{"links":{"first":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?categories=396&hide_future=false&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=1","last":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?categories=396&hide_future=false&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=25","next":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?categories=396&hide_future=false&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=2","prev":null},"data":[{"type":"Post","id":"142918","attributes":{"wp-id":367505,"date":"2020-06-28T19:09:36+02:00","modified":"2020-07-01T08:00:06+02:00","slug":"veste-kaj-jeste-229","post-type":"post","title":"»Tak, da so tisti oblaki lepi, črni gor na gibanici, ne?«","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/06/veste-kaj-jeste-229/","content":"

Haloze so najbolj znane po svojem vinu. Gričevnata pokrajina je od vseh rastlin najprimernejša za vinsko trto, prebivalci pa so se včasih poleg vinogradništva ukvarjali še z živinorejo, recimo prašičerejo. Zato tudi kulinarika izhaja iz družinskega praznika – kolin, pove gostinec Jani Vuk iz Špajze na Bregu pri Majšperku.

»Ker ni bilo hladilnikov, so meso konzervirali na različne načine. Značilna je recimo haloška bunka, ki so jo nasolili, dali v črevo in sušili na podoben način kot kraški pršut.«

V paleti gibanic severovzhodne in vzhodne Slovenije haloško »gobónco« opišemo kot slano, največkrat pa sladko pogačo iz kvašenega testa, danes največkrat obloženo s skuto, rumenjaki in kislo smetano. Prav gibanica in tudi številne druge tradicionalne jedi so del posebnega projekta petih haloških gostišč, s katerim želijo to območje postaviti na turistični zemljevid države. Združili so se v skupno blagovno znamko Kulinarične Haloze in se zavezali, da bodo tradicionalne jedi – značilne za to območje – postavili na višjo raven z ekološkimi sestavinami in vrhunskimi haloškimi vini.

»Recimo ajda je sestavina, ki smo jo vključili na dosti načinov. Z nje smo naredili kokice, sladoled, testo ...«

","excerpt":"Kulinarika Haloz ","featured-media-id":30987,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/veste-kaj-jeste/174703660","abovetitle":"","subtitle":"Kulinarika Haloz ","category-text":"False","permalink":"2020/06/veste-kaj-jeste-229/","show-start":"2020-07-01T07:40:00+02:00","show-end":"2020-07-01T08:00:00+02:00","audio-length":"422","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/07/01/TakdasotistioblakilepirnigornagibanicineMMC.PR1.20200701.3.0740.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174703660","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

»Ker ni bilo hladilnikov, so meso konzervirali na različne načine. Značilna je recimo haloška bunka, ki so jo nasolili, dali v črevo in sušili na podoben način kot kraški pršut.«

"},{"kind":"html","content":"

»Recimo ajda je sestavina, ki smo jo vključili na dosti načinov. Z nje smo naredili kokice, sladoled, testo ...«

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"396"},{"type":"Category","id":"450"}],"meta":{"count":2}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"360"},{"type":"Author","id":"468"}],"meta":{"count":2}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"30987"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30987"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"141755","attributes":{"wp-id":362674,"date":"2020-06-11T00:35:52+02:00","modified":"2020-06-24T09:03:06+02:00","slug":"veste-kaj-jeste-228","post-type":"post","title":"»Pridejo gospe, naročijo porcijo žab in solatko«","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/06/veste-kaj-jeste-228/","content":"

Žabje krake kuharji uporabljajo za pripravo enolončnic, juh in ragujev, najpogosteje pa jih na mizah nekaterih redkih restavracij najdemo skupaj v paru v pečeni ali - najbolj priljubljeni - ocvrti obliki. Aleš Brulc, glavni kuhar v ljubljanski gostilni Pri žabarju, jih pripravlja že 32 let, in pravi, da skorajda ni gosta, ki jih ne bi naročil.

»Mogoče malo spominjajo na kakšno perutničko, čeprav imajo bolj prazen, voden okus.«

Žabji kraki so, pove etnolog Janez Bogataj, značilna tradicionalna urbana jed. Bili so torej značilni kot specialiteta predvsem za prehrano prebivalcev Ljubljane in okolice.

»Žabe niso množično jedli kmetje ali druge takšne družbene skupine prebivalstva. To je bila značilna jed v mestu, pa še tukaj ni imela večjega obsega pred drugo polovico 18. stoletja.«

","excerpt":"Žabji kraki so tradicionalna - še ne pozabljena - urbana jed ","featured-media-id":30890,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/veste-kaj-jeste/174702416","abovetitle":"","subtitle":"Žabji kraki so tradicionalna - še ne pozabljena - urbana jed ","category-text":"False","permalink":"2020/06/veste-kaj-jeste-228/","show-start":"2020-06-24T07:40:00+02:00","show-end":"2020-06-24T08:00:00+02:00","audio-length":"436","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/06/24/PridejogospenaroijoporcijoabinsolatkoMMC.PR1.20200624.3.0740.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174702416","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

»Mogoče malo spominjajo na kakšno perutničko, čeprav imajo bolj prazen, voden okus.«

"},{"kind":"html","content":"

Žabji kraki so, pove etnolog Janez Bogataj, značilna tradicionalna urbana jed. Bili so torej značilni kot specialiteta predvsem za prehrano prebivalcev Ljubljane in okolice.

