{"links":{"first":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?categories=388&hide_future=true&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=1","last":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?categories=388&hide_future=true&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=14","next":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?categories=388&hide_future=true&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=2","prev":null},"data":[{"type":"Post","id":"140843","attributes":{"wp-id":358779,"date":"2020-05-24T03:31:47+02:00","modified":"2020-05-26T10:39:44+02:00","slug":"torkov-kviz-170","post-type":"post","title":"“Ne kaj, ampak kje je podkast?”","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/05/torkov-kviz-170/","content":"

Podkest, podkast, poddaja ali pododdaja? V naši lektorski službi so se veliko pogovarjali, preverjali različne vire in ugotovili, da se slovenski izraz, ki je bil ponujen, ni uveljavil. Lektorica Saša Grčman:

Nismo želeli vztrajati pri izrazu, ki ne živi, in smo se odločili, da bomo uporabljali podkast. V originalu, v angleščini se zapiše podcast. Mi smo vseeno rekli, da bomo prevzeli s k-jem, torej pri zapisu in govoru: podkast.

Mikrofon ter računalnik ali pametni telefon (zaradi dostopa do spleta) sta dovolj, da doma posnameš svoj podkast. Matej Praprotnik, pomočnik direktorja Radia Slovenija, ki se med drugim ukvarja z digitalnimi storitvami, pove, da je naročnikov na podkaste Radia Slovenija že več kot 65 tisoč. Kateri naši podkasti pa so najbolj poslušani?

Še vedno Radio Ga Ga! Ima več kot deset tisoč poslušalcev oziroma naročnikov. Če vsak naročnik to posluša v dvoje, potem je poslušalcev še toliko več. Največkrat prenesena epizoda je pa Lahko noč, otroci. Predvsem se je v obdobju koronakrize izkazalo, da so starši vse pogosteje posegali po teh vsebinah. Pa recimo informativne oddaje … V enem letu se je število naročnikov na Drugo jutranjo kroniko povečalo za štirikrat.

","excerpt":"V enem letu se je število naročnikov na podkast Druge jutranje kronike povečalo za štirikrat","featured-media-id":30188,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/torkov-kviz/174695628","abovetitle":"","subtitle":"V enem letu se je število naročnikov na podkast Druge jutranje kronike povečalo za štirikrat","category-text":"False","permalink":"2020/05/torkov-kviz-170/","show-start":"2020-05-26T06:45:00+02:00","show-end":"2020-05-26T07:00:00+02:00","audio-length":"725","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2020/05/26/Nekajampakkjejepodkast4771414.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174695628","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Nismo želeli vztrajati pri izrazu, ki ne živi, in smo se odločili, da bomo uporabljali podkast. V originalu, v angleščini se zapiše podcast. Mi smo vseeno rekli, da bomo prevzeli s k-jem, torej pri zapisu in govoru: podkast.

"},{"kind":"html","content":"

Še vedno Radio Ga Ga! Ima več kot deset tisoč poslušalcev oziroma naročnikov. Če vsak naročnik to posluša v dvoje, potem je poslušalcev še toliko več. Največkrat prenesena epizoda je pa Lahko noč, otroci. Predvsem se je v obdobju koronakrize izkazalo, da so starši vse pogosteje posegali po teh vsebinah. Pa recimo informativne oddaje … V enem letu se je število naročnikov na Drugo jutranjo kroniko povečalo za štirikrat.

Sonce je Zemlji najbližja zvezda. “Daleč najbližja,” pove doc. dr. Gregor Skok, meteorolog s Katedre za meteorologijo na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani:

“Naslednja zvezda, po oddaljenosti, je približno 270-tisočkrat dlje stran.”

Od Lune do Zemlje svetloba potuje približno eno sekundo. Za pot od Sonca do Zemlje pa sončni žarki v povprečju potrebujejo 8 minut in 20 sekund. Čeprav Sonce oddaja več vrst sevanja, največ energije odda v obliki elektromagnetnega valovanja.

“Razdalja med Zemljo in Soncem je približno 150 milijonov kilometrov, hitrost svetlobe pa je 300 tisoč km/s in dobimo približno 500 sekund.”

