Intervju - Radio Marij Čuk: Če zavesti o slovenstvu ni, potem tudi manjšina nima smisla

Več obrobja v središče in več središča v obrobje. To si je za eno od nalog ob prevzemu vodenja Društva slovenskih pisateljev zadal Marij Čuk.

Aktualna tema Novorojenčkovo doživljanje rojstva ni nujno travmatično

Frederica Leboyera je pred več kot pol stoletja prešinila revolucionarna zamisel. Spraševal se je, zakaj zdravniki porodničarji, porodne babice in niti bodoči starši ne upoštevajo najpomembnejše osebe pri rojstvu - otroka. Foto: Pixabay

Aktualna tema Avtomobilska industrija kot znanstvena fantastika

Ena od panog, ki najbolj čutijo posledice trgovinskih vojn in carinskega kaosa, je avtomobilska industrija. Deseterica ključnih slovenskih podjetij iz te panoge se je že pred leti povezala v misijo GreMo, Zelena mobilnost, da bi skupaj nastopili na treh frontah – pri elektrifikaciji, zeleni in digitalni preobrazbi. Temelji na povezovanju gospodarstva, znanosti in vlade izvajajo 4 ključne projekte, vredne po več kot 30 milijonov evrov. Na včerajšnji/nedavni inovacijski konferenci so se zavezali, da se bodo tudi na nove izzive glede cene surovin, trgovinske vojne in kitajske konkurence odzivali skupaj, z inovacijami in prodorom na nove trge. Vlada pa jih vabi, naj izkoristijo tudi priložnosti v umetni inteligenci, vesolju in obrambi.

Prvi na obisku Spominski park in stalna razstava o koncentracijskem taborišču Ljubelj spodbujata k razmisleku

Letos mineva tudi 80 let od osvoboditve taborišča pod Ljubeljem, edinega koncentracijskega taborišča, ki je na območju današnje Slovenije delovalo od leta 1943 do 1945. V koncentracijskem taborišču Ljubelj, ki je bila podružnica zloglasnega Mauthausna, so interniranci različnih narodnosti gradili predor. Danes je na tem območju spominski park, kulturni spomenik državnega pomena. Tržiški muzej je v nekdanji karavli uredil stalno razstavo, ki predstavlja ta del zgodovine in spodbuja k razmisleku o miru, solidarnosti ter spoštovanju človekovih pravic.

Ob osmih Maja Derčar: V Bruslju se bojijo izgube zanesljive partnerice na vzhodnem krilu

Poljska je pomembno prispevala k padcu železne zavese in je dolgo veljala za trdno proevropsko usmerjeno članico EU. Po tem, ko je oblast prevzela populistično-konservativna stranka Zakon in pravičnost, je zaradi nespoštovanja neodvisnost sodišč in medijev, ter pravic žensk in skupnosti LGBT, Evropska unija proti njej sprožila postopek za odvzem glasovalnih pravic. Zdajšnji premier Donald Tusk naj bi jo spet vrnil k načelom liberalne demokracije in človekovih pravic, a ga je pri tem z vetom oviral predsednik države iz kroga stranke PIS. Očitno bo tako ostalo tudi po nedeljskih predsedniških volitvah. Kaj to pomeni za Poljsko, Evropo in Slovenijo, se bomo pogovarjali z dopisnico Majo Derčar.

Javni poziv Ustvarite podkast z Radiem Slovenija

Podkasti Radia Slovenija so med bolj poslušanimi v Sloveniji. Mihilizem, Zverinice, Umetnost možnega, Evolucija užitka, Žoga je okrogla so naslovi le nekaterih vsebin, ki dopolnjujejo bogato ponudbo radijskih oddaj. In to ponudbo bi radi še nadgradili.

Svetovalni servis Mediacija

Mediacija je eden izmed načinov mirnega, zunajsodnega reševanja sporov. Kaj je lahko predmet mediacije? Kako sta zagotovljeni nepristranost in neodvisnost mediatorja? Zakaj je dobro vnaprej vedeti, kaj in koliko lahko pričakujemo od mediacije? Je mediacijski dogovor pravno zavezujoč? V sredo po deveti na Prvem bo naša gostja podpredsednica Društva mediatorjev Slovenije, upokojena višja sodnica, magistrica Gordana Ristin.

Radiosfera Tujerodni ploski črvi – ste jih opazili?

Radiosfera so zgodbe, pogledi, razgledi, spomini, potovanje, znanost, tehnologija, kultura, dediščina, šport, glasba, zabava. Svet, ki ga ujame Prvi jutranji program.

Radiosfera Portal Rojaki z zgodbami Slovencev v zamejstvu in po svetu

Novice, ki obveščajo o življenju Slovencev v zamejstvu in po svetu, najdete na portalu, ki je nastal že leta 2011, v sklopu Multimedijskega centra RTV. Portal, ki se je najprej imenoval Slovenci v sosednjih državah, je nato postal Slovenci za mejo, zdaj pa nosi ime Rojaki. Kako se je ta portal razvijal in kako spremenil v skoraj 15 letih obstoja, pojasnjuje direktorica digitalnih vsebin RTV Slovenija Kaja Jakopič.

Svetovalni servis Zdravo in dolgoročno znižanje telesne teže

Danes živimo v debelilnem okolju – to je v okolju, v katerem je človek izpostavljen številnim možnostim prevelikega energijskega vnosa in obenem premajhne energijske porabe. Kako naj načrtujemo prehrano in gibanje za normalno telesno težo ter za zdravo in dolgoročno znižanje telesne teže? Gostja v studiu Prvega dr. Tina Sentočnik, specialistka interne medicine in psihoterapevtka.

Drugi pogled Camilla Dobravc, Danska

Camilla Dobravc v Sloveniji živi že skoraj 16 let. Pred selitvijo v našo državo je bil njen dom v Egiptu, pred tem v Veliki Britaniji, rojena pa je na Danskem. Slišali ste jo že lahko v eni od majskih oddaj Radiosfera, ko smo govorili o njeni domovini, danes pa torej Danka pove več o svoji osebni zgodbi in tem, kaj jo je pripeljalo v Slovenijo, kjer se otroke pa vzgaja precej drugače kot na Danskem. Vse podrobneje pojasni v oddaji, ki jo je pripravila Andreja Gradišar.

Torkov kviz 30 let Malih sivih celic

30 let, 752 oddaj, 24.000 vprašanj in več kot 3.200 tekmovalcev! Oddaja Male sive celice je skupnost. Oz. pravzaprav kar »gibanje«, pravi urednica oddaje Maruša Prelesnik Zdešar. O konceptu in zakulisju Malih sivih celic več v današnjem Torkovem kvizu z aktualnima voditeljema Jušem Milčinskim in Rokom Škrlepom.

