlogi posteže Bela hiša. V nekaj tednih je Vladimir Putin iz politika, zoper katerega je spisan zaporni nalog, enakopravni partner najmočnejše sile na svetu v pogovorih o miru. Geopolitična podoba sveta in tudi politična podoba Evrope, vse manj relevantne igralke na mednarodnem prizorišču, se radikalno spreminja. Družbeni red, vzpostavljen po drugi svetovni vojni, imenovan liberalna demokracija, se vztrajno razkraja. Matjaž Gruden, kolumnist časopisa Večer, sicer uslužbenec na Svetu Evrope, pravi, da ni pesimist, je pa zaskrbljen. Poteze, ki jih vleče nova ameriška administracija, katere člani Evropi pridigajo o svobodi govora, vidi kot prevaro z naklepom po destabilizaciji stare celine s promoviranjem najbolj radikalnih političnih sil. Vabljeni v našo družbo.

Evolucija užitka Menopavza je nekaj naravnega, ampak meni je ta narava neznosna!

Raziskava iz leta 2002 je pustila trdovraten temen madež na hormonski terapiji.

Umetnost možnega Fronte na levi, iskanje alternative na desni – Metka Majer (POP TV) in Miha Orešnik (N1 Slovenija)

Aktivnosti in ravnanja političnih strank kažejo, da vstopamo v leto pred volitvami, ki se lahko kljub majhni verjetnosti zgodijo tudi predčasno. V koaliciji so frontne linije med Svobodo in SD vse bolj ostre. Stranko ministra Matjaža Hana bremeni afera Spirit. Čeprav največja vladna stranka Svoboda afero Spirit izkorišča za povečevanje stiske koalicijske partnerice, istočasno pričakuje pomoč obeh partneric za obračun z nekdanjo ministrico Tatjano Bobnar in nekdanjim šefom policije Boštjanom Lindavom preko vmesnega poročila preiskovalne komisije. Medtem spremljamo zanimive procese tudi na desni; srečevanje SLS in NSi ter namigu Logarjevim Demokratom in Lotričevemu Fokusu: je to poskus oblikovanja zavezništva na desni sredini kot alternativo Janši? O vsem tem se pogovarjamo z Metko Majer, novinarko in urednico na POP TV, ter Miho Orešnikom, novinarjem in urednikom na N1 Slovenija.

Srce bije za posel Janez Škrabec, Riko

Gost 33. epizode Srce bije za posel je ustanovitelj in direktor podjetja Riko. V Sovjetsko zvezo je odšel zato, ker je želel postati posrednik med vzhodom in zahodom, danes pa pravi, da si želi posredovati med Kitajsko ter Evropo. Po njegovem je ključ do uspešnega poslovanja diverzifikacija. Z gostom tudi o aktualnem dogajanju v svetu, o tem ali se bodo po koncu vojne vrnili v Rusijo in kako jim kaže s projektom na Jesenicah.

Umetnost možnega Na ruševinah razsvetljenstva – dr. Samo Uhan

Slab teden pred prisego novega – starega ameriškega predsednika Donalda Trumpa je pravi čas za oceno, kakšno bo novo poglavje »krasnega novega sveta«, ki nastaja pred našimi očmi. Kakšen je interes »tehnofevdalcev« za vstop v politiko in preurejanje zahodnega sveta? Kako resne so Trumpove napovedi, da bo, če bo treba, nasilno branil interese ZDA? Kakšna je podobnost med Trumpom in Putinom? In kje je v tej geostrateški tekmi obtičala Evropa? Sociolog dr. Samo Uhan pravi, da je alternativa za Evropo samo eno – da ubrani temelje razsvetljenstva in družbeni dogovor, ki je na njih nastal. Evropa to lahko naredi, kljub zloveščim znamenjem v naši soseščini. V vse bolj distopičnem svetu pa ostaja slovenska politika še vedno zaprta v svoj mehurček notranjih sporov. Ali minister Poklukar lahko preživi interpelacijo? Zakaj SD odpira razpravo o možni veliki koaliciji? Ali sedanja vladna koalicija sploh lahko preživi do konca rednega mandata? Samo Uhan opozori, da Gibanje svoboda za zdaj ohranja primat na levi sredini, alternative pa za zdaj ne nastaja. V politiki pač veljajo, kot je v minulih dneh dejal tudi predsednik SD Matjaž Han, pravila matematike in aritmetike …

