Radio GA - GA Nasvidenje v naslednji trgovinski vojni

Nova epizoda oddaje Radio Ga Ga – Nova generacija, bo tako kot ves svet pod vplivom nove trgovinske vojne. Kako bo ta vplivala na svet in Evropo, bo v studiu ugotavljal Marcel Štefančič s številnimi gosti, od Slavoja Žižka do Ursule von der Layen. Uroš Slak pa se bo z Urško Klakočar Zupančič, Matejem Lahovnikom in Alešem Hojsom pogovarjal o možnih rešitvah za Slovenijo. Izvedeli bomo še, kaj na carinski upravi počneta Serpentinšek in Martelanc in kako bodo ljubljanske nutrije pomagale pingvinom, Zvezdana se bo z Matjažem Hanom pogovarjala o pomembni življenjski prelomnici. Preverili pa bomo tudi, v katerih športih se bodo lahko domači politični akterji spopadli na Lažijadi 2025. Vesna Milek bo gostila Zorana Predina, Igor Bergant Tanjo Fajon in Aleksandra Vučića, Franc Kangler pa vam ponuja par receptov za uspešno švercanje čez mejo. Vse to, razen tistega, za kar bo zmanjkalo časa, v petek dopoldan na Prvem.

Ob osmih Alenka Terlep: Do dolgotrajne oskrbe ne bo upravičen kar vsakdo

Socialni partnerji so v sredo potrdili usklajenost pokojninske zakonodaje z dvodnevnim zamikom, ki je nastal, ker se delodajalci niso strinjali, da bi se v zameno za nespremenjene prispevne stopnje odrekli nadaljnjim potezam glede dolgotrajne oskrbe. Ta tema bo očitno še žgoča. Prvi mejnik se bo zgodil 1. julija, ko naj bi začeli plačevati poseben prispevek za dolgotrajno oskrbo: delodajalci, zaposleni in upokojenci po en odstotek bruto plače oziroma pokojnine, samozaposleni kmetje pa po dva odstotka. Že letos naj bi to prineslo 255 milijonov evrov, v prihodnjih letih pa krepko več od 600, celo 700 milijonov. V tokratni epizodi Ob osmih novinarka Radia Slovenija Alenka Terlep komentira, kaj bomo za to dobili.

Lahko noč, otroci! Rdeča žoga - premiera pravljice Mateje Črv Sužnik

Nocoj bomo premierno slišali pravljico Rdeča žoga avtorice Mateje Črv Sužnik. Izbrana je bila med 945 pravljicami, ki so prispele na natečaj Radia Slovenija za izvirno slovensko pravljico. Drobna ženica je živela v majhni hiši z majhnim vrtom. Vsak dan je pometla po hiši, pogrebla po vrtu. Redko se je zgodilo, da je kdo šel mimo njene hiše. Še bolj redko, da jo je kdo opazil. In od sile redko, da ji je kdo voščil: »Dober dan.« Pripoveduje: Jernej Gašperin. Avtorica besedila: Mateja Črv Sužnik. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Mojstrica zvoka: Sonja Strenar. Režiserka: Ana Krauthaker. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, marec 2025.

Aktualna tema Podzemna zmaga: Novomeščani osupnili s Trnuljčico

Društvo za raziskovanje jam Ljubljana je pred kratkim na Biotehnični fakulteti v Ljubljani jubilejno 20-to nagrado Viljema Putika za najboljši jamarski dosežek v letu 2024 podelilo Jamarskemu klubu Novo mesto za raziskave v skoraj tisoč metrov globokem breznu Trnuljčica na Kaninu. Društvo za raziskovanje jam Ljubljana to nagrado podeljuje od leta 2005. Jamarski klub Novo mesto je to nagrado prejel že tretjič: leta 2009 za raziskovanja Čaganke, najgloblje jame na Dolenjskem, leta 2021 pa za projekt medklubskih raziskovanj v 1209 metrov globokem Skalarjevem breznu na kaninskih podih. V studio smo zato povabili vnetega raziskovalca Kaninskih brezen Jureta Tičarja iz nagrajenega novomeškega kluba.

Storž "Mi Slovenci se ne počutimo dovolj velike v velikem svetu."

V oddaji bomo spoznali gosta, profesorja, o katerem smo več slišali leta 2006, ko je v ljubljanski Narodni in univerzitetni knjižnici odkril dragocen izvod knjige De Revolutionibus poljskega astronoma Nikolaja Kopernika iz leta 1566, ki je bil zaradi napake pri katalogizaciji založen. Prof. dr. Stanislav Južnič, iskriv sogovornik, rojen v San Franciscu, zdaj deluje na univerzi v Oklahomi. Na pogovor ga je povabila Lucija Fatur.

Aktualna tema Spletne prevare: Odkupnina za odklepanje podatkov od več 100 tisoč evrov do več milijonov

Nevarni izsiljevalski virusi, t.i. ransomware virusi, se širijo prek okuženih priponk elektronske pošte ali v mimohodu. Zaklenejo računalnik ali zašifrirajo podatke. Storilci nato zahtevajo odkupnino za odklepanje. Kako se jim izognemo in s kakšnimi ukrepi jih onemogočimo, ko je računalnik že okužen, se je Cirila Štuber pogovarjala s Tadejem Hrenom iz SI-CERT-a.

Svetovalni servis Zaščita premoženja z nadzornimi kamerami in senzorji

Kako lahko z video-nadzornimi kamerami in protivlomnimi senzorji učinkovito zaščitimo svoj dom pred nepovabljenimi gosti? Kako napredne funkcije, kot so zaznavanje gibanja, nočni vid in analitika s pomočjo umetne inteligence, prispevajo k varnosti našega premoženja? Katere vrste protivlomnih senzorjev poznamo, kako delujejo in katere tehnologije so najbolj zanesljive? Poleg kamer in protivlomnih senzorjev je ključen tudi snemalnik, ki omogoča shranjevanje posnetkov in pregled dogodkov za nazaj. V petkovem Svetovalnem servisu bomo s strokovnjakom za varnostne rešitve Juretom Rakom govorili o najboljših praksah za zaščito doma.

Jutranja vremenska fronta Bo umetna inteligenca zamenjala meteorologe?

“Človek z eno uro vedno ve, koliko je ura. Človek z dvema pa se težje odloči,” razmišlja Brane Gregorčič v tokratni oddaji, v kateri govorimo o digitalizaciji, poplavi meteoroloških aplikacij in strani za napovedovanje vremena. O tem, kako se je spremenila meteorologija, kakšne izzive prinašajo nove tehnologije in tudi ali bo umetna inteligenca zamenjala meteorologe, smo govorili tudi z Veroniko Hladnik Zakotnik, Katjo Kozjek Mihelec in Matijo Klančarjem.

Petek brez pravila E-šport – Slovencem še razmeroma nepoznana športna panoga

Prvo tekmovanje v e-športu je potekalo leta 1972, pripravila ga je univerza Stanford. Udeležilo se ga je kar 10 tisoč tekmovalcev, zmagovalec je za nagrado prejel letno naročnino na revijo Rolling Stone. Danes je e-šport panoga, v kateri se obračajo milijarde dolarjev. Kako popularen je, priča podatek, da si je leta 2019 finale svetovnega prvenstva v igranju igre League of Legends ogledalo okoli 100 milijonov ljudi. Kar je več kot denimo finale ameriškega Super bowla leto pozneje. O e-športu v Sloveniji ter o tem, kakšne lastnosti mora imeti igralec, da uspe v tej športni panogi, v tokratnem Petku brez pravila.

Svetovalni servis Dojenje - naraven, a ne samoumeven proces

Dojenje je za marsikatero mamico eden najlepših, a hkrati tudi najzahtevnejših delov materinstva. Čeprav gre za naraven proces, pogosto ni samoumeven – spremljajo ga številna vprašanja, negotovosti in tudi težave. Kako se lahko mamice na dojenje pripravijo že v nosečnosti? Kako pomembna je podpora partnerja in okolice pri dojenju? Kako ravnati ob zastajanju mleka ali mastitisu? Na ta in druga vprašanja bosta odgovarjali Renata Vettorazzi, svetovalka za laktacijo in dojenje, ter Maja Trupi, svetovalka za mlade mamice.