Klicna koda Povprečen Hrvat seže le do treh zvezdic

Minuli konec tedna je bil na Hrvaškem v znamenju drugega kroga lokalnih volitev, ki so prinesle župane treh največjih mest. Slovenija in Hrvaška sta nekoč dan državnosti obeleževali 25. junija, Hrvaška se je potem odločila, da bo dan državnosti zaznamovala 30. maja, ko je bil sestavljen prvi večstrankarski hrvaški sabor. Vendar vsi tega praznika ne priznavajo in ne slavijo. Poletna sezona je pred vrati. Hrvaška vlada je letos posvarila turistične delavce, naj bodo previdni pri oblikovanju cen. So opozorila padla na plodna tla?

7. stran Petra Julia Ujawe: Najboljše šele pride

»Če bi ta roman prišel v roke hollywoodskim producentom, bi končno spet lahko videli popolno romantično komedijo,« je o romanu Najboljše šele pride zapisala Vesna Milek. Romaneskni prvenec avtorice Petre Julie Ujawe se začne udarno, z velikim zapletom, bere se hitro in pri bralcu oz. bralki sproži vrsto vprašanj o teži koraka izven cone udobja, ki jo ponavadi ponuja utečen vsakdanjik. Oddaja 7. stran bo imela tokrat primorski pridih – v Kopru ssta se namreč prejšnji teden srečali avtorica oddaje Darja Pograjc in njena sogovornica Patricia Lapajne.

naPOTki Stolp Otočec ponuja izjemen razgled na Cerkniško jezero

Tokrat se kot vsako nedeljo ob 6.45 v tej sezoni naPOTkov odpravljamo na razgledni stolp. Po okolici Cerkniškega jezera vodi učna pot Drvošec, na njej pa nas poleg opazovalnic Kuharca in Klejni vrh čaka razgledni stolp Otočec, ki ponuja pogled na izjemne razsežnosti tega kraškega pojava. S stolpa z daljnogledom lahko opazujemo vodne ptice na gladini jezera, ujede, ki krožijo nad njim, v sušnem času pa se lahko zgodi, da uzremo celo jelena, ki je prišel na travnik potešit svojo lakoto in žejo. Do stolpa Otočec se je s sogovornikom Miho Jernejčičem podala kolegica Tadeja Bizilj.

KiKs Ali je golob na strehi enako kot goska v postelji?

Živalski frazemi so v slovenskem jeziku pogosti in lahko bi jih našteli ogromno. Na primer: kot kra brez glave, beseda ni konj, medvedja usluga, kot maček okoli vrele kaše, biti na psu, tih kot miška, zdrav kot riba, rakom žvižgat, muha enodnevnica. Ampak tokrat se bomo osredotočili na frazem ali pregovor: Bolje vrabec v roki kakor golob na strehi. Spoznali bomo pomensko enake različice tega pregovora pri drugih narodih, spomnili se bomo na sopomenko, v kateri nastopata kos in goska in je žal skoraj pozabljena. Šli bomo po sledi mnogih frazemov in metafor, katerih osnovna sestavina je golob. Kiks pa bomo začeli s kiksom. Bojan Leskovec v tokratni epizodi gosti profesorja slovenščine, dr. Klemna Laha.

Lokalni junak Ljoba Jenče

Tokratna Lokalna junakinja prihaja iz osrčja Notranjske. Raziskovalka ljudskega izročila, pevka, pesnica, pisateljica, pripovedovalka pravljic in vsestranska umetnica, od leta 2022 pa tudi častna občanka občine Cerknice, Ljoba Jenče se že od konca 80-tih let prejšnjega stoletja posveča vsemu, kar je povezano z bogatim slovenskim narodopisjem. S pesmijo je prepotovala ves svet, vsako leto izvede tudi po 100 nastopov za odrasle in otroke, ki jim žlahtno narodovo dediščino predstavlja na nastopih v šolah po vsej Sloveniji.

Več

Aktualna tema Spletne prevare: vdor v bančni račun; kako pride do tega in kdo je odgovoren

V današnji epizodi serije oddaj o spletnih prevarah bomo govorili o bančnih spletnih prevarah. Cirila Štuber je pred mikrofon povabila Tadeja Hrena iz SI-CERT-a, s katerim se je pogovarjala o trikih oz. načinih, kako spletni napadalci poskušajo vdreti v naš bančni račun, ter Alino Meško iz Zveze potrošnikov Slovenije, ki je problem osvetlila s stališča potrošnika oz. komitenta banke.

Dogodki in odmevi Bruselj Sloveniji odobril odstopanje od proračunskih pravil za obrambne izdatke

Svet postaja vse bolj nevaren, zato bodo morale članice Nata občutno povečati obrambne izdatke, je pred jutrišnjim srečanjem obrambnih ministrov dejal generalni sekretar zavezništva Mark Rutte. Bruselj je sicer tudi Sloveniji odobril odstopanje od proračunskih pravil za potrebe obrambe. Druge teme: - V Gazi zaprli centre za razdeljevanje pomoči, varnostni svet bo glasoval o še eni resoluciji - Zveza potrošnikov v skupinsko tožbo zoper Gen-I, ki naj bi oškodoval odjemalce za 180 milijonov evrov - Kolesarji na prvi etapi slovenske pentlje, kmalu bodo na ljubljanskih cestah

Aktualna tema Avtomobilska industrija kot znanstvena fantastika

Ena od panog, ki najbolj čutijo posledice trgovinskih vojn in carinskega kaosa, je avtomobilska industrija. Deseterica ključnih slovenskih podjetij iz te panoge se je že pred leti povezala v misijo GreMo, Zelena mobilnost, da bi skupaj nastopili na treh frontah – pri elektrifikaciji, zeleni in digitalni preobrazbi. Temelji na povezovanju gospodarstva, znanosti in vlade izvajajo 4 ključne projekte, vredne po več kot 30 milijonov evrov. Na včerajšnji/nedavni inovacijski konferenci so se zavezali, da se bodo tudi na nove izzive glede cene surovin, trgovinske vojne in kitajske konkurence odzivali skupaj, z inovacijami in prodorom na nove trge. Vlada pa jih vabi, naj izkoristijo tudi priložnosti v umetni inteligenci, vesolju in obrambi.

Aktualna tema Novorojenčkovo doživljanje rojstva ni nujno travmatično

Frederica Leboyera je pred več kot pol stoletja prešinila revolucionarna zamisel. Spraševal se je, zakaj zdravniki porodničarji, porodne babice in niti bodoči starši ne upoštevajo najpomembnejše osebe pri rojstvu - otroka. Foto: Pixabay

Po Sloveniji Krajane Begunj pri Cerknici vznemirja medved, ki se sprehaja po vasi.

Nekateri preostali vsebinski poudarki oddaje: - Tudi v Posavju podelili priznanja za najboljše inovacije v regiji. - Nov priključek Dragomer na primorski avtocesti naj bi bil končan do konca tega meseca, za promet bi ga lahko odprli sredi julija. - V kraju Sveti Štefan so ob sanaciji plazu poskrbeli tudi za večjo varnost na šolski poti. - V Ilirski Bistrici so ob občinskem prazniku med drugim odprli novo košarkarsko igrišče, ki ga je sofinancirala Fundacija Gorana Dragića.