Umetnost možnega Interpelacije, igra prestolov in še TIK TOK – Jernej Šmajdek (STA) in Gašper Lubej (Siol)

V zadnji letošnji epizodi podkasta o politiki Umetnost možnega potegnemo črto pod leto 2024. To je bilo leto »odhajajočih ministrov«, saj so v vladi od začetka mandata zamenjali že osem ministrov, največ prav v letu 2024. Novinar in analitik na STA Jernej Šmajdek in urednik na portalu Siol Gašper Lubej se strinjata, da tudi ministru Boštjanu Poklukarju, ki bo prvi »interpelirani« minister v letu 2025, ne kaže dobro. Sploh zato, ker v svojih javnih nastopih ne daje prepričljivih odgovorov. Golobova podpora je sicer dvoumna: na eni strani pritrjuje tožilki, da se dogajajo zlorabe v CVZ, na drugi še vedno podpira ministra. Oba kolega menita, da ta hip ne kaže, da bi bile predčasne volitve blizu. To pomeni še dobro leto neusmiljenih predvolilnih spopadov. Na desnem političnem polu sicer preurejajo sile, vendar oba analitika poudarjata, da spopad s tako močnim tekmecem, kot je Janez Janša, zahteva pogum in odločnost, tega pa niti pri NSi niti pri Logarju za zdaj ni videti. In še: ali vplivnica Tina Golob škoduje politični podobi predsednika vlade? Ali pa morda v določenem delu volilnega telesa niti ne? Na poslušanje in SREČNO!

Več

Etnofonija Avalanche Kaito – Talitakum

Kot pove že ime, v Etnofoniji poslušamo etnoglasbo. Glasbeni urednik Peter Barbarič se osredotoča predvsem na evropski etno. Z novostmi s tega področja seznanja poslušalce vsak ponedeljek ob 22.40 na Prvem.

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom Nedelja, 30. 3. 2025

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY-salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Čestitke in pozdravi Nedelja, 30. 3. 2025

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Sobotni glasbeni večer Glasba z Dylanovega albuma Bringing It All Back Home (1. oddaja)

Nocojšnjo oddajo posvečamo legendarnemu Bobu Dylanu. Številne Dylanove pesmi imajo korenine v že slišanem in povzemajo po pesnikih, svetopisemskih prerokih, pevcih bluesa in ponarodelih virih. Dylanove melodije slišimo pri drugih glasbenikih in včasih šele po preverjanju datumov snemanj dojamemo, da je bil očitno Dylan tisti, ki se je zgledoval po drugih, si sposodil že znane vzorce iz bogate zakladnice v glavnem ameriške glasbe in jih priredil svojemu videnju. Nocoj govorimo o vplivu bluesa in drugih godb v Dylanovih pesmih. O Bobu Dylanu je bilo napisano več kot 500 knjig. Večina piše o njegovem zasebnem življenju, velikih nakladah, aferah in razprodanih koncertih, le nekaj novinarjev pa si je drznilo pisati o Dylanovih delih. V popularni glasbi je malo izvajalcev, katerih stvaritve tako pogosto prinašajo očitne reference iz glasbene zgodovine kot Dylanove, in mogoče prav v trdnih temeljih, zgrajenih na ljudski glasbi, tiči odgovor, zakaj je tako uspel in zakaj ga še danes poslušajo množice. Gost oddaje s pesmimi s snemanj za ploščo Bringing It All Back Home bo Goran Dekleva. Nocoj vam bomo zavrteli v glavnem elektrificirane posnetke, prihodnja sobota pa bo v znamenju akustike s te plošče. Vljudno vas vabimo k poslušanju. Oddajo vodi Jane Weber.