Radiosfera Konstanta: Kako s smučarsko skakalnico pojasniti odvod

Odvod v praksi najpogosteje povezujemo s hitrostjo, ki nam pove, kako dolgo pot smo naredili v določeni zelo kratki časovni enoti - tako kratki, da je ta zelo blizu nič. Če je neka funkcija dovolj »lepa«, lahko njen odvod znova odvajamo – in v primeru funkcije poti glede na čas dobimo pospešek. Pri še posebno lepih funkcijah to lahko naredimo neskončnokrat, takšne funkcije pa imajo matematiki še posebej radi. Odvod in njegova uporaba je tema tokratne oddaje Konstanta, gost oddaje pa je dr. Uroš Kuzman. NAGRADNI IZZIV DO PRIHODNJE ODDAJE! (odgovore pišite na konstanta@rtvslo.si) Predstavljajte si, da imamo na voljo neko bazo filmov. Vsak film je označen z različnimi kategorijami (na primer komičnost, kvalitetni igralci, grozljivost), za vsako kategorijo pa imamo potem tudi oceno od 1 do 10. Kategorija je na primer komičnost, kjer 1 pomeni zelo resen film, 10 pa pomeni popolna komedija. Gledalci so po gledanju filma za vsako kategorijo vnesli številko in s tem označili, kako se jim je na primer film zdel komičen ali grozljiv. Na podlagi tega lahko za vsak film izračunamo povprečno oceno za vsako od kategorij. Kako bi neki osebi na podlagi njenih lastnih preferenc priporočili film iz naše baze? Recimo, da oseba oceni, da rada gleda filme s komičnostjo 8.5 in grozljivostjo 3, igralci ji pa niso pomembni. Kako bi sistematično pregledali vse filme, da bi osebi priporočili tiste, ki ji bodo verjetno najbolj všeč?

Možgani na dlani Investicija v izobraževanje o možganih se izplača

Na slovenski dan možganov, ta se zgodi na sredo v tretjem tednu v marcu, ko poteka Teden možganov, je v reviji Frontiers in public health – mednarodni znanstveni reviji, ki pokriva širok spekter tematik s področja javnega zdravja, izšel članek z naslovom "Javni interes in angažiranost pri skrbi za zdravje možganov v Sloveniji: vloga izobraževanja." Mojca Delač se je o članku in sporočilih, ki iz njega izhajajo, pogovarjala z dvema izmed avtorjev, prof. dr. Majo Bresjanac in dr. Matejem Perovnikom.

Lokalni čas Kdaj lahko v Krškem pričakujejo nov bazenski kompleks in Park urbanih športov?

Dopisnica iz Posavja, Suzana Vahtarič, nas tokrat pelje v Krško. Predstavila bo dve vroči zgodbi preteklih mesecev v tem kraju. To sta nov bazenski kompleks in park urbanih športov ob njem. Kako gre z investicijo, kjer se zatika in kdaj ju lahko krajani in krajanki pričakujejo?

Svetovalni servis Srčno popuščanje

Srčno popuščanje je neozdravljiva bolezen, ki doleti vsakega desetega človeka po 65. letu, pojavi pa se lahko tudi pri precej mlajših. Poznate dejavnike tveganja, je mogoče srčno popuščanje kako preprečiti? Kako ga prepoznati in kako poteka zdravljenje? Gost sredinega Svetovalnega servisa po deveti bo kardiolog dr. Andraž Cerar z oddelka za napredovalo srčno popuščanje in transplantacije v ljubljanskem UKC-ju. Vprašanja zanj sprejemamo na elektronskem naslovu prvi@rtvslo.si, spletni strani Prvega ali na telefonski številki 01 475 22 22 med oddajo.

Radiosfera Po transverzali razglednih stolpov

V 20. sezoni napotkov bomo obiskovali in spoznavali razgledne stolpe Slovenije. Poznamo kar nekaj tipov stolpov, ti pa so lahko povezani tudi v transverzalo, osnova različica obsega 38 stolpov, razširjena pa 74. Razgledni stolpi sicer predstavljajo velik del slovenskih razglednikov, tudi to, kaj ta izraz pomeni, razloži sogovornik in avtor vodnika Razgledni stolpi Slovenije Brane Ternovšek.

Pod pokrovko Fotografiranje hrane: Igranje s svetlobo, kontrasti, sencami

Ni skrivnost, da jemo z očmi, in tudi ni skrivnost, da se za eno samcato fotografijo hrane na spletni strani restavracije ali na embalaži določenega živila, skriva kar nekaj ur dela. V tokratni oddaji Pod pokrovko – pripravila jo je Nataša Rašl – bomo izvedeli, da je poznavanje tehnik igranja s svetlobo pomembnejše od vrhunske opreme fotografa. Končni rezultat pa je odvisen tudi od iznajdljivosti, recimo od uporabe preprostih rekvizitov, kot je zobotrebec. Foto: Andraž Jenkole (https://www.andrazjenkole.com/fotografiranje-hrane)

Jutro Vila blok Evropa na Velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega in dve razstavi Nicka Brandta v Ljubljani

Na dveh razstavah v Ljubljani, v Galeriji Cankarjevega doma in Galeriji Fotografija, se do 7. septembra s svojimi deli predstavlja sloviti okoljevarstveni fotograf, Nick Brandt. Na Velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega se bo drevi odvila zadnja premiera letošnje sezone, komična drama Vila blok Evropa v režiji Barbare Hieng Samobor, na Tednu slovenske drame pa je včeraj potekal dogodek v okviru projekta Dramatiki manjših evropskih jezikov.

Več

Po Sloveniji Akciji Dan za spremembe se pridružuje tudi Socialno varstveni zavod Hrastovec

Drugi poudarki oddaje: Z velikonočnimi in prvomajskimi prazniki se začne sezona tudi na turističnih kmetijah; druženje turističnih kmetij Slovenije že drugič pripravlja Teden odprtih vrat V dolini Vrata so po jesenskem enotedenskem poskusnem obdobju začeli s sistemom omejevanja prometa z zapornico, nov prometni režim se obeta tudi na Vršiču Po že skoraj enoletni prenovi Seidlove ceste v Novem Mestu, naj bi še letos začeli prenavljati zadnji odsek do mostu v Ločni Pasma psa koroški žigec je kljub nekdanji razširjenosti obstala predvsem na Koroškem; želijo ji povrniti status avtohtone slovenske pasme goniča

Danes do 13:00 Borze zaradi ameriških carin tonejo v rdeče

Po napovedi ameriških carin na uvoz v Združene države iz vsega sveta v mednarodni skupnosti vlada velika negotovost. Z osrednjih borz drugi dan zapored poročajo o občutnem upadanju vrednosti indeksov. Čez noč je med drugim izpuhtelo več tisoč milijard dolarjev vrednosti delnic ameriških podjetij, v rdečem so tudi evropske in azijske borze. V oddaji tudi o tem: - Ameriški zunanji minister Rubio ob koncu zasedanja Nata miri zaskrbljene Evropejce glede podpore evropski varnosti - Burna poslanska razprava in številni očitki pred razpisom referenduma o dodatku k pokojninam umetnikov - Na Plavjah bodo po več kot 20-ih letih vendarle zgradili Kompetenčni center za oljkarstvo.

Jutranja kronika Ameriške carine potopile borzne indekse. Trump: ZDA čaka razcvet.

Združene države bodo doživele razcvet, po napovedi uvoznih carin napoveduje ameriški predsednik Donald Trump, kljub kritikam z vsega sveta in potopu bornih indeksov v rdeče številke. Druge teme: - Bruselj želi pogajanja o carinah, Washington jih zavrača. Premier Golob za ciljno pomoč prizadetim podjetjem - Zaradi izraelskih napadov eksplozije na poslopjih šol v mestu Gaza; med več kot sto ubitimi včeraj najmanj 33 otrok - Raziskava Ogledalo Slovenije: povečanje zaupanja javnosti v zdravnike, izrazit upad zaupanja v umetnike

Jutranja kronika Golob: Na carine se moramo odzvati odločno, a preudarno

Na nove ameriške carine se mora Evropska unija odzvati odločno, a preudarno, je sinoči v Odmevih na Televiziji Slovenija povedal premier Robert Golob. Dodal je, da je Unija velik izvoznik blaga v Združene države, v skoraj enakem obsegu pa ameriška podjetja v Evropo izvažajo digitalne storitve. V oddaji tudi o tem: - Rubio: Združene države ostajajo predane zvezi Nato. - Državni zbor bo razpisal referendum o dodatkih k pokojninam za posebne umetniške dosežke. - Mariborski mestni svetniki potrdili proračun za letošnje in naslednje leto.