Danes do 13:00 Centri za razdeljevanje pomoči v Gazi danes zaprti

Izrael je v minulih 24-ih urah v Gazi ubil skoraj 100 ljudi, več kot 400 je ranjenih. Centri za razdeljevanje pomoči, v bližini katerih so v minulih dneh ubili več deset Palestincev, ostajajo zaprti. V varnostnem svetu bodo drevi glasovali o resoluciji nestalnih članic, ki zahteva takojšnje, brezpogojno in trajno premirje v Gazi, odpravo omejitev pri dobavah človekoljubne pomoči in izpustitev talcev. Druge teme: - Zveza potrošnikov vložila skupinsko tožbo proti Gen-I - Suspendirali višjo sodnico, ki je odločala v zadevi švicarski franki - Ob dnevu krvodajalstva odličen odziv mladih na akcije

Ob osmih Maja Derčar: V Bruslju se bojijo izgube zanesljive partnerice na vzhodnem krilu

Poljska je pomembno prispevala k padcu železne zavese in je dolgo veljala za trdno proevropsko usmerjeno članico EU. Po tem, ko je oblast prevzela populistično-konservativna stranka Zakon in pravičnost, je zaradi nespoštovanja neodvisnost sodišč in medijev, ter pravic žensk in skupnosti LGBT, Evropska unija proti njej sprožila postopek za odvzem glasovalnih pravic. Zdajšnji premier Donald Tusk naj bi jo spet vrnil k načelom liberalne demokracije in človekovih pravic, a ga je pri tem z vetom oviral predsednik države iz kroga stranke PIS. Očitno bo tako ostalo tudi po nedeljskih predsedniških volitvah. Kaj to pomeni za Poljsko, Evropo in Slovenijo, se bomo pogovarjali z dopisnico Majo Derčar.

Jutranja kronika Trump podvojil uvozne carine na jeklo in aluminij

Ameriški predsednik Donald Trump kljub sodnim odločitvam v zvezi z njegovo carinsko politiko vztraja pri svojem. Včeraj je podpisal razglas o podvojitvi uvoznih dajatev na jeklo in aluminij, ki so tako od danes 50-odstotne. Drugi poudarki oddaje: - Poljaki med političnima poloma: novi predsednik Karol Nawrocki načrtuje blokade reform vlade. - Izola znova gosti Kino otok, ki postaja oaza premislekov in pogovorov o filmih z vsega sveta. - Na Obali se začenja kolesarska dirka po Sloveniji: pristojni ob zaporah pozivajo k strpnosti.

Jutranja kronika Za polovico višje carine na uvoz jekla in aluminija v ZDA

V luči stopnjevanja trgovinske vojne bodo z današnjim dnem začele veljati višje carine na uvoz jekla in aluminija v Združene države. Ameriški predsednik Trump je podpisal ukaz, v skladu s katerim se bodo omenjene uvozne dajatve zvišale na 50 odstotkov. Izjema bo za zdaj veljala za Združeno kraljestvo, zaprositev za izvzetje je že napovedala Mehika. Druge teme: - Prekinitev razdeljevanja humanitarne pomoči v Gazi. - Pred kmetijsko zakonodajo dodatna usklajevanja. - Začenja se 31-a kolesarska dirka po Sloveniji.

Zrcalo dneva Tudi OECD poslabšal gospodarsko napoved za Slovenijo

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj je poslabšala gospodarske obete za Slovenijo, rast naj tako letos namesto 2,6 odstotka znašala 1,6 odstotka, prihodnje leto pa 2,4 odstotka namesto 2,6. Po mnenju organizacije bo rast gnalo predvsem domače povpraševanje. Druge teme: - Most na krimski polotok po napadu spet odprt za promet - OZN po novem napadu na iskalce pomoči v Gazi terja preiskavo - Raziskovalci na Kliničnem inštitutu za genomsko medicino odkrili 2 nova gena

Radijski dnevnik Analitiki poslabšanje gospodarskih obetov za Slovenijo pripisujejo posledicam zunanjih in notranjih dejavnikov

Analitiki v odzivu na oceno Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj, ki je napoved gospodarske rasti za Slovenijo za letos znižala na 1,6 odstotka, poudarjajo tako notranje kot zunanje dejavnike. Medtem obrtniki in podjetniki odgovornost za vse slabšo kondicijo gospodarstva pripisujejo vladnim obremenitvam podjetij. Ostali poudarki oddaje: Rusija Ukrajino zaradi nedavnih napadov na železniške mostove obtožila terorizma Kmetijsko zakonodajo čakajo dodatna usklajevanja Ministrstvo za infrastrukturo v Borovnici napovedalo nadaljnja vlaganja v prometno infrastrukturo

Več

Umetnost možnega Polarizacija in odsotnost refleksije - Suzana Kos (Info360) in Primož Cirman (Necenzurirano)

Medtem ko divja ena vojna na evropskih tleh, druga na pragu Evrope in se ob spremljavi carinske vojne sesuva povojna ureditev sveta, se v Sloveniji največ pogovarjamo o privilegijih, kar je najbolj jasno demonstriral referendum o izrednih pokojninah umetnikov, razmišlja Primož Cirman, odgovorni urednik portala Necenzurirano: »Kot bi Slovenci živeli v votlini, kjer ni zaznati neurja, ki divja zunaj.« In tako kot se v mednarodni skupnosti moč koncentrira v rokah dveh velesil, smo na domačem prizorišču priča izraziti polarizaciji. »Slovenci živimo v dveh votlinah,« dodaja Suzana Kos, komentatorka in voditeljica na portalu Info360. »Del jih živi v votlini Janeza Janše, drugi del pa v votlini tistega, ki je v določenem trenutku njegov nasprotnik.« Med našo debato je vladni trojček predstavljal rezultate triletnega sobivanja na oblasti, a je predstavitev dosežkov zmotila objava KPK, da je zaznala utemeljen sum kršitve določb nasprotja interesov v zadevi Karigador. Kako lahko vpliva na politično dinamiko v letu pred volitvami, ki jo že narekujejo sporočila Janeza Janše na nedavnem kongresu in Roberta Goloba na strankarskem Festivalu Svobode. Vabljeni v našo družbo!

Srce bije za posel Matej Rigelnik, Equinox

Gost 36. epizode Srce bije za posel je partner in izvršni direktor nepremičninske družbe Equinox Matej Rigelnik. Kot izvrsten poznavalec nepremičninskega trga je prepričan, da je izpostavljenost Slovenk in Slovencev na področju nepremičnin odločno prevelika. Po njegovem smo pravi "nepremičninski tajkuni", v primerjavi z drugimi evropskimi narodi. Svojo izjavo podpre s številkami: 300 milijard evrov premoženja imamo v nepremičninah, zgolj 30 milijard v bankah.