Če ste ljubitelj sončnih žarkov, selitev na južno poloblo ni slaba ideja. V enem letu namreč južna polobla dobi več sončne energije kot naša, severna. To je posledica tega, da je Zemljina orbita okoli Sonca eliptična, še razloži doc. dr. Gregor Skok:

“Ker je zdaj Zemlja najbližje Soncu tam okoli novega leta. Takrat je v resnici tako, da je zaradi nagnjenosti osi vrtenja Zemlje južna polobla bolj kot severna izpostavljena Soncu. Pač tam imajo poletje. To sovpada s tem, da je takrat Zemlja najbližje Soncu. Pol leta pozneje, ko pa je severna polobla izpostavljena, obrnjena bolj proti soncu, je pa ravno Zemlja najdlje od Sonca.”

","excerpt":"V enem letu južna polobla dobi več sončne energije kot severna","featured-media-id":30050,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/torkov-kviz/174693950","abovetitle":"","subtitle":"V enem letu južna polobla dobi več sončne energije kot severna","category-text":"False","permalink":"2020/05/torkov-kviz-168/","show-start":"2020-05-19T06:45:00+02:00","show-end":"2020-05-19T07:00:00+02:00","audio-length":"618","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/05/19/SvetlobaodSoncadoZemljepotuje8minutin10sekund4761666.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174693950","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

Sonce je Zemlji najbližja zvezda. “Daleč najbližja,” pove doc. dr. Gregor Skok, meteorolog s Katedre za meteorologijo na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani:

"},{"kind":"html","content":"

“Naslednja zvezda, po oddaljenosti, je približno 270-tisočkrat dlje stran.”

"},{"kind":"html","content":"

“Razdalja med Zemljo in Soncem je približno 150 milijonov kilometrov, hitrost svetlobe pa je 300 tisoč km/s in dobimo približno 500 sekund.”

"},{"kind":"html","content":"

“Ker je zdaj Zemlja najbližje Soncu tam okoli novega leta. Takrat je v resnici tako, da je zaradi nagnjenosti osi vrtenja Zemlje južna polobla bolj kot severna izpostavljena Soncu. Pač tam imajo poletje. To sovpada s tem, da je takrat Zemlja najbližje Soncu. Pol leta pozneje, ko pa je severna polobla izpostavljena, obrnjena bolj proti soncu, je pa ravno Zemlja najdlje od Sonca.”

“Surferji so iskali neko alternativo, kako bi se lahko z deskami vozili tudi po suhem. Zgodilo se je, da so se najprej začeli voziti po klancu, nato po različnih bankinah. Potem ko so v tisti zloglasni suši, ki je pestila Kalifornijo v šestdesetih ali sedemdesetih, odkrili tudi bazene, ki takrat niso imeli dovolj vode, se je pa rodilo moderno rolkanje,” začetke rolkanja razloži Iztok Šumatić, predsednik Slovenske rolkarske zveze.

Triki in kombinacije

“Ollie” je osnovni trik oz. manever, pri katerem se odrineš in z rolko skočiš, ne da bi jo prijel.

“Ko se z zadnjo nogo odrineš, s sprednjo nogo potegneš po tem smirkovem papirju – temu mi rečemo grip – izvedeš manever, da potem lahko skočiš ali na robnik ali prek stopnic. Iz tega potem izhajajo vsi moderni triki.”

Medijsko najbolj pokrit trik v zgodovini rolkanja je bil verjetno Hawkov 900-stopinjski obrat, ki ga je izvedel leta 1999 na Igrah X, in sicer po enajstih poskusih. Kakšni so najboljši dosežki danes? Šumatić navede primer:

“Trik na zapornici, kjer je recimo pred kratkim en fant naredil obrat za 1260 stopinj. Še pred nekaj leti je bilo skorajda nepojmljivo razmišljati o takem manevru.”

","excerpt":"Ameriški poklicni rolkar Tony Hawk danes praznuje 52. rojstni dan","featured-media-id":29935,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/torkov-kviz/174692280","abovetitle":"","subtitle":"Ameriški poklicni rolkar Tony Hawk danes praznuje 52. rojstni dan","category-text":"False","permalink":"2020/04/torkov-kviz-166/","show-start":"2020-05-12T06:50:00+02:00","show-end":"2020-05-12T07:00:00+02:00","audio-length":"763","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/05/12/Rolkanje-subkulturaaliolimpijskadisciplina4752384.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174692280","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Triki in kombinacije

"},{"kind":"html","content":"

“Ollie” je osnovni trik oz. manever, pri katerem se odrineš in z rolko skočiš, ne da bi jo prijel.