"},{"kind":"html","content":"

»Žabe niso množično jedli kmetje ali druge takšne družbene skupine prebivalstva. To je bila značilna jed v mestu, pa še tukaj ni imela večjega obsega pred drugo polovico 18. stoletja.«

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"396"},{"type":"Category","id":"450"}],"meta":{"count":2}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"468"},{"type":"Author","id":"476"},{"type":"Author","id":"661"}],"meta":{"count":3}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"30890"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30890"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"141413","attributes":{"wp-id":361087,"date":"2020-06-04T00:35:58+02:00","modified":"2020-06-17T08:03:05+02:00","slug":"veste-kaj-jeste-227","post-type":"post","title":"»Kuham po receptu naše none«","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/06/veste-kaj-jeste-227/","content":"

Naštevanje bogate kulinarične dediščine Obalno-kraške regije bi lahko trajalo in trajalo: pašte, mineštre; jedi s kombinacijami zelenjave, mesnih omak, testenin in kraškega pršuta, jote, pedoči, seveda štruklji in tako naprej. Spominom na kuhinjo babic sta skupna temperament in prijeten vonj. Sestavine pa – seveda – domače. Pripravo nonine mineštre opisuje Nevija Šuligoj iz Črnega Kala:

Krompir je skuhala, ga zabelila, dodala malo čebule in potem je zakuhala še riž. Mogoče je dodala še malo paradižnika. In to je tako dobra mineštra, da vam ne povem. Še danes jo imam rada.«

","excerpt":"V Obalno-kraški regiji odkrivamo kulinarično dediščino ","featured-media-id":30695,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/veste-kaj-jeste/174700868","abovetitle":"","subtitle":"V Obalno-kraški regiji odkrivamo kulinarično dediščino ","category-text":"False","permalink":"2020/06/veste-kaj-jeste-227/","show-start":"2020-06-17T07:40:00+02:00","show-end":"2020-06-17T08:00:00+02:00","audio-length":"340","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/06/17/KuhamporeceptunaenoneMMC.PR1.20200617.3.0740.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174700868","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Krompir je skuhala, ga zabelila, dodala malo čebule in potem je zakuhala še riž. Mogoče je dodala še malo paradižnika. In to je tako dobra mineštra, da vam ne povem. Še danes jo imam rada.«

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"396"},{"type":"Category","id":"450"}],"meta":{"count":2}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"468"},{"type":"Author","id":"509"}],"meta":{"count":2}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"30695"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30695"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"141024","attributes":{"wp-id":359571,"date":"2020-05-28T00:35:58+02:00","modified":"2020-06-10T08:06:05+02:00","slug":"veste-kaj-jeste-226","post-type":"post","title":"Nakupovanje sveže zelenjave prek spleta ima velik potencial","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/05/veste-kaj-jeste-226/","content":"

V času epidemije novega koronavirusa, ko smo več časa preživeli doma in se izogibali pogostim obiskom trgovin, se je kot zelo priročna rešitev izkazal tudi nakup zelenjave prek spleta z dostavo na dom. Podatki Inštituta za nutricionistiko kažejo, da se je nakupovanje sadja in zelenjave z dostavo na dom v času epidemije povečalo za več kot 150%. Skladno s tem se je povečalo tudi število spletnih ponudnikov svežih vitaminov, zato so pri Zvezi potrošnikov preverili, kakšne so možnosti naročanja zelenjave na dom in kako pestra je ponudba, pravi Boštjan Okorn.

Nam se je zdela to zanimiva ideja tudi zato, da domačo zelenjavo, ki jo vzgojimo v Sloveniji, približamo našim kupcem; marsikdo sicer hodi do svojega kmeta ali pa kupuje na tržnici, ampak v mestih so tudi ljudje, ki se slabše znajdejo ali pa udobneje živijo in za to ne najdejo časa, medtem ko lahko na spletu, tako kot vse ostale stvari, tudi zelenjavo kupujemo 24 ur na dan.

Pod drobnogled so vzeli tiste ponudnike, ki zabojčke z zelenjavo tudi pripeljejo do vrat potrošnika; našli so 9 ponudnikov, izkazalo pa se je, da je regijska razpršenost razmeroma slaba, saj jih večina razvaža samo v Ljubljano in okolico. Dostava zelenjave je pri večini ponudnikov mogoča samo v času delavnikov, do 16. ure. Dostavljavci to rešujejo tako, da zabojčke z zelenjavo pustijo pri sosedu ali pred vhodnimi vrati. Se pa zna zaplesti pri plačilu, možnosti so namreč zelo omejene.