Evolucija užitka »Morva sam it stran. K to tuki … to je pa res bolnica«

Psihopati iščejo izključno moč in nadzor. Njih samo to zanima.

Umetnost možnega Poreferendumska seštevanka in odštevanka - Gašper Lubej (Siol.net) in Žiga Bonča (POP TV)

Opoziciji je prvič v mandatu Golobove vlade uspel veliki met – zmagati na referendumu, in sicer o dodatkih k pokojninam izjemnih umetnikom. Kaj to pomeni za politično prizorišče leto pred volitvami? Je zmaga desne sredine že zagotovljena? Je s pozivi k bojkotu vladna koalicija naredila strateško napako ali le ublažila neizbežen poraz? Je desna sredina res tako enotna, kot se je pokazalo v nedeljo? In ali je leva sredina res tako sprta, da je že zapravila svoje možnosti na prihodnjih volitvah? Gašper Lubej, komentator in urednik na Siolu, je bil na referendumski večer v štabu SDS, Žiga Bonča, novinar in voditelj na POP TV, pa v štabu Gibanja Svoboda. Oba sta torej spremljala dogajanje iz prve vrste in oba razumeta kontekst in posledice preko ograj dnevne politike. Komentiramo tudi fenomen politika, ki vodi stranko od leta 1993 in se mu 24.maja obeta še en mandat. Je Janez Janša po več kot tridesetih letih na čelu SDS in številnih porazih močnejši kot kadar koli prej? Odgovorimo v novi epizodi podkasta o politiki Umetnost možnega. Na poslušanje!

Srce bije za posel Medeja Lončar, Siemens

Gostja 35. epizode Srce bije za posel je direktorica Siemens Slovenija, Hrvaška in Srbija Medeja Lončar. Čas v katerem živimo zahteva veliko prilagoditev; dolgoročno načrtovanje je skorajda nemogoče. Situacija se na področju novih tehnologij spreminja dnevno, politični sistem pa je še vedno zasidran v preteklosti. Politiki ne poznajo posledic, ki jih ta hiter razvoj prinaša za družbo, ugotavlja sogovornica. Dodaja, da bi moralo biti sodelovanja med politiko, gospodarstvom ter civilno družbo več, a ker ga je vse manj, to sproža napetosti med akterji.

Umetnost možnega Afere in predvolilni stampedo – Matej Grošelj (Večer) in Rok Čakš (Zanima.me)

V težavah sta ta čas predsednik vlade Robert Golob in vodja največje opozicijske stranke Janez Janša. Prvi se ne more otresti očitka o konfliktu interesov, ker je šel na počitnice v hišo poslovneža Tomaža Subotiča, ki je bil nekaj časa tudi nadzornik dveh javnih bolnišnic. Drugi je v še večjih težavah, saj mu grozi celo zaporna kazen. Ali to odpira prostor drugim političnim igralcem? Ne nujno, a lahko se zgodijo tudi velike spremembe, menita najina tokratna sogovornika, Matej Grošelj, novinar Večera in Rok Čakš, urednik več spletnih portalov in zaganjalec projekta Zanima.me. Petkova sodba celjskega sodišča bo nedvomno imela politične posledice – če bo Janša obsojen ali če bo oproščen. Referendum, ki bo 11. maja, bo neke vrste prvi test. »To je Janšev referendum,« pravi Matej, ki meni, da bo SDS s pomočjo NSi težko zbrala 340 tisoč glasov proti zakonu. Rok pa meni, da to ni nemogoče, ker bo kampanja postavljala v ospredje napake vlade in (domnevne) privilegije, na kar so številni državljani še posebej občutljivi. Oba pa se strinjata, da se Logar pri tej temi verjetno ne bo jasno opredeljeval, čeprav je v parlamentu, tako kot SDS in NSi, glasoval proti. Ali to nakazuje možnost, da nove stranke računajo na možnost raznobarvne koalicije brez GS in SDS? Več v novi epizodi podkasta, ki je že v celoti v predvolilnih barvah ...

Evolucija užitka "Še dobro, da me je pustil. Drugače bi bila še vedno s tem psihičem."

Ljubezen ne boli in ne ruši samospoštovanja.

Umetnost možnega Slovenija v ogledalu – Andraž Zorko (Valicon)

Kot vroče žemljice svežo raziskavo Ogledalo Slovenije je v podkast Umetnost možnega prinesel Andraž Zorko, partner v družbi Valicon in redni komentator v LD;GD. Nekaj rezultatov preseneča – ob več kot leto dni trajajoči stavki zdravnikov občutna rast zaupanja v zdravstvo in zdravnike kot poklic. »Percepcija zdravstva, ki nastaja na podlagi objav v medijih, je eno, osebna izkušnja pa nekaj povsem drugega in bolj kot je izkušnja nedavna, višja je stopnja zadovoljstva,« povzema Zorko rezultate raziskave Ogledalo Slovenije, ki je na drugi strani pokazala opazen padec zaupanja v policijo. Prvaki med poklici ostajajo gasilci, civilna zaščita in reševalci, na drugi strani pa v času razpisa referenduma o dodatkih k pokojnini za izjemne umetnike beležijo izrazit padec zaupanja – umetniki. V pogovoru seveda tudi o tem, na kateri točki smo leto pred volitvami; Gibanje Svoboda je sicer prepolovilo podporo, a ostaja vodilna stranka na levem političnem polu. Kdo ali kaj jo lahko ogrozi? Na desni kaže, da SDS ne namerava posegati izven običajnega volilnega bazena, svojo volilno bazo držijo v visoki pripravljenosti za vsak primer, če bi bile volitve še pred rednim rokom.

ApolloLajka Marko Peljhan – Dobili smo tudi obisk nemške obveščevalne službe na Makrolab, ampak smo rekli, to je umetnost, ljudje oddajajo, mi sprejemamo

Od kod se je vzel navdih za prvi slovenski satelit, se je pred leti, ko smo (in to večkrat) čakali na izstrelitev slovenskih satelitov, spraševal Aljoša. Da je za vse skupaj kriv (ali pa zaslužen) Marko Peljhan, intermedijski umetnik in profesor na kalifornijski univerzi v Santa Barbari, je bil morda nekoliko presenetljiv odgovor. Ali pa tudi ne. Za vse, ki poznajo Marka Peljhana in njegovo umetniško ustvarjanje, ki je od nekdaj povezano z najsodobnejšo tehnologijo, še zlasti vesoljsko, je samoumevno, da je na idejo za slovenski satelit prišel prav on. Za vse, ki ga ne, pa bo vse jasno po tem pogovoru, v katerem nas Peljhan popelje skozi ključne postaje v življenju: od navdušenega radioamaterstva v otroštvu v Novi Gorici, prek izletov v Zvezdno mesto, da je organiziral videokonferenco med kozmonavti na Miru in Slovenijo, do hekanja satelitov, ko je analogna tehnologija to še dopuščala.