Zrcalo dneva Ameriške carine lahko pomenijo začetek svetovne trgovinske vojne, opozarjajo države

Vrstijo se opozorila o začetku svetovne trgovinske vojne, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump uvedel carine za uvoz s celotnega sveta. Evropska komisija vztraja pri pogajanjih, a iz Bele hiše prihajajo izjave, da se o carinah ne nameravajo pogajati. Kanada je medtem že uvedla povračilne, 25-odstotne carine na nekatera ameriška vozila, Velika Britanija pa sestavila seznam ameriških izvoznih artiklov, ki bi jih lahko ocarinila. Odzivi iz Slovenije so podobni kot drugod po Evropi: nihče ni zares presenečen, nerazumno potezo Združenih držav vsi obžalujejo in pozivajo k premišljenemu odzivu. Slovensko gospodarstvo bo posledice čutilo predvsem posredno, negativno bo nanj vplivala tudi negotovost.

Radijski dnevnik Slovenija bo ameriške carine čutila predvsem posredno

Le ob najhujših katastrofah so odzivi s celotnega sveta tako enotni kot po napovedi obsežnih carin na uvoz v Združene države Amerike, zato ne preseneča mnenje francoske vlade, da gre za katastrofo za Združene države. Voditelji držav vsi po vrsti carine označujejo za nerazumljive in poudarjajo, da v trgovinski vojni ni zmagovalcev. Drugi poudarki: - Predlagani datum referenduma o pokojninskih dodatkih za izjemne dosežke na področju umetnosti je 11. maj. - V regijskih centrih se kopičijo odpadki; ker jih država ne sežiga, se povečuje požarna ogroženost. - Zaradi pomanjkanja dvojezičnih učiteljev koroški Slovenci zahtevajo spremembe deželne šolske zakonodaje.

Studio ob 17.00 O razmerah v Turčiji po priprtju voditelja opozicije

Na ulice Carigrada in drugih turških mest se je po aretaciji carigrajskega župana in voditelja opozicije Ekrema Imamogluja zgrnilo na sto tisoče protestnikov. Zahtevajo njegovo izpustitev in politične spremembe. Kljub vladni prepovedi protestov in represiji napovedujejo nove množične proteste. Je Turčija še demokratična država? Kako močan je dolgoletni turški predsednik Redžep Tajip Erdogan in kaj ponuja opozicija? Več o razmerah v Turčiji in tudi o turškem vplivu v širši regiji v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Milan Jazbec, nekdanji slovenski veleposlanik v Ankari; Aleš Gaube, zunanjepolitični novinar in komentator časnika Dnevnik; dr. Primož Šterbenc, Fakulteta za management Univerze na Primorskem, Karmen W. Švegl, bližnjevzhodna dopisnica RTV Slovenija.

Dogodki in odmevi Evropa nadaljuje pogajanja in pripravlja protiukrepe na ameriške carine

Po svetu se vrstijo odzivi na sinočnjo razglasitev 10-odstotnih ameriških carin na uvoz z vsega sveta, ki bodo začele veljati v soboto, ter dodatnih carin za približno 60 držav in Evropsko unijo, ki bodo začele veljati v sredo. Svetovni voditelji drug za drugim ponavljajo, da gre za nespametno potezo in da v trgovinskih vojnah ni zmagovalcev; tečaji svetovnih borz se odzivajo s padci. Ameriška gospodarska združenja opozarjajo, da bodo carine le okrepile inflacijo. Drugi poudarki: - Ameriški zunanji minister Rubio na srečanju kolegov zveze Nato v Bruslju za zvišanje obrambnih izdatkov članic na pet odstotkov BDP-ja. - Madžarska napoveduje izstop iz Mednarodnega kazenskega sodišča, ki jo opominja, da bi morala prijeti izraelskega premierja Netanjahuja. - Zdravniški sindikat Fides napovedal ustavno presojo včeraj sprejete novele zakona o zdravstveni dejavnosti.

Ob osmih Alenka Terlep: Do dolgotrajne oskrbe ne bo upravičen kar vsakdo

Socialni partnerji so v sredo potrdili usklajenost pokojninske zakonodaje z dvodnevnim zamikom, ki je nastal, ker se delodajalci niso strinjali, da bi se v zameno za nespremenjene prispevne stopnje odrekli nadaljnjim potezam glede dolgotrajne oskrbe. Ta tema bo očitno še žgoča. Prvi mejnik se bo zgodil 1. julija, ko naj bi začeli plačevati poseben prispevek za dolgotrajno oskrbo: delodajalci, zaposleni in upokojenci po en odstotek bruto plače oziroma pokojnine, samozaposleni kmetje pa po dva odstotka. Že letos naj bi to prineslo 255 milijonov evrov, v prihodnjih letih pa krepko več od 600, celo 700 milijonov. V tokratni epizodi Ob osmih novinarka Radia Slovenija Alenka Terlep komentira, kaj bomo za to dobili.

Po Sloveniji Župani zgornje Gorenjske kljub vladni odločitvi ZA Kranj nadaljujejo boj za regijsko bolnišnico

Še nekateri vsebinski poudarki oddaje: - Tudi v Zdravstvenemu domu Ajdovščina opozarjajo, da cene zdravstvenih storitev ne pokrivajo vseh stroškov - Kdo bo v prihodnje vodil Zdravstveni dom Lenart? - V Halozah so veliko vlagali v razvoj turizma. Bi ga vetrne elektrarne okrnile? - Sredi Prevalj nastajata nov otok in jezero. Gre za večnamenski park, ki naj bi povezal prebivalce. - V Štorah so za osnovnošolce pripravili turnir v odbojki sedé.

Danes do 13:00 Ostri odzivi na nove ameriške carine

Posledice novih ameriških carin bodo prizadele več milijonov ljudi po vsem svetu, je v odzivu na sinočnjo odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa poudarila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in dejala, da Unija že pripravlja odgovor. Avstralski premier Anthony Albanese meni, da uvedba carin ni prijateljsko dejanje, južnokorejski predsednik Han Duck-Soo pa, da je svetovna trgovinska vojna postala realnost. Druge teme: - Fides napovedal vložitev zahteve za ustavno presojo novele zakona o zdravstveni dejavnosti. - Vlada potrdila predlog zakona o visokem šolstvu. Minister Papič: Gre za reformo sistema. - Zaposlitvena slika pri nas ostaja dobra; težave pri pridobivanju delovne sile.

Več

Umetnost možnega Slovenija v ogledalu – Andraž Zorko (Valicon)

Kot vroče žemljice svežo raziskavo Ogledalo Slovenije je v podkast Umetnost možnega prinesel Andraž Zorko, partner v družbi Valicon in redni komentator v LD;GD. Nekaj rezultatov preseneča – ob več kot leto dni trajajoči stavki zdravnikov občutna rast zaupanja v zdravstvo in zdravnike kot poklic. »Percepcija zdravstva, ki nastaja na podlagi objav v medijih, je eno, osebna izkušnja pa nekaj povsem drugega in bolj kot je izkušnja nedavna, višja je stopnja zadovoljstva,« povzema Zorko rezultate raziskave Ogledalo Slovenije, ki je na drugi strani pokazala opazen padec zaupanja v policijo. Prvaki med poklici ostajajo gasilci, civilna zaščita in reševalci, na drugi strani pa v času razpisa referenduma o dodatkih k pokojnini za izjemne umetnike beležijo izrazit padec zaupanja – umetniki. V pogovoru seveda tudi o tem, na kateri točki smo leto pred volitvami; Gibanje Svoboda je sicer prepolovilo podporo, a ostaja vodilna stranka na levem političnem polu. Kdo ali kaj jo lahko ogrozi? Na desni kaže, da SDS ne namerava posegati izven običajnega volilnega bazena, svojo volilno bazo držijo v visoki pripravljenosti za vsak primer, če bi bile volitve še pred rednim rokom.