Nekdo, ki je že kupoval prek spleta, je verjetno navajen, da plača vnaprej, s kreditno kartico ali predračunom, paypalom … skratka na nek oddaljen, brezstični način, ampak to ponujajo samo redki. Ostali imajo plačilo ob dostavi, kjer pa je spet težava, če ne jemljejo kreditnih kartic ali pa prodajalec nima drobiža. Ko kupujemo prek spleta, je plačilo ob dostavi ena od slabših možnosti, ki pa se je tukaj izkazala za najpogostejšo.

Ko govorimo o kakovosti dostavljene zelenjave, večjih odstopanj med ponudniki na Zvezi potrošnikov niso zaznali, opozarjajo pa, da večina ponudnikov na spletni strani ne navaja podatkov o poreklu izdelkov. Ker kupujejo tako od manjših kmetih kot večjih prodajalcev, izvor zelenjave za potrošnike ni zanemarljiv. Spletna prodaja in dostava zelenjave vsekakor lahko postane uspešen način prodaje sveže zelenjave, za kar pa bodo potrebne tudi določene prilagoditve potrošnikov. Ti se morajo zavedati, da je zelenjava sezonskega tipa, kar pomeni, da morajo najprej pregledati ponudbo in nato načrtovati obroke, ne obratno; v sklopu testa so pri Zvezi potrošnikov naročili 9 izdelkov – solato, čebulo, česen, krompir, zelje, brokoli, bučke, korenje in špinačo, le polovica ponudnikov pa je dostavila vse izbrane izdelke.

Podrobnejši rezultati primerjave so dostopni tukaj.

","excerpt":"Zveza potrošnikov je primerjala ponudnike, ki zelenjavo dostavijo na dom ","featured-media-id":30464,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/veste-kaj-jeste/174699268","abovetitle":"","subtitle":"Zveza potrošnikov je primerjala ponudnike, ki zelenjavo dostavijo na dom ","category-text":"False","permalink":"2020/05/veste-kaj-jeste-226/","show-start":"2020-06-10T07:40:00+02:00","show-end":"2020-06-10T08:00:00+02:00","audio-length":"300","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/06/10/NakupovanjesveezelenjaveprekspletaimavelikpotencialMMC.PR1.20200610.3.0740.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174699268","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Nam se je zdela to zanimiva ideja tudi zato, da domačo zelenjavo, ki jo vzgojimo v Sloveniji, približamo našim kupcem; marsikdo sicer hodi do svojega kmeta ali pa kupuje na tržnici, ampak v mestih so tudi ljudje, ki se slabše znajdejo ali pa udobneje živijo in za to ne najdejo časa, medtem ko lahko na spletu, tako kot vse ostale stvari, tudi zelenjavo kupujemo 24 ur na dan.

"},{"kind":"html","content":"

Nekdo, ki je že kupoval prek spleta, je verjetno navajen, da plača vnaprej, s kreditno kartico ali predračunom, paypalom … skratka na nek oddaljen, brezstični način, ampak to ponujajo samo redki. Ostali imajo plačilo ob dostavi, kjer pa je spet težava, če ne jemljejo kreditnih kartic ali pa prodajalec nima drobiža. Ko kupujemo prek spleta, je plačilo ob dostavi ena od slabših možnosti, ki pa se je tukaj izkazala za najpogostejšo.

"},{"kind":"html","content":"

Podrobnejši rezultati primerjave so dostopni tukaj.

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"396"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"417"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"30464"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30464"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"140646","attributes":{"wp-id":358080,"date":"2020-05-21T00:35:55+02:00","modified":"2020-06-04T11:32:02+02:00","slug":"veste-kaj-jeste-225","post-type":"post","title":"»Suhe mesnine so vir zdrave in kakovostne prehrane«","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/05/veste-kaj-jeste-225/","content":"

Ko govorimo o Krasu, večina od nas kmalu pomisli na pršut. Tistega rdečega, lepo dišečega, ki ga radi postrežemo ob svečanih priložnostih in raznih slavjih. Kraški pršut pa se ponaša z zaščito z geografsko označbo, s katero so mu med drugim priznali posebno kakovost, sloves, tradicijo. Vsi postopki, od soljenja, sušenja in zorenja ter vse do pakiranja, pa morajo biti izpeljani znotraj geografskega območja Krasa. Avtor številnih knjig o mesu in drugih slovenskih avtohtonih jedeh dr. živilsko tehnoloških znanosti Stanislav Renčelj je med drugim vodil tudi postopek zaščite kraškega pršuta.

Postopke priprave pršuta so iz kmečkih okolij, kjer vedo, da se mu lahko dodajajo le morska sol, česen in poper, natančno prenesli v sodobne obrate. Gre za suh postopek soljenja, temperature pri pripravi pa ne smejo presegati 6 stopinj Celzija. Ob sušenju poteka tudi postopek zorenja, zaradi katerega po od 16 do 18 mesecih postane užiten. Pršut se ponaša z veliko prehransko vrednostjo, saj se zaradi nizkih temperatur v njem ohranijo vsi vitamini, beljakovine in maščobe.