Umetnost možnega Militarizacija vs. kakovost življenja – Silvester Šurla (Reporter) in Uroš Esih (Delo)

Bodo obrambne zadeve zaznamovale zadnje leto pred volitvami in zlasti predvolilno kampanjo? Ali se bomo pogovarjali o dodatkih k pokojninam za izstopajoče dosežke na področju kulture? Ali o dvigovanju krila predsednice državnega zbora? Odgovorni urednik Reporterja Silvester Šurla meni, da ne. Verjame, da bo kakovost življenja ostala ključno vprašanje v predvolilni kampanji in da se bomo pogovarjali o davkih in življenjskih stroških. Z vprašanji varnosti in obrambe se bodo bolj intenzivno morale soočiti stranke levo od sredine med seboj, kajti na desnici nimajo večjih težav z dvigovanjem izdatkov za obrambo. Diferenciacija v odnosu do teh vprašanj bo torej potekala na levici, a na zadevo bo treba gledati širše, poudari komentator Dela Uroš Esih, kajti – odpornost, o kateri v času našega pogovora poteka vladni posvet na Brdu pri Kranju, je širša tema kot zgolj obrambno oz. vojaško trošenje. Na kocki ni le militarizacija družbe, ampak širši družbeni kontekst. Več pa v novi epizodi, v kateri govorimo tudi o razmerjih med političnimi akterji na javnomnenjskih lestvicah, sporih na desnici in novih akterjih na politični tržnici. Na poslušanje.

Evolucija užitka Njej je spet več do seksa, jst pa ne morem

Estrogen ima pomemben vpliv tudi na imunski sistem, kar so ugotovili v obdobju pandemije koronavirusa.

Več

41 stopinj vročine Tone Janša

Oddaja je posvečena saksofonistu in skladatelju Tonetu Janši. Odlomke pogovorov z Janšo je leta 1993 in 2008 za program Ars posnel Pavel Lužan, oddajo pa je leta 2021 pripravila Alja Kramar.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Slovenska glasbena dediščina na Tržaškem

Oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi tokrat povzema okroglo mizo na temo slovenske glasbene dediščine na Tržaškem, ki se je odvila 20. marca letos, na Konservatoriju za glasbo Giuseppe Tartini v Trstu, v okviru programa Leta dediščine Filozofske Fakultete Univerze v Ljubljani. S pomočjo zgodovinskega, antropološkega in glasbenega vidika so na okrogli mizi sogovorniki osvetlili raziskovalne problematike in še nerazrešena vprašanja, ki bi lahko prispevala k boljšemu razumevanju slovenske in tudi širše glasbene dediščine v Trstu. Oddajo sta pripravila Simona Moličnik in Tone Jurca.

Etnofonija Maria Moramarco, Fabio Mina, Francesco Savoretti: Pietrafonie

NULL

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom Nedelja, 1. 6. 2025

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120 minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Čestitke in pozdravi Nedelja, 1. 6. 2025

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Sobotni glasbeni večer Ustad Noor Bakhsh iz Pakistana v koncertu z Druge godbe (urednik: Jane Weber)

Ustad Noor Bakhsh iz Pakistana je mojster balochi benjuja. Gre za neko vrsto citer s tipkami, na katere igra že od otroštva. Noor Bakhsh je dobro poznan kot legendaren instrumentalist po vsej obali Makrana, vendar je širšo pozornost tudi evropskega občinstva pritegnil šele po svojih najnovejših posnetkih in videih, v Sloveniji pa ga poznamo prav po pravkar slišanem koncertu na lanski Drugi godbi. Koncert je posnel Matjaž Mastnak, oddajo pa je pripravil glasbeni urednik Jane Weber.

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20:00; Ansambel Vikend, repriza

V letu 2016 , ko smo začeli prenose živih oddaj, so se v studiu 13 zvrstili ansambli: Golte; Alpski kvintet; Ansambel Roka Žlindre; Spopad harmonik Miha Debevca in Tomaža Rožanca; Pajdaši; Ansambel Saša Avsenika; Slovenski muzikanti; Mladi Pomurci; Ansambel Vihar; Tanja Podkrižnik in njen trio ter trio MikaNas, kot zadnji pa se je v decembru predstavil Ansambel Sekstakord. S tem smo končali prvo sezono živih oddaj. Konec januarja 2017 (točneje 26. januarja) pa se nam je v živem četrtkovem večeru predstavil takrat še dokaj mlad in obetaven ansambel, Ansambel Vikend. Od takrat je minilo že kar nekaj časa in oktobra lani je ansambel Vikend praznoval že petnajsto obletnico delovanja. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Godbe z zgodbo Glasbeni spomin na Marjano Deržaj

25. maja leta 1936 se je rodila ena izmed najbolj priljubljenih pevk zlate dobe slovenske popevke Marjana Deržaj. S svojimi izvrstnimi interpretacijami se je za vedno zapisala v slovensko glasbeno zgodovino. Za Marjano so ustvarjali eminentni avtorji tistega časa. Posnela je več kaset in plošč in redno nastopala na takratnih jugoslovanskih festivalih, kjer je redno prejemala nagrade. Njen glas je bil močan in temen, rahlo zamolkel in žameten ter zelo prepoznaven. Slovela je tudi po tem, da je znala navezati pristen stik s poslušalci. Vedno je bila nasmejana, prijazna, niti malo zvezdniška. Marjane se v Godbah z zgodbo spominjamo z njenimi uspešnicami.

41 stopinj vročine Tomaž Gajšt in album We Will Never Be THe Same

V oddaji poslušamo nekaj skladb z novega albuma We Will Never Be The Same Tomaža Gajšta in Big Banda RTV Slovenija pod vodstvom Lojzeta Krajnčana.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Ob reki mmmm

Oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi tokrat predstavlja nov, pomenljivo-izpoveden glasbeni projekt Nike Prusnik in bratov Poljanec. Nov album, ki ga vznemirjata zvočnost in mogočnost narave, bodo predstavili na festivalu Druga godba, 31. maja, na Vodnikovi domačiji. Pred tem, pa bomo nekaterim skladbam lahko prisluhnili že v nocojšnji oddaji. V studiu sta se glasbeni urednici Tini Žun pridružila avtorica glasbe in besedil, pevka Nika Prusnik in so-avtor aranžmajev, eden od bratov Poljanec, tolkalec in pevec Luka Poljanec.

Prva vrsta Sutari (v sodelovanju z Drugo godbo)

V sodelovanju s festivalom Druga godba tokrat nastopa poljski trio Sutari, ki ga sestavljajo: Basia Songin, Kasia Kapela in Karolina Matuszkiewicz.