ApolloLajka Marko Peljhan – Dobili smo tudi obisk nemške obveščevalne službe na Makrolab, ampak smo rekli, to je umetnost, ljudje oddajajo, mi sprejemamo

Od kod se je vzel navdih za prvi slovenski satelit, se je pred leti, ko smo (in to večkrat) čakali na izstrelitev slovenskih satelitov, spraševal Aljoša. Da je za vse skupaj kriv (ali pa zaslužen) Marko Peljhan, intermedijski umetnik in profesor na kalifornijski univerzi v Santa Barbari, je bil morda nekoliko presenetljiv odgovor. Ali pa tudi ne. Za vse, ki poznajo Marka Peljhana in njegovo umetniško ustvarjanje, ki je od nekdaj povezano z najsodobnejšo tehnologijo, še zlasti vesoljsko, je samoumevno, da je na idejo za slovenski satelit prišel prav on. Za vse, ki ga ne, pa bo vse jasno po tem pogovoru, v katerem nas Peljhan popelje skozi ključne postaje v življenju: od navdušenega radioamaterstva v otroštvu v Novi Gorici, prek izletov v Zvezdno mesto, da je organiziral videokonferenco med kozmonavti na Miru in Slovenijo, do hekanja satelitov, ko je analogna tehnologija to še dopuščala.

Umetnost možnega Militarizacija vs. kakovost življenja – Silvester Šurla (Reporter) in Uroš Esih (Delo)

Bodo obrambne zadeve zaznamovale zadnje leto pred volitvami in zlasti predvolilno kampanjo? Ali se bomo pogovarjali o dodatkih k pokojninam za izstopajoče dosežke na področju kulture? Ali o dvigovanju krila predsednice državnega zbora? Odgovorni urednik Reporterja Silvester Šurla meni, da ne. Verjame, da bo kakovost življenja ostala ključno vprašanje v predvolilni kampanji in da se bomo pogovarjali o davkih in življenjskih stroških. Z vprašanji varnosti in obrambe se bodo bolj intenzivno morale soočiti stranke levo od sredine med seboj, kajti na desnici nimajo večjih težav z dvigovanjem izdatkov za obrambo. Diferenciacija v odnosu do teh vprašanj bo torej potekala na levici, a na zadevo bo treba gledati širše, poudari komentator Dela Uroš Esih, kajti – odpornost, o kateri v času našega pogovora poteka vladni posvet na Brdu pri Kranju, je širša tema kot zgolj obrambno oz. vojaško trošenje. Na kocki ni le militarizacija družbe, ampak širši družbeni kontekst. Več pa v novi epizodi, v kateri govorimo tudi o razmerjih med političnimi akterji na javnomnenjskih lestvicah, sporih na desnici in novih akterjih na politični tržnici. Na poslušanje.

Evolucija užitka Njej je spet več do seksa, jst pa ne morem

Estrogen ima pomemben vpliv tudi na imunski sistem, kar so ugotovili v obdobju pandemije koronavirusa.

Umetnost možnega Trump bo pretresljivo posegel v slovensko volilno tekmo - Grega Repovž, Mladina

Je Evropa paralizirana in zmedena zaradi Trumpovih nepredvidljivih potez, zlasti ko gre za vojno v Ukrajini? Ali pa je dobila stara celina novo priložnost, da se končno postavi na lastne noge? Odgovorni urednik Mladine Grega Repovž komentira »novo realnost« nekoliko drugače. Spomni na citat, ki ga zadnje dni ponavljajo številni Evropejci: 500 milijonov Evropejcev prosi 300 milijonov Američanov za zaščito pred 140 milijoni Rusov. In ne gledamo poraza Ukrajine, saj vemo, da je Putin (in z njim cel svet) sprva verjel, da bo v treh dneh osvojil Kijev. Pa ga ni. Strinja se, da bo »Trump efekt« vplival tudi na slovenske volitve, vendar ne nujno, ali sploh ne, v korist pristašem in sledilcem Trumpove politike. V možnost, da bi na slovenski politični desnici nastala resna alternativa dominantni SDS, ne verjame. Dopušča pa možnost, da se na liberalni sredini pojavi spet »novi obraz«, pojasni pa tudi, zakaj so sliko Vladimirja Prebiliča objavili na naslovnici ene od prejšnjih številk Mladine … Midva pa prosiva za pomoč: se vam, poslušalcem podkasta Umetnost možnega, zdijo globalne politične in geostrateške spremembe v svetu, pomembne tudi za dogajanje v Sloveniji? Ste zaradi njih zaskrbljeni? Kako bodo, po vašem mnenju, vplivale na politično dogajanje pri nas – če sploh? Vesela bova vaših odgovorov in mnenj – po elektronski pošti ali na družbenih omrežjih! Na poslušanje!

Srce bije za posel Matjaž Čemažar, Domel

Gost 34. epizode Srce bije za posel je predsednik uprave Domel Holding Matjaž Čemažar. Vodilno razvojno podjetje na trgu motorjev za sesalne naprave se usmerja v razvoj električnih motorjev za vrtne naprave, njihovi izdelki bodo raziskovali vesolje, pomembno vlogo Domel igra pri reciklaži redkih zemelj. Do orožarske industrije so zadržani. Kot pove gost podkasta se dosedanji sistemi svetovne gospodarske ureditve spreminjajo in Evropa se bo morala sprijazniti s tem, da postaja obrobni igralec.

Umetnost možnega Ameriška prevara z naklepom – Matjaž Gruden (Večer, Svet Evrope)

Svet drvi v neznano, informativne oddaje vsakodnevno začenjamo z novimi presenečenji, s katerimi po nastopu Donalda Trumpa drugič v predsedniški vlogi posteže Bela hiša. V nekaj tednih je Vladimir Putin iz politika, zoper katerega je spisan zaporni nalog, enakopravni partner najmočnejše sile na svetu v pogovorih o miru. Geopolitična podoba sveta in tudi politična podoba Evrope, vse manj relevantne igralke na mednarodnem prizorišču, se radikalno spreminja. Družbeni red, vzpostavljen po drugi svetovni vojni, imenovan liberalna demokracija, se vztrajno razkraja. Matjaž Gruden, kolumnist časopisa Večer, sicer uslužbenec na Svetu Evrope, pravi, da ni pesimist, je pa zaskrbljen. Poteze, ki jih vleče nova ameriška administracija, katere člani Evropi pridigajo o svobodi govora, vidi kot prevaro z naklepom po destabilizaciji stare celine s promoviranjem najbolj radikalnih političnih sil. Vabljeni v našo družbo.

Evolucija užitka Menopavza je nekaj naravnega, ampak meni je ta narava neznosna!

Raziskava iz leta 2002 je pustila trdovraten temen madež na hormonski terapiji.

Umetnost možnega Fronte na levi, iskanje alternative na desni – Metka Majer (POP TV) in Miha Orešnik (N1 Slovenija)

Aktivnosti in ravnanja političnih strank kažejo, da vstopamo v leto pred volitvami, ki se lahko kljub majhni verjetnosti zgodijo tudi predčasno. V koaliciji so frontne linije med Svobodo in SD vse bolj ostre. Stranko ministra Matjaža Hana bremeni afera Spirit. Čeprav največja vladna stranka Svoboda afero Spirit izkorišča za povečevanje stiske koalicijske partnerice, istočasno pričakuje pomoč obeh partneric za obračun z nekdanjo ministrico Tatjano Bobnar in nekdanjim šefom policije Boštjanom Lindavom preko vmesnega poročila preiskovalne komisije. Medtem spremljamo zanimive procese tudi na desni; srečevanje SLS in NSi ter namigu Logarjevim Demokratom in Lotričevemu Fokusu: je to poskus oblikovanja zavezništva na desni sredini kot alternativo Janši? O vsem tem se pogovarjamo z Metko Majer, novinarko in urednico na POP TV, ter Miho Orešnikom, novinarjem in urednikom na N1 Slovenija.

Srce bije za posel Janez Škrabec, Riko

Gost 33. epizode Srce bije za posel je ustanovitelj in direktor podjetja Riko. V Sovjetsko zvezo je odšel zato, ker je želel postati posrednik med vzhodom in zahodom, danes pa pravi, da si želi posredovati med Kitajsko ter Evropo. Po njegovem je ključ do uspešnega poslovanja diverzifikacija. Z gostom tudi o aktualnem dogajanju v svetu, o tem ali se bodo po koncu vojne vrnili v Rusijo in kako jim kaže s projektom na Jesenicah.