»Pršut se streže ob večjih dogodkih, prireditvah in ob družinskih slavjih. Je protokolarna začetna jed ob svečanih dogodkih.«

Zaradi velike jedilne kakovosti sogovornik priporoča, da jih uživamo brez raznih dodatkov – na primer kumaric. Dodamo mu lahko le domač kos kruha, sadje ali mlad sir. In nič drugega.

»Ko pripravljamo suhomesnate izdelke in jih damo na mizo, je pomembno, da so na tanko odrezani, da rezina pršuta lebdi na krožniku, da uživamo v barvi, vonju in ne nazadnje v ustih, ko se ta rezina, če je primerno, dovolj zrela, v ustih raztopi. Spet se vračam k starim, znanim okusom. Rezina pršuta brez pripadajoče slanine nima prave arome in užitka. Ta je tudi sestavni del pancete in vratovine ter mora biti zraven.«

V zadnjem času smo se začeli zavedati, da slanine ne smemo zavreči. Prav v tem delu je cela vrsta koristnih vitaminov, ki jih ob zaužitju vnesemo neposredno v telo. Vsebuje tudi železo, kalcij in druge minerale, zato ne potrebujemo še raznih prehranskih dodatkov v obliki tablet.

","excerpt":"Kraški pršut je protokolarna začetna jed ob svečanih dogodkih. Strežemo ga brez nepotrebnih dodatkov, narezanega na tanko. ","featured-media-id":30331,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/veste-kaj-jeste/174697624","abovetitle":"","subtitle":"Kraški pršut je protokolarna začetna jed ob svečanih dogodkih. Strežemo ga brez nepotrebnih dodatkov, narezanega na tanko. ","category-text":"False","permalink":"2020/05/veste-kaj-jeste-225/","show-start":"2020-06-03T07:40:00+02:00","show-end":"2020-06-03T08:00:00+02:00","audio-length":"535","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2020/06/03/VestekajjesteMMC.PR1.20200603.3.0740.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174697624","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

»Pršut se streže ob večjih dogodkih, prireditvah in ob družinskih slavjih. Je protokolarna začetna jed ob svečanih dogodkih.«

"},{"kind":"html","content":"

Zaradi velike jedilne kakovosti sogovornik priporoča, da jih uživamo brez raznih dodatkov – na primer kumaric. Dodamo mu lahko le domač kos kruha, sadje ali mlad sir. In nič drugega.

"},{"kind":"html","content":"

»Ko pripravljamo suhomesnate izdelke in jih damo na mizo, je pomembno, da so na tanko odrezani, da rezina pršuta lebdi na krožniku, da uživamo v barvi, vonju in ne nazadnje v ustih, ko se ta rezina, če je primerno, dovolj zrela, v ustih raztopi. Spet se vračam k starim, znanim okusom. Rezina pršuta brez pripadajoče slanine nima prave arome in užitka. Ta je tudi sestavni del pancete in vratovine ter mora biti zraven.«

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"396"},{"type":"Category","id":"434"}],"meta":{"count":2}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"492"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"30331"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30331"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"140271","attributes":{"wp-id":356796,"date":"2020-05-14T00:35:43+02:00","modified":"2020-05-28T15:31:48+02:00","slug":"veste-kaj-jeste-224","post-type":"post","title":"»Zaradi epidemije smo številni spremenili odnos do hrane«","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/05/veste-kaj-jeste-224/","content":"

V Sloveniji so bili po razglasitvi epidemije Covid-19 uvedeni ukrepi, ki so vplivali tudi na področje preskrbe s hrano in način prehranjevanja. O tem so pripravili raziskavo na Inštitutu za nutricionistiko v okviru mednarodne študije Food-Covid-19, ki je bila pri nas izvedena prek programa Prehrana in javno zdravje, ki ga financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost. Z raziskavo so do danes zbrali podatke za dobrih 600 gospodinjstev po celotni državi, v katerih živi približno 1.900 oseb. Prvi izsledki so že znani, pove doc. dr. Anita Kušar, raziskovalka na omenjenem inštitutu.

“Na podlagi nakupovalnih listkov smo nakupovali največkrat enkrat tedensko ali še redkeje. Pred epidemijo smo nakupovali večkrat tedensko.”

25 % gospodinjstev poroča, da je način priprave obrokov pridobil na pomenu. V času izolacije smo se številni urili v kuhanju in peki, dobra tretjina pa je med epidemijo zaužila več hrane kot sicer.

“Kar 60 % gospodinjstev je poročalo, da so vsaj enkrat na teden uživali doma pečen kruh. In kar tretjina jih meni, da bodo pri tem vztrajali še naprej.”

V raziskavi lahko še vedno sodelujete na spletni strani Inštituta za nutricionistiko.