Pesem v žepu Pijani čoln: Pajčevina

Bojan Tomažič in Boban Janković prihajata iz različnih svetov, a sta v času nedavne epidemije covida našla skupni jezik v novem projektu Pijani čoln. V Pesmi v žepu poslušamo njun prvi skupni album »Pajčevina«, v katerem se srečujeta popglasba in poezija.

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Gost večera: Žan Plohl

O pihalno-trobilni zasedbi Š'ta godba ste na Prvem že marsikaj slišali. Kaj več pa bo v tokratnem Četrtkovem večeru domačih pesmi in napevov o orkestru, ki bo prihodnji teden predstavil svoj glasbeni prvenec, v pogovoru z glasbenim urednikom Tomažem Gučkom povedal eden izmed dveh ustanovnih članov, Žan Plohl. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Godbe z zgodbo Uspešnice , ki jih je napisal Danilo Kocjančič

V Godbah z zgodbo se spominjamo enega najbolj ustvarjalnih in najuspešnejših primorskih glasbenikov: Danila Kocjančiča. Slišali bomo nekaj njegovih največjih avtorskih uspešnic.

41 stopinj vročine From Way Back

V oddaji poslušamo skladbe: Janez Gregorc: Drive-D - solista kitarist Milan Ferlež, pianist Silvo Stingl Duško Gojković: From Way Back - solist trobentač Duško Gojković Emil Spruk: Vision in White - solist trobentač Petar Ugrin Kristijan Krajnčan/Lojze Krajnčan: Icarus - solista violončelist in bobnar Kristijan Krajnčan, kitarist Jani Moder

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Slavnostni koncert ob 25-letnici Citrarskega društva Slovenije (2. del)

Slavnostni koncert ob srebrnem jubileju Citrarskega društva Slovenije se je odvil 30. novembra leta 2024 v Viteški dvorani Posavskega muzeja Brežice. Pod vodstvom dirigentke Ane Erčulj je nastopil Slovenski orkester učiteljev citer. V drugem delu koncerta bo najprej zazvenela legendarna skladba Urbana Kodra Cvetje v jeseni v priredbi Petra Napreta, sledile bodo: Pozdrav slovenskim citrarjem Josipa Mešička, Tako zvene citre v Sloveniji Slavka in Vilka Avsenika in slovenska ljudska Fantje po polj' gredo. Zadnje tri priredbe je za orkester citer pripravil Tomaž Plahutnik. Slavnostni koncert ob 25-letnici Citrarskega društva Slovenije bosta, kot dodatek, zaokrožili še: In the mood Glenna Millerja in ponovitev legendarne skladbe Urbana Kodra Cvetje v jeseni.

Etnofonija Frigg: Dreamscapes

Frigg: Dreamscapes. Iskriv, dinamičen in zelo radiofoničen sodoben instrumentalni folk album z obilico privlačnih skladb.https://okopislavertvslo.wordpress.com/2025/03/05/frigg-dreamscapes/

Čestitke in pozdravi Nedelja, 23. 3. 2025

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Več

Lahko noč, otroci! Hotelska pravljica

Domišljavi plastični obešalnik je vseskozi žalil lesene obešalnike … Pripovedujeta: Judita Zidar in Boris Ostan. Napisal: Zdenek Sverak. Avtor prevoda: Zdenka Škerlj Jerman. Posneto v studiih Radia Slovenija 2001.

Lahko noč, otroci! Zaljubljeni tulipan

Le kakšna je to cvetlica, ki sliši na ime trobipan? Pripoveduje: Iva Babič. Napisala: Draga Puc. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.