Umetnost možnega Na ruševinah razsvetljenstva – dr. Samo Uhan

Slab teden pred prisego novega – starega ameriškega predsednika Donalda Trumpa je pravi čas za oceno, kakšno bo novo poglavje »krasnega novega sveta«, ki nastaja pred našimi očmi. Kakšen je interes »tehnofevdalcev« za vstop v politiko in preurejanje zahodnega sveta? Kako resne so Trumpove napovedi, da bo, če bo treba, nasilno branil interese ZDA? Kakšna je podobnost med Trumpom in Putinom? In kje je v tej geostrateški tekmi obtičala Evropa? Sociolog dr. Samo Uhan pravi, da je alternativa za Evropo samo eno – da ubrani temelje razsvetljenstva in družbeni dogovor, ki je na njih nastal. Evropa to lahko naredi, kljub zloveščim znamenjem v naši soseščini. V vse bolj distopičnem svetu pa ostaja slovenska politika še vedno zaprta v svoj mehurček notranjih sporov. Ali minister Poklukar lahko preživi interpelacijo? Zakaj SD odpira razpravo o možni veliki koaliciji? Ali sedanja vladna koalicija sploh lahko preživi do konca rednega mandata? Samo Uhan opozori, da Gibanje svoboda za zdaj ohranja primat na levi sredini, alternative pa za zdaj ne nastaja. V politiki pač veljajo, kot je v minulih dneh dejal tudi predsednik SD Matjaž Han, pravila matematike in aritmetike …

Več

Pesem v žepu Kantavtorske pesmi in šansoni v živo

V Pesmi v žepu se tokrat potepamo po koncertih kantavtoric in kantavtorjev, šansonjerk in šansonjerjev. Oglasimo se v Klubu K4, kjer je leta 1994 nastopil Tomaž Pengov, nadaljujemo v Prvi vrsti z Ano Mario Mitić, nato potujemo v Ruše v leto 2005 na 3. festival Kantfest, kjer poslušamo Tadeja Vesenjaka, za konec pa se ustavimo v Rogaški Slatini na festivalih šansona: najprej poslušamo zasedbo Zajtrk na Festivalu slovenskega šansona 2023, nato pa še nastop Iztoka Mlakarja na Festivalu jugoslovanskega šansona leta 1990.

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Š'ta godba

Vabljeni k spremljanju neposrednega prenosa koncerta Š'te godbe in predstavitvi nove vinilne plošče v oddaji Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. Skupina, ki je želela obuditi studijske projekte Pihalnega orkestra Francija Puharja, Pihalne godbe RTV Ljubljana, Alpskega kvinteta s pihalno godbo in projekta Bratov Avsenik s pihalnim ansamblom, bo živo igrala v Velenjskem kulturnem domu.Vabimo vas k spremljanju neposrednega avdio in video prenosa na Prvem programu in spletni strani Prvega.

Godbe z zgodbo Uspešnice, ki jih prepeva Nuša Derenda

V Godbah z zgodbo prepeva ena izmed naših priljubljenih pevk Nuša Derenda, ki nas s svojim enkratnim vokalom razveseljuje že več kot 25 let. Kar šestkrat je nastopila na Emi in nas leta 2001 zastopala na tekmovanju za pesem Evrovizije, kjer je osvojila odlično 7. mesto, ki je še vedno naša najvišja uvrstitev na tem tekmovanju. Nuša je dvakrat zmagala tudi na Slovenski popevki, med kupom nagrad pa ima tudi prvo nagrado festivala Melodije morja in sonca. Nuša Derenda še vedno veliko nastopa in vsake toliko posname kakšno novo skladbo. Nekaj njenih največjih uspešnic poslušamo v Godbah z zgodbo.

41 stopinj vročine Marko Misjak

Gost oddaje je nekdanji trobentač našega orkestra, Marko Misjak. Misjak je bil član Big Banda 40 let in je v tem času na Big Bandu pustil velik pečat.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Rudarska kolonija Njiva v Trbovljah

Zasavje se je skozi zadnjih dvesto let – vse do zaprtja rudnikov – industrijsko, ekonomsko in demografsko razvijalo ob rudarjenju. Ta panoga pa je v tej regiji ob tem ustvarila tudi svojevrsten način življenja in zapustila bogato kulturno dediščino. Med slednjo sodi tudi trboveljska stavbna posebnost – rudarske kolonije, skupine hiš, zgrajenih po enotnem modelu, z najemniškimi stanovanji za delavce v rudnikih. Med kolonijami v Trbovljah, v katerih ljudje prebivajo še danes, je kot poseben etnološki spomenik prepoznana rudarska kolonija Njiva, zgrajena ob koncu 19. stoletja. V njej je v dveh stanovanjih urejena muzejska predstavitev bivanjske kulture rudarjev v medvojnem obdobju ter v 60. letih 20. stoletja. Po prostorih rudarske kolonije Njiva, napolnjenih s pomniki nekdanjega rudarskega življenja v Trbovljah, se sprehaja tokratna oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Rudarsko kolonijo Njiva predstavlja kustos Zasavskega muzeja, Gregor Jerman.

Prva vrsta Nakana

V oddaji gostuje zasedba Nakana, ki jo vodi violinistka, pevka in avtorica Ana Mezgec, z njo pa igrajo še: bobnar Gašper Peršl, basist Jošt Lampret, pianist Leon Firšt ter kitarist Tilen Stepišnik.

Etnofonija Avalanche Kaito – Talitakum

V nocojšnji Etnofoniji, ki jo je pripravil Mario Batelić, bomo slišali album Talitakum zasedbe Avalanche Kaito, ki povezuje tradicionalne godbe iz Burkina Fasa in belgijski pogled na hrupno postpunkovsko estetiko.

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom Nedelja, 30. 3. 2025

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY-salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Čestitke in pozdravi Nedelja, 30. 3. 2025

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Sobotni glasbeni večer Glasba z Dylanovega albuma Bringing It All Back Home (1. oddaja)

Nocojšnjo oddajo posvečamo legendarnemu Bobu Dylanu. Številne Dylanove pesmi imajo korenine v že slišanem in povzemajo po pesnikih, svetopisemskih prerokih, pevcih bluesa in ponarodelih virih. Dylanove melodije slišimo pri drugih glasbenikih in včasih šele po preverjanju datumov snemanj dojamemo, da je bil očitno Dylan tisti, ki se je zgledoval po drugih, si sposodil že znane vzorce iz bogate zakladnice v glavnem ameriške glasbe in jih priredil svojemu videnju. Nocoj govorimo o vplivu bluesa in drugih godb v Dylanovih pesmih. O Bobu Dylanu je bilo napisano več kot 500 knjig. Večina piše o njegovem zasebnem življenju, velikih nakladah, aferah in razprodanih koncertih, le nekaj novinarjev pa si je drznilo pisati o Dylanovih delih. V popularni glasbi je malo izvajalcev, katerih stvaritve tako pogosto prinašajo očitne reference iz glasbene zgodovine kot Dylanove, in mogoče prav v trdnih temeljih, zgrajenih na ljudski glasbi, tiči odgovor, zakaj je tako uspel in zakaj ga še danes poslušajo množice. Gost oddaje s pesmimi s snemanj za ploščo Bringing It All Back Home bo Goran Dekleva. Nocoj vam bomo zavrteli v glavnem elektrificirane posnetke, prihodnja sobota pa bo v znamenju akustike s te plošče. Vljudno vas vabimo k poslušanju. Oddajo vodi Jane Weber.

Pesem v žepu Pijani čoln: Pajčevina

Bojan Tomažič in Boban Janković prihajata iz različnih svetov, a sta v času nedavne epidemije covida našla skupni jezik v novem projektu Pijani čoln. V Pesmi v žepu poslušamo njun prvi skupni album »Pajčevina«, v katerem se srečujeta popglasba in poezija.

Več

Lahko noč, otroci! Rdeča žoga - premiera pravljice Mateje Črv Sužnik

Nocoj bomo premierno slišali pravljico Rdeča žoga avtorice Mateje Črv Sužnik. Izbrana je bila med 945 pravljicami, ki so prispele na natečaj Radia Slovenija za izvirno slovensko pravljico. Drobna ženica je živela v majhni hiši z majhnim vrtom. Vsak dan je pometla po hiši, pogrebla po vrtu. Redko se je zgodilo, da je kdo šel mimo njene hiše. Še bolj redko, da jo je kdo opazil. In od sile redko, da ji je kdo voščil: »Dober dan.« Pripoveduje: Jernej Gašperin. Avtorica besedila: Mateja Črv Sužnik. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Mojstrica zvoka: Sonja Strenar. Režiserka: Ana Krauthaker. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, marec 2025.