","excerpt":"Znani so delni rezultati raziskave o vplivu epidemije na nakupne navade potrošnikov, odnos do hrane in način prehranjevanja.","featured-media-id":30203,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/veste-kaj-jeste/174695884","abovetitle":"","subtitle":"Znani so delni rezultati raziskave o vplivu epidemije na nakupne navade potrošnikov, odnos do hrane in način prehranjevanja.","category-text":"False","permalink":"2020/05/veste-kaj-jeste-224/","show-start":"2020-05-27T07:40:00+02:00","show-end":"2020-05-27T08:00:00+02:00","audio-length":"553","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2020/05/27/ZaradiepidemijesmotevilnispremeniliodnosdohraneMMC.PR1.20200527.3.0740.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174695884","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Na podlagi nakupovalnih listkov smo nakupovali največkrat enkrat tedensko ali še redkeje. Pred epidemijo smo nakupovali večkrat tedensko.”

"},{"kind":"html","content":"

“Kar 60 % gospodinjstev je poročalo, da so vsaj enkrat na teden uživali doma pečen kruh. In kar tretjina jih meni, da bodo pri tem vztrajali še naprej.”

"},{"kind":"html","content":"

V raziskavi lahko še vedno sodelujete na spletni strani Inštituta za nutricionistiko.

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"396"},{"type":"Category","id":"450"}],"meta":{"count":2}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"468"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"30203"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30203"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"139872","attributes":{"wp-id":355733,"date":"2020-05-07T00:35:58+02:00","modified":"2020-05-21T16:32:06+02:00","slug":"veste-kaj-jeste-223","post-type":"post","title":"Do travnika ali gozda za pisano rižoto in solato","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/05/veste-kaj-jeste-223/","content":"

Za obogatitev solate, juhe ali rižote se lahko sprehodimo do bližnjega travnika ali gozda. Tam naberemo užitne cvetove rastlin in z njimi jedem dodamo vitamine in antioksidante ter seveda okuse in drugačen, poseben videz. Vendar tudi pri cvetovih, kot poudarja dr. biokemije in molekularne biologije Katja Rebolj iz podjetja Rožma, moramo vedeti, kaj nabiramo. V Sloveniji lahko naberemo okoli 1500 užitnih vrst tako imenovanih divjih rastlin.

“Italija in Francija imata bogato tradicijo uporabe jedilnega cvetja v receptih, podobno je tudi v nekaterih azijskih deželah.”

Na travniku v tem času cvetijo črna detelja, hren in druge križnice, ivanjščica in marjetica, v gozdu krompirjevka ter seveda bezeg in akacija.

“Cvetove regrata lahko recimo uporabimo v sirupih in solatah, lahko pa ga tudi zamrznemo v ledene kocke in ga uporabimo za popestritev pijač.”

","excerpt":"Cvetovi na krožnikih zaradi videza, okusa in tudi ugodnih učinkov","featured-media-id":30062,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/veste-kaj-jeste/174694208","abovetitle":"","subtitle":"Cvetovi na krožnikih zaradi videza, okusa in tudi ugodnih učinkov","category-text":"False","permalink":"2020/05/veste-kaj-jeste-223/","show-start":"2020-05-20T07:40:00+02:00","show-end":"2020-05-20T08:00:00+02:00","audio-length":"544","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/05/20/DotravnikaaligozdazapisanoriotoinsolatoMMC.PR1.20200520.3.0740.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174694208","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Italija in Francija imata bogato tradicijo uporabe jedilnega cvetja v receptih, podobno je tudi v nekaterih azijskih deželah.”

"},{"kind":"html","content":"

Na travniku v tem času cvetijo črna detelja, hren in druge križnice, ivanjščica in marjetica, v gozdu krompirjevka ter seveda bezeg in akacija.

"},{"kind":"html","content":"

“Cvetove regrata lahko recimo uporabimo v sirupih in solatah, lahko pa ga tudi zamrznemo v ledene kocke in ga uporabimo za popestritev pijač.”

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"396"},{"type":"Category","id":"450"}],"meta":{"count":2}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"468"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"30062"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30062"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"139465","attributes":{"wp-id":354752,"date":"2020-04-30T00:35:52+02:00","modified":"2020-05-13T08:00:06+02:00","slug":"veste-kaj-jeste-222","post-type":"post","title":"Naš imunski sistem je v “razkuženem” okolju postavljen pred izziv","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/04/veste-kaj-jeste-222/","content":"

Črevesna mikrobiota je od vseh mikrobiot v našem telesu tista, v kateri je število mikroorganizmov daleč največje. In največ je v njej ravno bakterij, ki imajo tudi najpomembnejšo vogo pri njenem delovanju. Tako tistih dobrih, kot tudi slabih bakterij, ki pa jih dobimo iz zelo različnih virov, kot je povedala dr. Maja Rupnik, vodja Oddelka za mikrobiološke raziskave v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano: najprej, ko se rodimo, potem pa s socialnimi stiki, iz okolja ter iz hrane in vode.