RIO radijska igra za otroke Beneška ljudska: Zakaj ima vsak fižolček bel trebušček

Beneška ljudska pravljica govori o treh čisto majčkenih prebivalcih s kmečkega ognjišča – o fižolčku, ogeljčku in slamici. Ti pogumni junaki, ki živijo na ognjišču klepetave gospodinje, se nekega dne, meni nič tebi nič, odločijo odpeketati v širni svet, kjer je vse polno dogodivščin ... Duhovita ljudska pravljica, ki prihaja iz Nadiške doline in je doživela že ničkoliko zapisov, je v radijski priredbi začinjena z izvirno, poskočno glasbo ter pesmicami, ki jih pojejo fižolček, ogeljček in slamica. Režiser: Alen Jelen Prirejevalec in avtor songov: Gregor Fon Dramaturginja: Ana Kržišnik Tonski mojster: Mirko Marinšek Avtor izvirne glasbe in izbora zvočnih efektov: Tomaž Rauch Lektor: Renato Horvat Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Pripovedovalec – Marko Okorn Gospodinja – Janja Majzelj Sosede – Maja Končar Ogeljček – Jurij Souček Slamica – Polona Juh Fižolček – Zvone Hribar Krojaček – Uroš Smolej Pevci – Jurij Souček, Polona Juh, Zvone Hribar, Otroški zbor RTV Slovenija Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija marca 2009.

Lahko noč, otroci! Kaj se skriva očku v bradi

Rimana zgodba o očkovi košati bradi in pravljičnem svetu, ki se skriva v njej … Pripoveduje: Željko Hrs. Napisal: Boštjan Gorenc - Pižama. Pravljica iz cikla Čebelice. Posneto v studiih Radia Slovenija, maj 2021.

Hudo! Godalni orkester Veris v Združenih državah Amerike

V oddaji Hudo smo se podali na glasbeno popotovanje. Odšli smo v Združene države Amerike, od koder so se z glasbenega gostovanja pred kratkim vrnili člani Godalnega orkestra Veris iz Glasbene šole Logatec. Pot jih je vodila v Kalifornijo, ki so jo dodobra raziskali, ob tem so obisk namenili tudi intenzivnim vajam slovensko – ameriškega godalnega orkestra, glasbeno gostovanje pa so sklenili z velikim koncertom.

UI faktor Kako umetna inteligenca posnema možgane?

Navdih za umetno inteligenco je človeška inteligenca, navdih za danes najzmogljivejše modele umetne inteligence pa se skriva v zgradbi človeških možganov. Umetne nevronske mreže in še zlasti globoke nevronske mreže so pristop v strojnem učenju, ki se je do zdaj izkazal kot daleč najučinkovitejši. Na njih temeljijo tako ChatGPT kot generatorji slik. Skrajni čas, da preverimo, kako se umetni nevroni v nevronski mreži učijo.

Radijski ringaraja Navijamo za naše smučarske skakalce

Tokrat se bomo v oddaji Radijski ringaraja močno odrinili, s smučkami zdrveli po zaletišču, poleteli daleč in pristali v telemarku na beli strmini. Danes se bomo torej preizkusili v smučarskih skokih in poletih. Od 27. do 30. marca namreč poteka finale svetovnega pokala v smučarskih skokih v Planici. Tretješolci iz OŠ Antona Tomaža Linharta Radovljica in iz podružnične šole Vreme OŠ Dr. Bogomirja Magajne Divača velikokrat gledajo in navijajo za naše orle, nekateri izmed njih so se kdaj celo že odpravili v Planico. Kaj je to trema, kako jo premagati in kaj je smisel tekmovanja, na vsa ta vprašanja bomo odgovorili v oddaji Radijski ringaraja. Na pomoč z odgovori pa nam bo priskočil tudi Cene Prevc, nekdanji slovenski smučarski skakalec.

Lahko noč, otroci! Izginulo jezero

Čisti izvir je v ljudeh … Pripoveduje: Sabina Kogovšek. Napisala: Evelina Umek. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.

Lahko noč, otroci! Neutrudljivi potok

Potoček nas bo s svojim žuborenjem pospremil v svet sanj... Pripoveduje: Majda Kohek. Napisal: Evgenij Mink. Prevedla: Ana Sadikov. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1980.