Gymnasium Na državnem tekmovanju iz sociologije o odklonskosti in kriminaliteti

Sociologija se zelo povezuje z vsakdanjim življenjem in odpira tematike, o katerih bi morali bolj ozaveščeni, pravijo dijakinje Gimnazije Celje – Center, ki so se udeležile državnega tekmovanja iz sociologije in bile na njem zelo uspešne. Prejele so namreč zlata priznanja. Za kakšno tekmovanje gre, zakaj jih zanima sociologija, kaj vedo in kako po tekmovanju razmišljajo o odklonskosti in kriminaliteti – to je bila namreč tema letošnjega tekmovanja, ki ga sicer organizira Zveza za tehnično kulturo Slovenijo, smo izvedeli v Gymnasiumu. Gostje: Klara Ferlič, Ula Beltram, Nataša Grešak, Laura Bertoncelj in profesorica sociologije in slovenščine Ana Rotovnik Omerzu.

Lahko noč, otroci! Cesarjeva nova oblačila

Pravljica o cesarju, ki je na neobičajen način spoznal lastnost oblačil, ki so za neumne kot noč - nevidna. Pripovedujejo: Timotej Vorih, Sabina Kogovšek, Ivo Ban, Polona Juh, Aleš Valič, Uroš Smolej, Vesna Jevnikar, Zvone Hribar, Dare Valič, Vojko Zidar, Marko Mandić, Ljerka Belak. Napisal: Hans Christian Andersen. Prevedla: Silvana Orel Kos. Režirala: Irena Glonar. Posneto v studiih Radia Slovenija 2005.

Lahko noč, otroci! Prvi april in nori veter

Pravljica, v kateri veter v salonu damam razmrši pričeske … Pripoveduje: Jana Osojnik. Napisala: Svetlana Makarovič. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1987.

Lahko noč, otroci! Hotelska pravljica

Domišljavi plastični obešalnik je vseskozi žalil lesene obešalnike … Pripovedujeta: Judita Zidar in Boris Ostan. Napisal: Zdenek Sverak. Avtor prevoda: Zdenka Škerlj Jerman. Posneto v studiih Radia Slovenija 2001.

Lahko noč, otroci! Zaljubljeni tulipan

Le kakšna je to cvetlica, ki sliši na ime trobipan? Pripoveduje: Iva Babič. Napisala: Draga Puc. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.

RIO radijska igra za otroke Beneška ljudska: Zakaj ima vsak fižolček bel trebušček

Beneška ljudska pravljica govori o treh čisto majčkenih prebivalcih s kmečkega ognjišča – o fižolčku, ogeljčku in slamici. Ti pogumni junaki, ki živijo na ognjišču klepetave gospodinje, se nekega dne, meni nič tebi nič, odločijo odpeketati v širni svet, kjer je vse polno dogodivščin ... Duhovita ljudska pravljica, ki prihaja iz Nadiške doline in je doživela že ničkoliko zapisov, je v radijski priredbi začinjena z izvirno, poskočno glasbo ter pesmicami, ki jih pojejo fižolček, ogeljček in slamica. Režiser: Alen Jelen Prirejevalec in avtor songov: Gregor Fon Dramaturginja: Ana Kržišnik Tonski mojster: Mirko Marinšek Avtor izvirne glasbe in izbora zvočnih efektov: Tomaž Rauch Lektor: Renato Horvat Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Pripovedovalec – Marko Okorn Gospodinja – Janja Majzelj Sosede – Maja Končar Ogeljček – Jurij Souček Slamica – Polona Juh Fižolček – Zvone Hribar Krojaček – Uroš Smolej Pevci – Jurij Souček, Polona Juh, Zvone Hribar, Otroški zbor RTV Slovenija Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija marca 2009.

Lahko noč, otroci! Kaj se skriva očku v bradi

Rimana zgodba o očkovi košati bradi in pravljičnem svetu, ki se skriva v njej … Pripoveduje: Željko Hrs. Napisal: Boštjan Gorenc - Pižama. Pravljica iz cikla Čebelice. Posneto v studiih Radia Slovenija, maj 2021.

Hudo! Godalni orkester Veris v Združenih državah Amerike

V oddaji Hudo smo se podali na glasbeno popotovanje. Odšli smo v Združene države Amerike, od koder so se z glasbenega gostovanja pred kratkim vrnili člani Godalnega orkestra Veris iz Glasbene šole Logatec. Pot jih je vodila v Kalifornijo, ki so jo dodobra raziskali, ob tem so obisk namenili tudi intenzivnim vajam slovensko – ameriškega godalnega orkestra, glasbeno gostovanje pa so sklenili z velikim koncertom.

UI faktor Kako umetna inteligenca posnema možgane?

Navdih za umetno inteligenco je človeška inteligenca, navdih za danes najzmogljivejše modele umetne inteligence pa se skriva v zgradbi človeških možganov. Umetne nevronske mreže in še zlasti globoke nevronske mreže so pristop v strojnem učenju, ki se je do zdaj izkazal kot daleč najučinkovitejši. Na njih temeljijo tako ChatGPT kot generatorji slik. Skrajni čas, da preverimo, kako se umetni nevroni v nevronski mreži učijo.

Radijski ringaraja Navijamo za naše smučarske skakalce

Tokrat se bomo v oddaji Radijski ringaraja močno odrinili, s smučkami zdrveli po zaletišču, poleteli daleč in pristali v telemarku na beli strmini. Danes se bomo torej preizkusili v smučarskih skokih in poletih. Od 27. do 30. marca namreč poteka finale svetovnega pokala v smučarskih skokih v Planici. Tretješolci iz OŠ Antona Tomaža Linharta Radovljica in iz podružnične šole Vreme OŠ Dr. Bogomirja Magajne Divača velikokrat gledajo in navijajo za naše orle, nekateri izmed njih so se kdaj celo že odpravili v Planico. Kaj je to trema, kako jo premagati in kaj je smisel tekmovanja, na vsa ta vprašanja bomo odgovorili v oddaji Radijski ringaraja. Na pomoč z odgovori pa nam bo priskočil tudi Cene Prevc, nekdanji slovenski smučarski skakalec.

Več

Sami naši Financiranje kulturnih društev, glasba skupine Veja in otroštvo skozi dvojezično knjigo s prevajalko Seldo Sukaj

V oddaji Sami naši na Prvem poslušajte o pomembnih spremembah na področju financiranja kulturnih projektov narodnih skupnosti nekdanje SFRJ v Sloveniji – o tem je spregovoril Fahir Gutić. Nato predstavljamo hrvaško skupino Veja, ki s sodobnimi aranžmaji oživlja istrsko ljudsko glasbo. Za konec pa prisluhnite zgodbi o novi slovensko-albanski otroški knjigi in razmišljali o tem, kako pomembno je, da tudi otroci postanejo soustvarjalci kulturnega prostora. Sogovornica v prispevku je prevajalka in medkulturna mediatorka Selda Sukaj.

Naše poti Kaj prinaša nov predlog novele zakona o romski skupnosti?

Inštitut za preučevanje enakosti spolov v sklopu skoraj polmilijonskega projekta Fortuna pripravlja analizo stanja dostopanja Romov do zdravstvenih storitev. Preverili smo, do kakšnih izsledkov so prišli in ali so v projekt vključeni tudi Romi ter s kakšnimi izzivi se srečujejo Romi v Mariboru ter kako uspešni so pri njihovem reševanju. Urad vlade za narodnosti je na portalu e-Demokracija objavil predlog novele zakona o romski skupnosti. Ta med drugim vključuje ustanovitev novega instituta občinskega koordinatorja ter sestavo sveta romske skupnosti Republike Slovenije. V rubriki romskega jezika pa tokrat o izzivih otrok pri razumevanju romskega in slovenska jezika na območju Grosupljega.

Sotočja 'Bolj kot številčnost je pomembno kakovostno delo manjšine in njena samozavest'

Razprave, ali bi se morale krovne politične organizacije koroških Slovencev povezati v eno organizacijo, potekajo že več desetletij, toda mnenja ostajajo različna. Usklajeni pa so cilji in ključne teme, na katere opozarjajo. Kaj pa mladi?