Na eni strani torej med drugim iz okolja dobimo slabe viruse in bakterije, vendar na drugi strani dobimo tudi še kako pomembne dobre bakterije. Te pa imajo pomembno metabolno, zaščitno in neke vrste regulatorno, uravnalno vlogo v telesnih organih. Ena najbolj znanih vlog črevesne mikrobiote je vpliv na razvoj in delovanje imunskega sistema.

“Sterilno” okolje, v katerem moramo delovati v času epidemije, za našo črevesno mikrobioto predstavlja poseben izziv. Če uporabljamo določena ravnanja za to, da bi še uspešneje upočasnili širjenje epidemije, to vseeno pretehta tiste morebitne škodljive učinke, ki jih s tem naredimo mikrobioti, pa vseeno je koristno, če vemo, da ji lahko na nek način že zdaj pomagamo.

“Na mikrobioto lahko pazimo v vsakem primeru na ta način, da jo poskušamo vzdrževati v čim boljši kondiciji. Trenutno je najboljši način za to prava prehrana.”

","excerpt":"Z vnosom raznolike prehrane lahko v času epidemioloških ukrepov pomagamo črevesni mikrobioti ","featured-media-id":29920,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/veste-kaj-jeste/174692582","abovetitle":"","subtitle":"Z vnosom raznolike prehrane lahko v času epidemioloških ukrepov pomagamo črevesni mikrobioti ","category-text":"False","permalink":"2020/04/veste-kaj-jeste-222/","show-start":"2020-05-13T07:40:00+02:00","show-end":"2020-05-13T08:00:00+02:00","audio-length":"423","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/05/13/NaimunskisistemjevrazkuenemokoljupostavljenpredizzivMMC.PR1.20200513.3.0740.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174692582","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Na mikrobioto lahko pazimo v vsakem primeru na ta način, da jo poskušamo vzdrževati v čim boljši kondiciji. Trenutno je najboljši način za to prava prehrana.”

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"396"},{"type":"Category","id":"450"}],"meta":{"count":2}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"468"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"29920"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29920"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"139067","attributes":{"wp-id":353760,"date":"2020-04-23T00:35:57+02:00","modified":"2020-05-06T17:55:25+02:00","slug":"veste-kaj-jeste-221","post-type":"post","title":"Vitaminski kviz!","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/04/veste-kaj-jeste-221/","content":"

Ob zaključku serije oddaj o vitaminih na Prvem v sredinem jutru pripravljamo »vitaminozni kviz«! 13 vitaminov, nujnih za delovanje človeškega telesa in nujnih za sodelovanje v sredinem kvizu.

Spomnili se bomo recimo, da z največ dvema velikima žlicama bučnega olja dnevno zadostimo potrebam po vitaminu E, zadostno količino pa vnesemo tudi, če zaužijemo polovico skodelice narezanih mandljev. Da pa bomo delovali preventivno v dolgoročnem smislu, moramo že do 25. leta misliti na osteoporozo, ki se lahko pojavi v starosti. Zato je pomemben vitamin D. Kostno maso namreč pridobivamo samo približno do 25. leta, že po 35. letu pa jo začnemo izgubljati.

In tukaj se z zanimivostmi o vitaminih ne konča …

","excerpt":"Kako dobro poznate vitamine? Ti so namreč nujni za naše delovanje. ","featured-media-id":29860,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/veste-kaj-jeste/174690867","abovetitle":"","subtitle":"Kako dobro poznate vitamine? Ti so namreč nujni za naše delovanje. ","category-text":"False","permalink":"2020/04/veste-kaj-jeste-221/","show-start":"2020-05-06T07:40:00+02:00","show-end":"2020-05-06T08:00:00+02:00","audio-length":"836","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/05/06/VitaminskikvizMMC.PR1.20200506.3.0740.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174690867","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

Ob zaključku serije oddaj o vitaminih na Prvem v sredinem jutru pripravljamo »vitaminozni kviz«! 13 vitaminov, nujnih za delovanje človeškega telesa in nujnih za sodelovanje v sredinem kvizu.

"},{"kind":"html","content":"

In tukaj se z zanimivostmi o vitaminih ne konča …

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"396"},{"type":"Category","id":"450"}],"meta":{"count":2}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"417"},{"type":"Author","id":"468"}],"meta":{"count":2}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"29860"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29860"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"138662","attributes":{"wp-id":352650,"date":"2020-04-16T00:35:27+02:00","modified":"2020-04-29T08:09:05+02:00","slug":"veste-kaj-jeste-220","post-type":"post","title":"V zelenjavi, sadju in stročnicah ga ne boste našli","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/04/veste-kaj-jeste-220/","content":"

Z izrazom vitamin B12 zaobjamemo različne skupine, ki jim je skupen mineral kobalt. Poseben je zato, ker ima od vseh vitaminov najbolj kompleksno zgradbo in če smo pri večini rekli, da imamo zalogo za nekaj dni, tednov, je ta vitamin takšen, ki ga telo lahko skladišči več mesecev, celo let. S tem smo, kot je povedala Vesna Farič Tuš iz Lekarn Maribor, zaščiteni pred obdobji daljšega pomanjkanja.