Gymnasium Kaj ti je deklica?

Nocoj gostimo igralsko, ustvarjalno zasedbo filma Kaj ti je deklica reziserke in soscenaristke Urške Djukić, ki se je februarja z uglednega Mednarodnega filmskega festivala Berlinale vrnila z nagrado mednarodnega združenja filmskih kritikov FIPRESCI za najboljši film v tekmovalnem programu Perspektive. Celovečercu je pravzaprav pripadla čast, da je otvoril ta novi festivalski tekmovalni program, posvečen celovečernim debitantskim filmom. Glavne igralke filma ("ki raziskuje kalejdoskop prebujanj, ki jih poganja sugestivna čutna izkušnja in pooseblja izjemen uvodni prizor, režiserka pa z odličnim filmskim izrazom čudovito prikaže težave najstnice, ki vstopa v obdobje odraščanja in se spoprijema s privlačnostjo spolnosti na eni in pritiski družbenih omejitev na drugi strani") Jaro Sofijo Ostan, Mino Švajger, Stašo Popović in direktorja fotografije Leva Predana Kowalskega je za debato o ustvarjalnem žaru in izzivih kreiranja filmske resničnosti gostila avtorica in voditeljica oddaje Liana Buršič.

Lahko noč, otroci! Stava

Kdo teče hitreje, kdo skoči dlje, kdo je najpametnejši in kdo izvirnejši? Pripoveduje: Blaž Valič. Napisal: Tomo Kočar. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.

Več

Naše poti Kaj prinaša nov predlog novele zakona o romski skupnosti?

Inštitut za preučevanje enakosti spolov v sklopu skoraj polmilijonskega projekta Fortuna pripravlja analizo stanja dostopanja Romov do zdravstvenih storitev. Preverili smo, do kakšnih izsledkov so prišli in ali so v projekt vključeni tudi Romi ter s kakšnimi izzivi se srečujejo Romi v Mariboru ter kako uspešni so pri njihovem reševanju. Urad vlade za narodnosti je na portalu e-Demokracija objavil predlog novele zakona o romski skupnosti. Ta med drugim vključuje ustanovitev novega instituta občinskega koordinatorja ter sestavo sveta romske skupnosti Republike Slovenije. V rubriki romskega jezika pa tokrat o izzivih otrok pri razumevanju romskega in slovenska jezika na območju Grosupljega.

Sotočja 'Bolj kot številčnost je pomembno kakovostno delo manjšine in njena samozavest'

Razprave, ali bi se morale krovne politične organizacije koroških Slovencev povezati v eno organizacijo, potekajo že več desetletij, toda mnenja ostajajo različna. Usklajeni pa so cilji in ključne teme, na katere opozarjajo. Kaj pa mladi?

Slovencem po svetu Planico obiskalo petdeset slovenskih mladostnikov iz Bosne in Hercegovine

Skupaj s slovenskimi rojaki iz Bosne in Hercegovine se v oddaji na kratko prepuščamo planiškemu vzdušju in razpoloženju pod Poncami, ki so ga doživljali tudi slovenski otroci in mladi iz različnih bosansko hercegovskih krajev ob spremljanju smučarskih poletov na velikanki bratov Gorišek. Prek radijskih valov gostimo tudi slovenskega rojaka s Štajerske Aljošo Klajderiča, ki se v Švici ukvarja z računalništvom, ustavljamo se pri Slovencih v Beogradu, ki so pomladno dejavnost društva Sava začeli s fotografsko razstavo in predstavitvijo knjige z naslovom Niti, ki povezujejo – Med Slovenijo in Srbijo osebne izpovedi žensk, seznanjamo pa vas tudi s podrobnostmi glede pridobitve štipendij za Slovence po svetu za sodelovanje na letošnji Poletni šoli slovenskega jezika v Ljubljani.