Slovencem po svetu Planico obiskalo petdeset slovenskih mladostnikov iz Bosne in Hercegovine

Skupaj s slovenskimi rojaki iz Bosne in Hercegovine se v oddaji na kratko prepuščamo planiškemu vzdušju in razpoloženju pod Poncami, ki so ga doživljali tudi slovenski otroci in mladi iz različnih bosansko hercegovskih krajev ob spremljanju smučarskih poletov na velikanki bratov Gorišek. Prek radijskih valov gostimo tudi slovenskega rojaka s Štajerske Aljošo Klajderiča, ki se v Švici ukvarja z računalništvom, ustavljamo se pri Slovencih v Beogradu, ki so pomladno dejavnost društva Sava začeli s fotografsko razstavo in predstavitvijo knjige z naslovom Niti, ki povezujejo – Med Slovenijo in Srbijo osebne izpovedi žensk, seznanjamo pa vas tudi s podrobnostmi glede pridobitve štipendij za Slovence po svetu za sodelovanje na letošnji Poletni šoli slovenskega jezika v Ljubljani.

Sami naši Poklon žrtvam tragedije v Kočanih, medkulturni iftar in otroštvo v knjigi

V makedonskem mestu Kočani je požar v nočnem klubu vzel številna življenja in pustil za seboj val bolečine in pretresenosti. V znamenje solidarnosti in sočutja so se v Ljubljani zbrali člani Makedonske skupnosti ter študentje, ki živijo in študirajo v Sloveniji. Na Kongresnem trgu so prižgali svečke in z molkom izrazili svojo povezanost z žrtvami in njihovimi družinami. V oddaji obiščemo poseben medkulturni dogodek iftar, ki združuje ljudi različnih ver in narodnosti v organizaciji društva Medkulturni dialog. Za konec pa slišite razmišljanje pisateljice Olivere Zulović o otroštvu, prijateljstvu in pomembnosti pogleda skozi otroške oči.

Naše poti Andrej Kavšek: Slabe izkušnje ne pomenijo, da so vsi Romi enaki

V občini Črnomelj po zadnjih ocenah živi okoli 1000 Romov v dveh večjih naseljih, ki nista še povsem legalno urejeni. Kljub temu ima večina zaselkov že urejeno infrastrukturo. Letos bo občina iz državnega proračuna za urejanje razmer v romski skupnosti prejela dobrih 420 tisoč evrov. Preverjamo, kako bo porabila namenska sredstva in kateri so največji izzivi romske skupnosti. Obiskali smo še zaposlitveno in invalidsko podjetje Ozara v Murski Soboti, ki v svoj program uspešno vključuje devetnajst pripadnikov romske skupnosti. Svet romske skupnosti RS pa je objavil javne razpise za romska društva ter medijske programe.

Sotočja "Iskati moramo s srcem"

Predstava Mali princ v izvedbi mladinske gledališke skupine Bilka je letošnje odprla Koroške kulturne dneve v Ljubljani. Znana zgodba je bila izziv za mlade igralke in igralce iz Bilčovsa, kjer tudi z gledališkimi skupinami skrbijo za ohranitev slovenskega jezika.

Slovencem po svetu Društvo VTIS v Švici pripravilo srečanje Predstavi svojo znanost

V oddaji vas podrobneje seznanjamo z letošnjim srečanjem Dobrodošli doma, ki bo potekalo v Novi Gorici v okviru Evropske prestolnice kulture, v pogovoru z Valensom Frangežem iz Züricha beseda teče o dogodku društva VTIS v Švici - Predstavi svojo znanost, predstavljamo tudi prevajalca, esejista in lektorja slovenskega jezika v nemškem Regensburgu Slava Šerca, v Celju pa smo se srečali s slovenskim rojakom iz Argentine Rokom Finkom.

Sami naši Marko Vidojković, Ahmed Burić in zapuščina Dušana Jovanovića

V tokratni oddaji Sami naši bomo osvetlili tri izjemne zgodbe iz sveta književnosti, glasbe in gledališča. Najprej bomo poslušali Marka Vidojkovića, srbskega pisatelja, ki zaradi svojega neizprosnega kritičnega glasu do oblasti velja za enega izmed 100 najbolj ogroženih avtorjev na svetu. Nato bomo raziskali glasbeni svet Ahmeda Burića. Njegov novi album Valceri iz Translajtanije, Valčki iz Translajtanije, združuje poezijo, džez, folk in rok ter odpira nova umetniška obzorja. Za konec se bomo spomnili Dušana Jovanovića, enega najpomembnejših jugoslovanskih dramatikov in režiserjev.

Naše poti Kako bo metliška občina z nekaj več kot 220 tisoč evri rešila izzive tamkajšnjih Romov?

Tokrat se odpravljamo v občino Metlika. Tam v petih romskih naseljih živi pribl. 450 Romov, občina pa bo letos iz državnega proračuna prejela nekaj več kot 220 tisoč evrov za urejanje razmer v romski skupnosti. Obiskali smo tamkajšnje največje romsko naselje Boriha - Rosalnice, katerega prebivalci opozarjajo na to, da še vedno ni popolnoma legalizirano, kljub urejeni infrastrukturi priključki na električno omrežje do nekaterih hiš še niso možni. Prinašamo tudi novico o novem programu Romski vzor ministrstva za delo, ki bi delodajalcem ponudil subvencije za zaposlovanje Romov.

Sotočja Od izzivov slovenskega šolstva v Italiji in na avstrijskem Koroškem do porabskih Slovencev in krepitve čezmejnih stikov

Demografski padec vpliva tudi na vpise otrok v šole s slovenskim učnim jezikom v Italiji in vse se glasnejša so opozorila, da so nujne spremembe. Kakšne? Dvojezični vrtci in šole na avstrijskem Koroškem imajo težave s pomanjkanjem usposobljenih pedagogov. Celovška Mohorjeva, ki ima med drugim tudi dvojezične jasli, rešitve išče s čezmejnim evropskim projektom Lingua prek večmesečnih praks in izmenjav vzgojiteljic iz Slovenije. Aljaž Pestotnik, glavni urednik literarne revije Rastje, spregovori o najnovejši številki, ki bo posvečena svobodni družbi 80 let po koncu druge svetovne vojne. Z upokojeno novinarko Silvo Eöry, ki je vrsto let tudi za Sotočja poročala iz Porabja, pa obujamo spomine na njene prve poti k Slovencem na Madžarskem.

Več

Gremo v kino Petra Seliškar se te dni z dvema dokumentarcema predstavlja na dveh festivalih, film Ravno obratno pa išče pozitiven odnos do razhajanja para

Posvečamo se romantični drami, posvečeni razhajanju para, z naslovom Ravno obratno španskega režiserja Jonasa Truebe, in akcijskemu filmu Nevarni gradbinec. Pogovarjamo se s Petro Seliškar – te dni sta kar dva njena nova dokumentarna filma (Gora se ne bo premaknila in Poletne počitnice, ki se oba posvečata življenju ene od zadnjih planšarskih družin v makedonskem visokogorju) na ogled na dveh festivalih, namreč na ZagrebDox in Visions du reel. Poročamo tudi o nekaj vrhuncih jubilejnega 25. festivala avstrijskega filma Diagonala.

Novice Radia Slovenija Novice ob 14h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Po Sloveniji Akciji Dan za spremembe se pridružuje tudi Socialno varstveni zavod Hrastovec

Drugi poudarki oddaje: Z velikonočnimi in prvomajskimi prazniki se začne sezona tudi na turističnih kmetijah; druženje turističnih kmetij Slovenije že drugič pripravlja Teden odprtih vrat V dolini Vrata so po jesenskem enotedenskem poskusnem obdobju začeli s sistemom omejevanja prometa z zapornico, nov prometni režim se obeta tudi na Vršiču Po že skoraj enoletni prenovi Seidlove ceste v Novem Mestu, naj bi še letos začeli prenavljati zadnji odsek do mostu v Ločni Pasma psa koroški žigec je kljub nekdanji razširjenosti obstala predvsem na Koroškem; želijo ji povrniti status avtohtone slovenske pasme goniča

Danes do 13:00 Borze zaradi ameriških carin tonejo v rdeče

Po napovedi ameriških carin na uvoz v Združene države iz vsega sveta v mednarodni skupnosti vlada velika negotovost. Z osrednjih borz drugi dan zapored poročajo o občutnem upadanju vrednosti indeksov. Čez noč je med drugim izpuhtelo več tisoč milijard dolarjev vrednosti delnic ameriških podjetij, v rdečem so tudi evropske in azijske borze. V oddaji tudi o tem: - Ameriški zunanji minister Rubio ob koncu zasedanja Nata miri zaskrbljene Evropejce glede podpore evropski varnosti - Burna poslanska razprava in številni očitki pred razpisom referenduma o dodatku k pokojninam umetnikov - Na Plavjah bodo po več kot 20-ih letih vendarle zgradili Kompetenčni center za oljkarstvo.