Več

Lahko noč, otroci! Oven Ven - volneni fenomen

Ovci Mici Ven je malo všeč, pa tudi on do nje je kar čuteč. Vsaj po njegovi nerodnosti sodeč. Pripoveduje: Vesna Pernarčič. Napisala: Alenka Kramer Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2012. Posneto v studiih Radia Slovenija 2013.

Lahko noč, otroci! O slončku in sovi

Nekateri otroci zvečer nočejo spat. Zavidajo sovam, ki so budne ponoči … Pripoveduje: Pavle Ravnohrib. Napisal: Daniel Hevier. Prevedel: Peter Svetina. Posneto v studiih Radia Slovenija 1998.

Lahko noč, otroci! Tista o bolhah

V hudomušni pravljici se mačja kraljica neuspešno poskuša znebiti nadležne golazni. Pripoveduje: Nina Valič. Napisala: Saša Eržen. Pravljica iz cikla Praznovanje čebel in Čebelice. Posneto v studiih Radia Slovenija, maj 2019.

RIO radijska igra za otroke Wilhelm in Jacob Grimm, Rosanda Sajko: Mizica, pogrni se

Igro o čudežni mizici, ki se sama pogrne in napolni z vsem mogočim, iz leta 1954 je ena najstarejših iz našega nacionalnega radijskega arhiva. Pravljico je za radio priredila pionirka radijske igre za otroke režiserka Rosanda Sajko in jo kot svojo prvo radijsko igro tudi režirala. Režiserka: Rosanda Sajko Pripovedovalec in oče – Lojze Potokar Krčmar – Tone Homar Koza – Alja Tkačev Sinovi – Drago Makuc, Slavko Belak in Milan Kalan Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Ljubljana avgusta 1954

Lahko noč, otroci! Šivilja in škarjice

O pošteni in preudarni šivilji Bogdanki in njenih čudežnih škarjicah … Pripoveduje: Matej Puc. Avtor: Dragotin Kette. Urednica oddaje: Alja Verbole. Režiser in avtor cikla Čebelice: Klemen Markovčič. Oblikovalec zvoka: Urban Gruden. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Praznik čebel in Čebelice. Posneto v studiu 01 Radia Slovenija, maj 2022.

Zverinice Zajec: Zajkljino poskočno življenje

Kdo pravi, da imajo zajci lagodno življenje? Da mislijo samo na grizljanje detelje in razmnoževanje? Dobrodošli v poskočnem življenju zajklje. Zajca včasih zamenjamo z njegovim sorodnikom kuncem. Z rjavkastim kožuhom in svetlo barvo trebuha sta si obe dolgouhi živali zelo podobni. Vendar obstajajo očitne razlike, ki ne dopuščajo dvomov. Zajec je vitkejši in ima dolge noge in uhlje, ki lahko zrastejo do štirinajst centimetrov, njihovi robovi pa so vedno obarvani črno. Kunec je manjši, visok je od štirideset do petdeset centimetrov in je redko težji od dveh kilogramov. Poleg tega so zajci zelo vzdržljivi tekači, ki lahko dosežejo hitrost 65 kilometrov na uro, kunci pa lahko hitro tečejo le kratek čas. Toda kaj ima s tem opraviti zajklja v zgodbi? Odgovor se skriva v Zverinicah, sicer bi bilo preveč enostavno! Avtor literarnega dela: Gwénael David Avtorica prevoda: Anamarija Štukelj Cusma Režiserka: Saška Rakef Igralca: Blaž Šef in Anja Novak Mojstra zvoka: Urban Gruden, Matjaž Miklič Urednik oddaj: Alen Jelen Odgovorna urednica: Ingrid Kovač Brus Lektorica: Katarina Minatti Fonetičarka: Mateja Juričan

Hudo! Na osnovni šoli v Bohinjski Bistrici živijo z naravo

HUDO je potekal s terena, in sicer iz Bohinja, kjer smo preverili, kako mladi živijo na območju, ki je zaradi svojih naravnih znamenitosti in posebnosti zaščiteno. Del Bohinja namreč sodi v Triglavski narodni park, OŠ dr. Janeza Mencingerja pa v Skupnost šol Biosfernega območja Julijskih Alp. Kaj raste v šolskem rastlinjaku in zeliščnem vrtu, kako učenci skrbijo za živali in kakšen odnos imajo do okolja, v katerem živijo? Več izveste v oddaji HUDO.

Radijski ringaraja Smeh

Smeh je pol zdravja, tako se glasi slovenski pregovor, in ker je za zdravje treba skrbeti, bomo to storili kar v tokratni oddaji Radijski ringaraja. Kako? Smejali se bomo na ves glas! Pripravite svoje obrazne in trebušne mišice na eksplozijo smeha, ki vam jo bodo pripravili tretješolci iz OŠ Spodnja Šiška. Skupaj bomo razmišljali, kaj pravzaprav smeh je, zakaj nastane, izvedeli boste tudi kakšno zabavno šalo, s katero boste lahko nasmejali svojo družino ali prijatelje. Bodite z nami v soboto po 8.00 na Prvem!

Lahko noč, otroci! Zmešnjava

Pameti se ne da kupiti. Pripoveduje: Jernej Kuntner. Japonska pravljica. Posneto v studiih Radia Slovenija 1995.

Hudo športni Akrobatska skupina Janezi

Na terenu v Bohinju smo športnike poiskali na OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica. Tam deluje akrobatska skupina Janezi, več pa smo izvedeli na terenu!

Kulturomat Pevca Ana in Matija Rožič

Ana in Matija Rožic pojeta v šolskem zboru, hodita v glasbeno šolo in sta člana narodnozabavnega Ansambla s'pod Triglava. Gostili smo ju v Kulturomatu, ki je nastal na terenu - v Stari Fužini v Triglavskem narodnem parku.

Več

Sami naši Zvoki solidarnosti za Palestino, literarni glasovi mladih z obmejnih območij in pogled v življenje hrvaške skupnosti v Sloveniji

V tokratni oddaji Sami naši raziskujemo preplet umetnosti, identitete in solidarnosti. V prvem prispevku bomo slišali pogovor z organizatorji dobrodelnega koncerta za Palestino, ki je v Centru urbane kulture Kino Šiška združil glasbo in družbeno angažiranost. V drugem delu bomo govorili o literarnem natečaju Sosedov breg, ki že tradicionalno odpira prostor za razmislek o sobivanju in sosedstvu, ter razglasili letošnjega zmagovalca. V tretjem pa bomo izvedeli za etnološko raziskavo, ki razkriva življenje in dediščino Hrvatov v Sloveniji, njihovo vpetost v družbo ter izzive identitete v različnih generacijah.