Sami naši Poklon žrtvam tragedije v Kočanih, medkulturni iftar in otroštvo v knjigi

V makedonskem mestu Kočani je požar v nočnem klubu vzel številna življenja in pustil za seboj val bolečine in pretresenosti. V znamenje solidarnosti in sočutja so se v Ljubljani zbrali člani Makedonske skupnosti ter študentje, ki živijo in študirajo v Sloveniji. Na Kongresnem trgu so prižgali svečke in z molkom izrazili svojo povezanost z žrtvami in njihovimi družinami. V oddaji obiščemo poseben medkulturni dogodek iftar, ki združuje ljudi različnih ver in narodnosti v organizaciji društva Medkulturni dialog. Za konec pa slišite razmišljanje pisateljice Olivere Zulović o otroštvu, prijateljstvu in pomembnosti pogleda skozi otroške oči.

Naše poti Andrej Kavšek: Slabe izkušnje ne pomenijo, da so vsi Romi enaki

V občini Črnomelj po zadnjih ocenah živi okoli 1000 Romov v dveh večjih naseljih, ki nista še povsem legalno urejeni. Kljub temu ima večina zaselkov že urejeno infrastrukturo. Letos bo občina iz državnega proračuna za urejanje razmer v romski skupnosti prejela dobrih 420 tisoč evrov. Preverjamo, kako bo porabila namenska sredstva in kateri so največji izzivi romske skupnosti. Obiskali smo še zaposlitveno in invalidsko podjetje Ozara v Murski Soboti, ki v svoj program uspešno vključuje devetnajst pripadnikov romske skupnosti. Svet romske skupnosti RS pa je objavil javne razpise za romska društva ter medijske programe.

Sotočja "Iskati moramo s srcem"

Predstava Mali princ v izvedbi mladinske gledališke skupine Bilka je letošnje odprla Koroške kulturne dneve v Ljubljani. Znana zgodba je bila izziv za mlade igralke in igralce iz Bilčovsa, kjer tudi z gledališkimi skupinami skrbijo za ohranitev slovenskega jezika.

Slovencem po svetu Društvo VTIS v Švici pripravilo srečanje Predstavi svojo znanost

V oddaji vas podrobneje seznanjamo z letošnjim srečanjem Dobrodošli doma, ki bo potekalo v Novi Gorici v okviru Evropske prestolnice kulture, v pogovoru z Valensom Frangežem iz Züricha beseda teče o dogodku društva VTIS v Švici - Predstavi svojo znanost, predstavljamo tudi prevajalca, esejista in lektorja slovenskega jezika v nemškem Regensburgu Slava Šerca, v Celju pa smo se srečali s slovenskim rojakom iz Argentine Rokom Finkom.

Sami naši Marko Vidojković, Ahmed Burić in zapuščina Dušana Jovanovića

V tokratni oddaji Sami naši bomo osvetlili tri izjemne zgodbe iz sveta književnosti, glasbe in gledališča. Najprej bomo poslušali Marka Vidojkovića, srbskega pisatelja, ki zaradi svojega neizprosnega kritičnega glasu do oblasti velja za enega izmed 100 najbolj ogroženih avtorjev na svetu. Nato bomo raziskali glasbeni svet Ahmeda Burića. Njegov novi album Valceri iz Translajtanije, Valčki iz Translajtanije, združuje poezijo, džez, folk in rok ter odpira nova umetniška obzorja. Za konec se bomo spomnili Dušana Jovanovića, enega najpomembnejših jugoslovanskih dramatikov in režiserjev.

Naše poti Kako bo metliška občina z nekaj več kot 220 tisoč evri rešila izzive tamkajšnjih Romov?

Tokrat se odpravljamo v občino Metlika. Tam v petih romskih naseljih živi pribl. 450 Romov, občina pa bo letos iz državnega proračuna prejela nekaj več kot 220 tisoč evrov za urejanje razmer v romski skupnosti. Obiskali smo tamkajšnje največje romsko naselje Boriha - Rosalnice, katerega prebivalci opozarjajo na to, da še vedno ni popolnoma legalizirano, kljub urejeni infrastrukturi priključki na električno omrežje do nekaterih hiš še niso možni. Prinašamo tudi novico o novem programu Romski vzor ministrstva za delo, ki bi delodajalcem ponudil subvencije za zaposlovanje Romov.