Novice Radia Slovenija Novice ob 12h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Radio GA - GA Nasvidenje v naslednji trgovinski vojni

Nova epizoda oddaje Radio Ga Ga – Nova generacija, bo tako kot ves svet pod vplivom nove trgovinske vojne. Kako bo ta vplivala na svet in Evropo, bo v studiu ugotavljal Marcel Štefančič s številnimi gosti, od Slavoja Žižka do Ursule von der Layen. Uroš Slak pa se bo z Urško Klakočar Zupančič, Matejem Lahovnikom in Alešem Hojsom pogovarjal o možnih rešitvah za Slovenijo. Izvedeli bomo še, kaj na carinski upravi počneta Serpentinšek in Martelanc in kako bodo ljubljanske nutrije pomagale pingvinom, Zvezdana se bo z Matjažem Hanom pogovarjala o pomembni življenjski prelomnici. Preverili pa bomo tudi, v katerih športih se bodo lahko domači politični akterji spopadli na Lažijadi 2025. Vesna Milek bo gostila Zorana Predina, Igor Bergant Tanjo Fajon in Aleksandra Vučića, Franc Kangler pa vam ponuja par receptov za uspešno švercanje čez mejo. Vse to, razen tistega, za kar bo zmanjkalo časa, v petek dopoldan na Prvem.

Svetovalni servis Zaščita premoženja z nadzornimi kamerami in senzorji

Kako lahko z video-nadzornimi kamerami in protivlomnimi senzorji učinkovito zaščitimo svoj dom pred nepovabljenimi gosti? Kako napredne funkcije, kot so zaznavanje gibanja, nočni vid in analitika s pomočjo umetne inteligence, prispevajo k varnosti našega premoženja? Katere vrste protivlomnih senzorjev poznamo, kako delujejo in katere tehnologije so najbolj zanesljive? Poleg kamer in protivlomnih senzorjev je ključen tudi snemalnik, ki omogoča shranjevanje posnetkov in pregled dogodkov za nazaj. V petkovem Svetovalnem servisu bomo s strokovnjakom za varnostne rešitve Juretom Rakom govorili o najboljših praksah za zaščito doma.

Jutranja vremenska fronta Bo umetna inteligenca zamenjala meteorologe?

“Človek z eno uro vedno ve, koliko je ura. Človek z dvema pa se težje odloči,” razmišlja Brane Gregorčič v tokratni oddaji, v kateri govorimo o digitalizaciji, poplavi meteoroloških aplikacij in strani za napovedovanje vremena. O tem, kako se je spremenila meteorologija, kakšne izzive prinašajo nove tehnologije in tudi ali bo umetna inteligenca zamenjala meteorologe, smo govorili tudi z Veroniko Hladnik Zakotnik, Katjo Kozjek Mihelec in Matijo Klančarjem.

Jutranja kronika Ameriške carine potopile borzne indekse. Trump: ZDA čaka razcvet.

Združene države bodo doživele razcvet, po napovedi uvoznih carin napoveduje ameriški predsednik Donald Trump, kljub kritikam z vsega sveta in potopu bornih indeksov v rdeče številke. Druge teme: - Bruselj želi pogajanja o carinah, Washington jih zavrača. Premier Golob za ciljno pomoč prizadetim podjetjem - Zaradi izraelskih napadov eksplozije na poslopjih šol v mestu Gaza; med več kot sto ubitimi včeraj najmanj 33 otrok - Raziskava Ogledalo Slovenije: povečanje zaupanja javnosti v zdravnike, izrazit upad zaupanja v umetnike

Petek brez pravila E-šport – Slovencem še razmeroma nepoznana športna panoga

Prvo tekmovanje v e-športu je potekalo leta 1972, pripravila ga je univerza Stanford. Udeležilo se ga je kar 10 tisoč tekmovalcev, zmagovalec je za nagrado prejel letno naročnino na revijo Rolling Stone. Danes je e-šport panoga, v kateri se obračajo milijarde dolarjev. Kako popularen je, priča podatek, da si je leta 2019 finale svetovnega prvenstva v igranju igre League of Legends ogledalo okoli 100 milijonov ljudi. Kar je več kot denimo finale ameriškega Super bowla leto pozneje. O e-športu v Sloveniji ter o tem, kakšne lastnosti mora imeti igralec, da uspe v tej športni panogi, v tokratnem Petku brez pravila.

Duhovna misel Zmago Godina: Nesebičnost

“Naj nihče ne gleda samo nase, temveč tudi na druge,” se glasi nasvet, zapisan v pismu Filipljanom (2,4). Sebičneži v vsaki stvari vztrajajo pri svojem. Žalostna resničnost je, da smo do neke mere vsi sebični; to je naša narava. Je kdo sebičnejši od dojenčka? Kar šteje, je torej to, da odrastemo, dozorimo. Biti nesebičen, kot smo slišali v besedilu na začetku, ne pomeni manj misliti o sebi, ampak manj misliti nase. Toda pot od sebičnosti do nesebičnosti ni lahka. Zares odrastemo in dozorimo takrat, ko spoznamo, da gre v življenju bolj za to, kar damo, kot pa za tisto, kar dobimo. Obstajajo različni načini, kako pokazati svojo nesebičnost. Ne moremo vsi dajati enakih stvari enako. Toda obstaja nekaj splošnih zamisli o dajanju, ki jih lahko uporabi vsakdo. Omenimo tri. Najprej denar. Po navadi mislimo, da ga imamo premalo, da bi ga lahko dali. Toda po navadi to ne drži. Prvi korak do oblikovanja nesebične drže, ko gre za denar, je, da damo, preden porabimo. Zato določite odstotek svojega prihodka, ki ga boste namenili za druge. Če boste čakali na to, kar vam bo ostalo, ne boste dali ničesar. Nesebičnost na finančnem področju je način, da se osvobodite primeža, v katerem vas denar pogosto drži. Potem so tukaj še vaše sposobnosti. Možno je nameniti določen del denarja za nekaj, ne da bi se za to pretirano zavzemali. Toda v trenutku, ko čemu namenite svoje sposobnosti in darove, pokažete, da v to vlagate sebe, hkrati pa tudi spodbujate ljudi v svoji okolici, naj storijo enako. Odločite se, da boste danes naredili za eno osebo to, kar si želite, da bi lahko za vse. Morda lahko postanete nekomu mentor in nanj prenesete svoje znanje ali pa s tem, kar znate narediti s svojimi rokami, nekomu bistveno olajšate življenje. In ne nazadnje čas. Ne gre le za denar in sposobnosti, prav je, da razmišljamo tudi o darilu svojega časa. Kakšen je videti vaš tedenski urnik? Je v njem načrtovan čas za pomoč drugim? Če ga ni, se to samo po sebi ne bo zgodilo. Zato načrtujte svoj čas tako, da ga boste del lahko namenili tudi drugim. Le nekaj minut nemotenega časa, ki ga posvetite nekomu, ki je pogosto neopažen ali spregledan, lahko življenje te osebe bistveno izboljša. Kako nesebični ste, ko gre za vaš denar, sposobnosti in čas? Jih uporabljate le zase ali tudi za druge? Želim vas povabiti, da ste s temi dobrinami nesebični že danes, ne šele nekoč v prihodnosti. Nobenega dvoma ni, da boste zato postali bolj celovita in skrbna oseba. In še nekaj je: Ko dajete, nikoli ne veste, kaj se bo zgodilo. Pogosto namreč prav tisti, ki daje, poleg tega, da izboljša svet, prejme nepričakovane prednosti!