Naše poti V občini Dobrovnik ob celotni infrastrukturi sedaj še kolesarska steza in vrtovi

V petek so v občini Dobrovnik odprli kolesarsko stezo, ki poteka skozi romsko naselje. Pred slavnostim odprtjem je občina v sodelovanju s Svetom romske skupnosti RS pripravila še okroglo mizo o pozitivnih primerih in reševanju romske tematike. Kljub dobrim primerom pa se nekatere občine v Pomurju še vedno soočajo z osnovnimi izzivi pri reševanju romske tematike. Ena takih občin je občina Beltinci. Prinašamo še podrobnosti zakaj je Svet romske skupnosti moral razveljaviti kar dva od treh marca razpisanih javnih razpisov in za koliko se povišuje javni razpis za sofinanciranje programov romskih društev. Čas bo še za nov izbor skladb minulega meseca. Na domačem se za lovoriko potegujejo Harmelogic s skladbo Tito in zasedba Balkan Boys s skladbo Život stari. Na tujem delu vam na izbiro ponujamo skladbo Cior baro zasedbe Barcelona Gipsy Balkan Orchestra in skladbo Pag to piko, ki jo prispevajo Marko Markovič in Bombarderi.

Sotočja Od krčenja podpor do ohranjanja dediščine

Avstrijska vlada bo varčevala tudi pri svojih narodnih skupnostih in ni presenečenje, da so koroški Slovenci kritični do teh namer. Kako naprej, sprašujemo Bernarda Sadovnika, ki med drugim vodi konferenco predsednikov sosvetov avstrijskih narodnih skupnosti.

Slovencem po svetu Petra Fermeta je na Bavarsko pripeljala ljubezen do nogometa

V oddaji gostimo Celjana Petra Fermeta, športnika, ki živi in dela v Nemčiji. Aktiven je na nogometnem področju in ljubezen do nogometa ga je pred desetletjem tudi pripeljala v Nemčijo. Ustavljamo se tudi pri slovenskih rojakih na Švedskem, kjer se slovenska skupnost pripravlja na tradicionalno vseslovensko srečanje v Vadsteni, podajamo pa se tudi v Srbijo in predstavljamo 19.Literarno srečanje Naša slovenska beseda, ki poteka v organizaciji Društva Slovencev Planika v Zrenjaninu.

Sami naši Forum Tomizza, prostorska umetnost in film med identitetami

V tokratni oddaji Sami naši najprej obiščemo Forum Tomizza – literarni festival, ki povezuje tri mesta in tri jezike. Nato prisluhnemo vizualnemu umetniku Dinu Spahiću, ki se v DobriVagi predstavlja z razstavo To the Floor. Za konec pa še pogovor s hrvaškim režiserjem Pavom Marinkovićem, avtorjem filma Bosanski lonec, o ustvarjanju na meji kultur, humorju in družbeni kritiki.

Naše poti Borut Horvat, župan občine Turnišče: Tudi v Pomurju niso razmere tako bleščeče, kot si ljudje mislijo

Po dopolnjenem predlogu dopolnitev zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih se bo v primeru ugotovitve inšpektorata za šolstvo, da otrok iz neopravičljivih razlogov ne hodi v šolo, enemu od staršev tri mesece izplačeval otroški dodatek v materialni obliki. O ukrepih so tisti, ki dnevno delajo z romskimi starši in otroki, skeptični. V Puconcih so v okviru nacionalne platforme Siforoma govorili o izzivih pri urejanju bivanjskih pogojev pripadnic in pripadnikov romske skupnosti v občinah z evidentiranimi romskimi naselji. Opozorili so, da tudi v Pomurju razmere romske skupnosti niso tako bleščeče, kot si morda ljudje mislijo. V tokratni rubriki romskega jezika pa bomo govorili o stari umetnosti Romov, napovedovanja prihodnosti – vedeževanju.

Sotočja Skrb za krepitev slovenskega jezika; od javne uprave do šol, od kulture do medijev

V Furlaniji – Julijski krajini primanjkuje usposobljenih slovensko govorečih učiteljev in profesorjev. Dodatne ovire povzročajo težave pri priznavanju strokovnih nazivov in poklicnih kvalifikacij, pridobljenih v Sloveniji. O tem so razpravljali tudi na 4. deželni konferenci o zaščiti slovenske jezikovne manjšine v Italiji. Kakšne rešitve predlagajo?

Slovencem po svetu Nik Pristavec je našel karierno priložnost pri delu z avtomobili v Nemčiji

Pogovarjali smo se s strastnim čebelarjem z Malte Markom Porento, ki nas je popeljal v svet čebel, beseda je tekla o čebelarjenju na Malti, malteških čebelah, medu pa tudi o vsakdanjem utripu v tej otoški državici, gostili smo tudi mladega avtoserviserja iz Ljubljane Nika Pristavca, ki se je pred leti odločil, da bo karierno pot, povezano z avtomobili, nadaljeval v Nemčiji. V oddaji pa smo pripravili tudi nekaj utrinkov z nedavnega gostovanja učencev slovenskega dopolnilnega pouka iz Srbije v Brežicah.

Sami naši Glasbene fuzije, novi srbski val in priseljenska literatura

V tokratni oddaji Sami naši na Prvem spoznajte Gorana Bojčevskega – vrhunskega klarinetista z makedonskimi koreninami, ki iz Celja osvaja svet z glasbenim slogom balkan nuevo. Obiščemo tudi koncert beograjskega benda Gazorpazorp, ki s svojim svežim postpankovskim zvokom odpira novo poglavje srbskega vala. Za konec pa še pogovor o priseljenski književnosti s pisatelji, ki pišejo v več jezikih, z več identitetami in spomini.

Naše poti 25 občin bo iz proračuna prejelo nekaj več kot 9,2 milijona dodatnih sredstev za Rome

25 občin z evidentiranimi romskimi naselji od leta 2021 prejema dodatna sredstva iz državnega proračuna za urejanje razmer in potreb romske skupnosti. Sredstva so bila do letošnjega marca, ko je bila sprejeta novela zakona o financiranju občin, nenamenska, in zato občine niso bile dolžne poročati o njihovi porabi. Po novem, bodo morale o namenski porabi dodatnih sredstev, ki jih prejemajo, poročati vladnemu uradu za narodnosti. Letos je država občinam skupno namenila 9.204.587 evrov. Preverjamo, kako bodo sredstva porabile občine, ki iz tega naslova prejemajo največ sredstev. V oddaji tudi krajša reportaža s prvega festivala romske in kvir kulture v Murski Soboti.

Sotočja 'Biti Slovenec v zamejstvu je lepo, čeprav včasih težko'

Ali je 70 let po podpisu avstrijske državne pogodbe še mogoče pričakovati dejansko uresničitev pravic, zapisanih v njenem 7. členu? Če do tega ne bo prišlo kmalu, uresničitev ne bo več potrebna, opozarja naš sogovornik, znani koroški slovenski odvetnik Rudi Vouk.