Sotočja Od izzivov slovenskega šolstva v Italiji in na avstrijskem Koroškem do porabskih Slovencev in krepitve čezmejnih stikov

Demografski padec vpliva tudi na vpise otrok v šole s slovenskim učnim jezikom v Italiji in vse se glasnejša so opozorila, da so nujne spremembe. Kakšne? Dvojezični vrtci in šole na avstrijskem Koroškem imajo težave s pomanjkanjem usposobljenih pedagogov. Celovška Mohorjeva, ki ima med drugim tudi dvojezične jasli, rešitve išče s čezmejnim evropskim projektom Lingua prek večmesečnih praks in izmenjav vzgojiteljic iz Slovenije. Aljaž Pestotnik, glavni urednik literarne revije Rastje, spregovori o najnovejši številki, ki bo posvečena svobodni družbi 80 let po koncu druge svetovne vojne. Z upokojeno novinarko Silvo Eöry, ki je vrsto let tudi za Sotočja poročala iz Porabja, pa obujamo spomine na njene prve poti k Slovencem na Madžarskem.

Slovencem po svetu Slovenska učilnica na lektoratu v Banja Luki pomembna pridobitev za študente in slovensko skupnost

V oddaji potujemo v Banja Luko, kjer so na slovenskem lektoratu, ki deluje na tamkajšnji Filološki fakulteti, slovesno odprli tako imenovano Slovensko učilnico. Ustavljamo se na slovenskem radiu v Sydneyu, kjer so minuli konec tedna s slavnostno prireditvijo in odprtjem novega radijskega studia zaznamovali prvo obletnico slovenske radijske oddaje, podajamo pa se tudi k slovenskim rojakom v Berlin, ki obujajo slovenski običaj spuščanja lučk po reki ob Gregorjevem.

Več

Novice Radia Slovenija Novice ob 9h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Svetovalni servis Psi in mačke

V ospredju torkovega Svetovalnega servisa bodo najpogostejši hišni ljubljenčki slovenskih domov – psi in mačke. Kakšne z zdravjem povezane preglavice jim prinaša pomlad; ali tudi njih prizadenejo alergije na cvetoče trave; kako jih zaščititi pred klopi? Govorili bomo tudi o vedno aktualni temi – sterilizaciji in kastraciji. Na vaša vprašanja bo odgovarjala Iris Selan, dr. vet. med.

Ob osmih Prometna prihodnost, 1. del: Alenka Bratušek

Drugi tir bo dokončan do konca marca 2026, "Tivolski lok" za tovorne vlake pa bi lahko - če bo to izvedljivo - dobili že v letu ali dveh. Tako pravi ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, ki v tokratni epizodi Ob osmih pojasnjuje, kako daleč so največji obstoječi infrastrukturni projekti in kakšni so načrti za prihodnost. Pojasnjuje tudi več desetmilijonsko naložbo v železniško postajo Jesenice in skrbi z roki na Tretji osi, pa tudi to, ali bo slovenska prometna infrastruktura postala del naložb v obrambo oziroma odpornost. To je prva od dveh epizod o prometni prihodnosti, ki jo pripravljamo v tem tednu.

Drugi pogled Emre Edabali, Turčija

31-letni Turek Emre Edabali je najprej prišel v Slovenijo zaradi študija. Nato se je vrnil zaradi pripravništva. In ker mu Slovenija še kar ni dala miru, se je pred tremi leti – v tretje torej za daljše obdobje – preselil v Velenje. Kako sta si Velenje in Izmir podobna oz. v čem se razlikujeta, razloži v Drugem pogledu.

Jutranja kronika Bo socialnim partnerjem uspelo preseči posamične interese in podpisati dogovor o pokojninski reformi?