“Če več let, to pomeni 7 ali 8 let, ne bi vnašali zadostnih količin vitamina B12, šele takrat bi lahko govorili o kliničnih znakih pomanjkanja.”

Vitamina B12 v hrani rastlinskega izvora ne boste našli. Nahaja se samo v hrani, ki je bila prehodno obdelana z bakterijami, v katerih poteka sinteza. Zato ga najdemo samo v živalskem tkivu oziroma v živilih, ki so živalskega izvora.

“Za vegane je smiselno, da uporabijo prehranska dopolnila, ki vsebujejo B12, ali pa v svojo hrano vključijo živila, ki so s tem vitaminom tekom proizvodnje obogatena.”

Vitamin ima ključno vlogo na področju ustreznega delovanja živčevja, možganov, krvi in tudi imunskega sistema. Če ga je v telesu premalo, je lahko posledično okrnjen skorajda sleherni del telesa. Posebej nevarno je dolgotrajno pomanjkanje vitamina v obdobju rasti, torej pri otrocih.

","excerpt":"B12 je strukturno največji in najkompleksnejši od vseh osmih B vitaminov","featured-media-id":29743,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/veste-kaj-jeste/174689359","abovetitle":"","subtitle":"B12 je strukturno največji in najkompleksnejši od vseh osmih B vitaminov","category-text":"False","permalink":"2020/04/veste-kaj-jeste-220/","show-start":"2020-04-29T07:40:00+02:00","show-end":"2020-04-29T08:00:00+02:00","audio-length":"363","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/04/29/VzelenjavisadjuinstronicahganebostenaliMMC.PR1.20200429.3.0740.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174689359","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Če več let, to pomeni 7 ali 8 let, ne bi vnašali zadostnih količin vitamina B12, šele takrat bi lahko govorili o kliničnih znakih pomanjkanja.”

"},{"kind":"html","content":"

“Za vegane je smiselno, da uporabijo prehranska dopolnila, ki vsebujejo B12, ali pa v svojo hrano vključijo živila, ki so s tem vitaminom tekom proizvodnje obogatena.”