Več

Novice Radia Slovenija Novice ob 17h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Aktualna tema Spletne prevare: vdor v bančni račun; kako pride do tega in kdo je odgovoren

V današnji epizodi serije oddaj o spletnih prevarah bomo govorili o bančnih spletnih prevarah. Cirila Štuber je pred mikrofon povabila Tadeja Hrena iz SI-CERT-a, s katerim se je pogovarjala o trikih oz. načinih, kako spletni napadalci poskušajo vdreti v naš bančni račun, ter Alino Meško iz Zveze potrošnikov Slovenije, ki je problem osvetlila s stališča potrošnika oz. komitenta banke.

Dogodki in odmevi Bruselj Sloveniji odobril odstopanje od proračunskih pravil za obrambne izdatke

Svet postaja vse bolj nevaren, zato bodo morale članice Nata občutno povečati obrambne izdatke, je pred jutrišnjim srečanjem obrambnih ministrov dejal generalni sekretar zavezništva Mark Rutte. Bruselj je sicer tudi Sloveniji odobril odstopanje od proračunskih pravil za potrebe obrambe. Druge teme: - V Gazi zaprli centre za razdeljevanje pomoči, varnostni svet bo glasoval o še eni resoluciji - Zveza potrošnikov v skupinsko tožbo zoper Gen-I, ki naj bi oškodoval odjemalce za 180 milijonov evrov - Kolesarji na prvi etapi slovenske pentlje, kmalu bodo na ljubljanskih cestah

Sami naši Zvoki solidarnosti za Palestino, literarni glasovi mladih z obmejnih območij in pogled v življenje hrvaške skupnosti v Sloveniji

V tokratni oddaji Sami naši raziskujemo preplet umetnosti, identitete in solidarnosti. V prvem prispevku bomo slišali pogovor z organizatorji dobrodelnega koncerta za Palestino, ki je v Centru urbane kulture Kino Šiška združil glasbo in družbeno angažiranost. V drugem delu bomo govorili o literarnem natečaju Sosedov breg, ki že tradicionalno odpira prostor za razmislek o sobivanju in sosedstvu, ter razglasili letošnjega zmagovalca. V tretjem pa bomo izvedeli za etnološko raziskavo, ki razkriva življenje in dediščino Hrvatov v Sloveniji, njihovo vpetost v družbo ter izzive identitete v različnih generacijah.

Aktualna tema Avtomobilska industrija kot znanstvena fantastika

Ena od panog, ki najbolj čutijo posledice trgovinskih vojn in carinskega kaosa, je avtomobilska industrija. Deseterica ključnih slovenskih podjetij iz te panoge se je že pred leti povezala v misijo GreMo, Zelena mobilnost, da bi skupaj nastopili na treh frontah – pri elektrifikaciji, zeleni in digitalni preobrazbi. Temelji na povezovanju gospodarstva, znanosti in vlade izvajajo 4 ključne projekte, vredne po več kot 30 milijonov evrov. Na včerajšnji/nedavni inovacijski konferenci so se zavezali, da se bodo tudi na nove izzive glede cene surovin, trgovinske vojne in kitajske konkurence odzivali skupaj, z inovacijami in prodorom na nove trge. Vlada pa jih vabi, naj izkoristijo tudi priložnosti v umetni inteligenci, vesolju in obrambi.

Novice Radia Slovenija Novice ob 14h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Aktualna tema Novorojenčkovo doživljanje rojstva ni nujno travmatično

Frederica Leboyera je pred več kot pol stoletja prešinila revolucionarna zamisel. Spraševal se je, zakaj zdravniki porodničarji, porodne babice in niti bodoči starši ne upoštevajo najpomembnejše osebe pri rojstvu - otroka. Foto: Pixabay

Po Sloveniji Krajane Begunj pri Cerknici vznemirja medved, ki se sprehaja po vasi.

Nekateri preostali vsebinski poudarki oddaje: - Tudi v Posavju podelili priznanja za najboljše inovacije v regiji. - Nov priključek Dragomer na primorski avtocesti naj bi bil končan do konca tega meseca, za promet bi ga lahko odprli sredi julija. - V kraju Sveti Štefan so ob sanaciji plazu poskrbeli tudi za večjo varnost na šolski poti. - V Ilirski Bistrici so ob občinskem prazniku med drugim odprli novo košarkarsko igrišče, ki ga je sofinancirala Fundacija Gorana Dragića.

Danes do 13:00 Centri za razdeljevanje pomoči v Gazi danes zaprti

Izrael je v minulih 24-ih urah v Gazi ubil skoraj 100 ljudi, več kot 400 je ranjenih. Centri za razdeljevanje pomoči, v bližini katerih so v minulih dneh ubili več deset Palestincev, ostajajo zaprti. V varnostnem svetu bodo drevi glasovali o resoluciji nestalnih članic, ki zahteva takojšnje, brezpogojno in trajno premirje v Gazi, odpravo omejitev pri dobavah človekoljubne pomoči in izpustitev talcev. Druge teme: - Zveza potrošnikov vložila skupinsko tožbo proti Gen-I - Suspendirali višjo sodnico, ki je odločala v zadevi švicarski franki - Ob dnevu krvodajalstva odličen odziv mladih na akcije

Na današnji dan 4. junij - Nadja Fajdiga in njeno mesto med najboljšimi alpinistkami sveta

Prve žrtve italijanske okupacije slovenskega ozemlja Zavezniške vojaške zahteve na Primorskem Začetki sistematičnega krvodajalstva pri nas Alpinistka Nadja Fajdiga je že kot gimnazijka od leta 1942 naprej sodelovala s partizanskim odporniškim gibanjem, po vojni pa je postala inženirka elektrotehnike in je najprej delala na Onkološkem inštitutu kot asistentka na betatronu, s katerim so obsevali obolele za rakom. V tistem času je veljala za najboljšo jugoslovansko alpinistko. Skupaj z Antejem Mahkoto sta preplezala prvenstvene smeri na Kanjavcu, Triglavu in Veliki Tičarici. Nadja je bila prva ženska v Zajedi Šit, Ašenbrenerjevi smeri v Travniku, Veliki zajedi v Cimi Su Alto v Dolomitih, v Zahodni steni Malega Druja ter v Severni steni Matterhorna. Alpinistka Nadja Fajdiga – rodila se je leta 1926 v Kranju – je v alpinističnem muzeju Reinholda Messnerja našla mesto med tremi najboljšimi alpinistkami na svetu.

Prvi na obisku Spominski park in stalna razstava o koncentracijskem taborišču Ljubelj spodbujata k razmisleku

Letos mineva tudi 80 let od osvoboditve taborišča pod Ljubeljem, edinega koncentracijskega taborišča, ki je na območju današnje Slovenije delovalo od leta 1943 do 1945. V koncentracijskem taborišču Ljubelj, ki je bila podružnica zloglasnega Mauthausna, so interniranci različnih narodnosti gradili predor. Danes je na tem območju spominski park, kulturni spomenik državnega pomena. Tržiški muzej je v nekdanji karavli uredil stalno razstavo, ki predstavlja ta del zgodovine in spodbuja k razmisleku o miru, solidarnosti ter spoštovanju človekovih pravic.