Kaj je šlo narobe, da socialni partnerji včeraj niso podpisali dogovora o predlogu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju? Pogajanja o pokojninski zakonodaji so končana, prav tako o novostih v zakonu. Soglasje o temeljnih točkah pokojninske reforme, o katerih še vedno ni uradnih informacij, je torej doseženo. Zapletlo pa se je v zadnjem trenutku. Jabolko spora so prispevne stopnje. Ostali poudarki oddaje: Porcelanasta zobna prevleka od prvega julija ne bo več plačljiva Ameriške grožnje o 200-odstotnih carinah na vino ne skrbijo največjih slovenskih vinarjev Avtomobili proizvajalca Tesla v Evropi vse manj priljubljeni, vrstijo se požigi

Torkov kviz Kdo je "boomer"?

Na to, da je danes 1. april, dan norcev oz. norčavosti, smo vas že spomnili. Nismo pa omenili dejstva, da v Združenih državah Amerike danes obeležujejo še en neformalni praznik – dan »boomerjev«. Gre za dan, ki je posvečen baby boom generaciji in njenim dosežkom. Kdo pravzaprav sploh je "boomer"? In kaj v resnici pomeni fraza »ok, boomer«? O tem v današnjem Torkovem kvizu s psihologinjo in psihoterapevtko Katjo Križaj s Svetovalnega centra za otroke in mladostnike Istre in Psihološkega raziskovalnega inštituta.

Duhovna misel Duhovna misel

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji pripovedujejo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj zastavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbenih razmerah.

Jutranja kronika Podpisa dogovora o predlogu pokojninske reforme včeraj ni bilo.

Socialni partnerji so včeraj v zadnjem trenutku preložili podpis dogovora o predlogu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Jabolko spora naj bi bile prispevne stopnje. Za zdaj so se dogovorili, da bodo razpravo opravilo še na svojih organih, dogovora pa naj bi podpisali jutri. V oddaji tudi: - Slovenci bomo o dodatku k pokojninam za umetnike odločali na referndumu. - Vrstijo se številne kritike na obsodbo francoske političarke Marine Le Pen. - V Murski Soboti razstava o letošnjem Expu.

Etnofonija Avalanche Kaito – Talitakum

Kot pove že ime, v Etnofoniji poslušamo etnoglasbo. Glasbeni urednik Peter Barbarič se osredotoča predvsem na evropski etno. Z novostmi s tega področja seznanja poslušalce vsak ponedeljek ob 22.40 na Prvem.

Zrcalo dneva Dogovor o pokojninski reformi naj bi podpisali v sredo

Socialni partnerji danes kljub pričakovanjem niso podpisali dogovora o predlogu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Potem ko so minuli teden uspešno končali pogajanja o prenovi pokojninskega sistema so danes usklajevali še zadnje podrobnosti. Po štirih urah usklajevanj o 12 točkah dogovora so sklenili, da razpravo pred podpisom opravijo še na svojih organih. Če jim bo uspelo, bodo dogovor pospisali v sredo.

Radijska igra Brane Šalamon, Zdenko Kodrič: Marmor

Igra s podnaslovom Metaarhitektonska patetična simfonija z radiofonsko asociacijo je trikotniško zastavljena patetična ljubezenska zgodba matere, očeta in sina, v izvedbi potencirana in arhitektonsko simfonična. Kritik Lojze Smasek je ob premieri v časniku Večer med drugim zapisal, da je režija ljubezensko fabulistiko in izpovednost stopnjevala do neznosnosti in jo vsake toliko časa strmoglavljala v brezna nepričakovanosti, da so ljubezensko patetični in obenem se temu posmehujejo tako, da z vsem silovito pretiravajo in s tem pretiravanjem pravzaprav razgaljajo zabavnost teh stikov. Režiser: Igor Štromajer Dramaturginja: Bojana Kunst Tonski mojster: Branko Kosi Redaktorica: Lučka Gruden Slava – Petra Govc arhitekt Vladislav – Tomaž Gubenšek Rokov – Ludvik Bagari Posneto v studiih Radia Maribor marca 1991.