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"396"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"468"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"29743"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29743"}},"frontpage-image":{"data":null}}}],"included":[{"type":"Author","id":"360","attributes":{"slug":"ana-skrtrtvslo-si","name":"Ana Skrt","twitter":"","facebook":"https://www.facebook.com/askrt","title":"Novinarka","description":"Ana Skrt je svojo radijsko pot začela že kot dijakinja leta 2004 na regionalnem programu Radia Slovenija - na Radiu Koper. Vodenje in priprava študentskih oddaj sta hitro prerasla v redaktorstvo in mentoriranje mladih ter v pripravo dnevnih aktualnih vsebin. S prihodom v ljubljansko Uredništvo dnevno-aktualnega programa se je področje njenega delovanja še razširilo. Je redaktorica in voditeljica jutranjega programa, soustvarjalka rednih rubrik, pripravlja svetovalne oddaje ter poglobljene aktualne prispevke. Danes magistrica novinarskih študij rada tudi ponočuje v radijskem etru. Takrat se na drugi strani mikrofona znajdejo raznovrstni gostje – od glasbenikov, podjetnikov, kulturnikov, popotnikov do drugih zanimivih osebnosti in ustvarjalcev.","image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_1877-360x360.jpg","image-landscape":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_1877-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"417","attributes":{"slug":"jure-cepinrtvslo-si","name":"Jure Čepin","twitter":"","facebook":"","title":"Novinar","description":"","image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/img_7986-2-e1581446582993-360x360.jpg","image-landscape":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/img_7986-2-e1581446582993-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"468","attributes":{"slug":"natasa-raslrtvslo-si","name":"Nataša Rašl","twitter":"","facebook":"","title":"Novinarka","description":"Nataša Rašl je magistrica novinarskih študij. Njena radijska zgodba se je začela med študijem komunikologije leta 2008, ko je začela opravljati delo jutranje asistentke na Prvem programu Radia Slovenija. Po letu dni je začela z ustvarjanjem lastnih novinarskih prispevkov pod okriljem Uredništva dnevno aktualnega programa, kjer je zaposlena tudi danes. Je avtorica različnih oddaj in voditeljica torkovih juter na Prvem.","image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_1786-360x360.jpg","image-landscape":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_1786-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"476","attributes":{"slug":"peter-mocnikrtvslo-si","name":"Peter Močnik","twitter":"","facebook":"","title":"Novinar","description":"","image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_1701-360x360.jpg","image-landscape":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_1701-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"492","attributes":{"slug":"sabrina-mulecrtvslo-si","name":"Sabrina Mulec","twitter":"","facebook":"","title":"Dopisništvo v Postojni","description":"To, kar počnem že dvajset let, imam preprosto rada. Novinarstvo, sploh radijsko, je način življenja, ki ti zleze pod kožo. Na terenu spoznavam zanimive ljudi in kraje, ki jih drugače ne bi nikoli. Uživam, če kakšno težavo, ki teži ljudi, z mrtve točke pripeljem do rešitve. Blizu so mi okoljske teme, ker imam rada naravo in ker sem ponosna na naš občutljivi kraški prostor; včasih jima posodim glas, da lahko tudi poslušalci slišite, kako neodgovorno se vsi skupaj obnašamo do njiju in do kakšnih posledic lahko pripelje brezglavo onesnaževanje.","image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2016/06/sabrina-mulec-360x360.jpg","image-landscape":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2016/06/sabrina-mulec-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"509","attributes":{"slug":"tina-lamovsekrtvslo-si","name":"Tina Lamovšek","twitter":"@tinalamovsek","facebook":"","title":"Urednica uredništva","description":"","image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/09/tina_web-360x360.jpg","image-landscape":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/09/tina_web-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"661","attributes":{"slug":"katja-krajnc","name":"Katja Krajnc","twitter":"","facebook":"","title":"","description":"","image":"","image-landscape":""}},{"type":"Media","id":"29743","attributes":{"wp-id":354222,"title":"shrimp-1502724_1920","caption":"","media-source":"photo-graphe","media-source-url":"https://pixabay.com/photos/shrimp-oyster-seafood-oysters-1502724/","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/shrimp-1502724_1920-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/shrimp-1502724_1920-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/shrimp-1502724_1920-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/shrimp-1502724_1920-1200x739.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29860","attributes":{"wp-id":355513,"title":"cook-366875_1920","caption":"","media-source":"Comfreak","media-source-url":"https://pixabay.com/photos/cook-food-plate-tableware-courts-366875/","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/cook-366875_1920-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/cook-366875_1920-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/cook-366875_1920-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/cook-366875_1920-1200x720.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29920","attributes":{"wp-id":356210,"title":"sanitizing-5095967_1920","caption":"","media-source":"sweetlouise","media-source-url":"https://pixabay.com/photos/sanitizing-cleaning-hands-washing-5095967/","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/sanitizing-5095967_1920-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/sanitizing-5095967_1920-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/sanitizing-5095967_1920-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/sanitizing-5095967_1920-1200x737.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"30062","attributes":{"wp-id":357674,"title":"bowl-248803_1920","caption":"","media-source":"Stemya","media-source-url":"https://pixabay.com/photos/bowl-metal-bowl-salad-bowl-harvest-248803/","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/bowl-248803_1920-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/bowl-248803_1920-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/bowl-248803_1920-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/bowl-248803_1920-1200x900.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"30203","attributes":{"wp-id":359186,"title":"DRU3243424254SC_3758","caption":"","media-source":"Miloš Vujinović/BOBO","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/dru3243424254sc_3758-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/dru3243424254sc_3758-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/dru3243424254sc_3758-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/dru3243424254sc_3758-1200x801.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"30331","attributes":{"wp-id":360677,"title":"ZDR000009","caption":"","media-source":"PETER KOSTRUN/BOBO","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/zdr000009-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/zdr000009-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/zdr000009-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/zdr000009-1200x787.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"30464","attributes":{"wp-id":362242,"title":"vegetables-3910226_1920","caption":"","media-source":"Pixabay","media-source-url":"https://pixabay.com/photos/vegetables-assortment-basket-3910226/","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/vegetables-3910226_1920-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/vegetables-3910226_1920-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/vegetables-3910226_1920-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/vegetables-3910226_1920-1200x798.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"30695","attributes":{"wp-id":364004,"title":"soup-4381589_1920","caption":"","media-source":"congerdesign","media-source-url":"https://pixabay.com/photos/soup-soup-pot-soup-spoon-eat-lunch-4381589/","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/soup-4381589_1920-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/soup-4381589_1920-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/soup-4381589_1920-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/soup-4381589_1920-1200x804.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"30890","attributes":{"wp-id":365684,"title":"737394_402984836446270_1796118742_o","caption":"","media-source":"Rok Robežnik","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/737394_402984836446270_1796118742_o-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/737394_402984836446270_1796118742_o-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/737394_402984836446270_1796118742_o-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/737394_402984836446270_1796118742_o-1200x800.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"30987","attributes":{"wp-id":366582,"title":"Kulinarične Haloze - postrv na ajdi","caption":"","media-source":"Ana Skrt","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/kulinaricne-haloze-postrv-na-ajdi-980x551.jpeg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/kulinaricne-haloze-postrv-na-ajdi-360x215.jpeg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/kulinaricne-haloze-postrv-na-ajdi-360x360.jpeg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/kulinaricne-haloze-postrv-na-ajdi-1200x900.jpeg","src-large-width":null,"src-large-height":null}}],"meta":{"pagination":{"page":1,"pages":25,"count":241}}}