"},{"kind":"html","content":"

“Ko se z zadnjo nogo odrineš, s sprednjo nogo potegneš po tem smirkovem papirju – temu mi rečemo grip – izvedeš manever, da potem lahko skočiš ali na robnik ali prek stopnic. Iz tega potem izhajajo vsi moderni triki.”

"},{"kind":"html","content":"

“Trik na zapornici, kjer je recimo pred kratkim en fant naredil obrat za 1260 stopinj. Še pred nekaj leti je bilo skorajda nepojmljivo razmišljati o takem manevru.”

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"388"},{"type":"Category","id":"450"}],"meta":{"count":2}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"383"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"29935"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29935"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"139011","attributes":{"wp-id":353567,"date":"2020-04-22T00:35:40+02:00","modified":"2020-05-06T08:43:32+02:00","slug":"torkov-kviz-165","post-type":"post","title":"Od Pinga do Mikija Mustra","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/04/torkov-kviz-165/","content":"

Nekoč in danes

Osnovni oz. najbolj klasični vrsti animacije sta risana animacija in lutkovni animirani film. Risano animacijo je populariziral Walt Disney s svojim studiem, kjer so postavili standarde. Pogosto se risani animaciji reče kar klasična animacija, razloži Timon Leder, filmski animator in pedagog na Akademiji umetnosti na Univerzi v Novi Gorici:

“Klasični animirani film je v resnici to, kar so včasih delali na papir in potem prepisovali na prosojne folije. Drugi so barvali zadnje strani, zato da so bile barve lepe. Potem je nekdo to snemal pod kamero na ogromni mizi z več stekli in je menjal te slikice, da se je to potem vrtelo na filmskem traku.”

Danes omenjeno mizo nadomešča računalnik. Glavni animator, ki je narisal samo ključne poze, je včasih čakal tudi do dva tedna, da je videl, kako je videti končni gib, danes pa filmski animatorji svoj izdelek spremljajo sproti, med nastajanjem.

Miki Muster, najhitrejši animator

Procesi za vsak animirani film so različni. Gotovo se spomnite animirane serije o pingvinčkih z naslovom Pingu.

“V resnici je imel človek, ki je delal te pingvine in jih animiral, polne police, stotine teh pingvinčkov v milimetrskih premikih, različnih pozah. Slišal sem, da v trenutku, ko je ta človek zbolel – ne vem, ali je celo umrl – niso znali nadaljevati serije. Samo on je namreč vedel, kako jih animirati oz. prestavljati in so preprosto nehali snemati.”

Timon Leder doda še lokalno obarvano zgodbo o Mikiju Mustru. Ko je akademski kipar, ilustrator, animator in legenda slovenskega stripa delal animacije za avstrijske komercialne studie, so se vsi čudili, kako je lahko tako hiter:

“Vsi so mu zavidali, češ, ta Slovenec pa vse naredi trikrat hitreje kot drugi animatorji. Čisto vse je namreč risal sam, brez pomočnikov, neposredno na folije. Vse je naredil v končni obliki in ni potreboval še treh asistentov, ki bi to potem prerisovali za njim.”

$\"\"$

","excerpt":"Filmski animator v 8-urnem delovniku ustvari 5 sekund animacije oziroma 60 posameznih sličic","featured-media-id":29843,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174690569","abovetitle":"","subtitle":"Filmski animator v 8-urnem delovniku ustvari 5 sekund animacije oziroma 60 posameznih sličic","category-text":"False","permalink":"2020/04/torkov-kviz-165/","show-start":"2020-05-05T06:50:00+02:00","show-end":"2020-05-05T07:00:00+02:00","audio-length":"706","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/05/05/OdPingadoMikijaMustra4739457.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174690569","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

Nekoč in danes

"},{"kind":"html","content":"

“Klasični animirani film je v resnici to, kar so včasih delali na papir in potem prepisovali na prosojne folije. Drugi so barvali zadnje strani, zato da so bile barve lepe. Potem je nekdo to snemal pod kamero na ogromni mizi z več stekli in je menjal te slikice, da se je to potem vrtelo na filmskem traku.”

"},{"kind":"html","content":"

Miki Muster, najhitrejši animator

"},{"kind":"html","content":"

Procesi za vsak animirani film so različni. Gotovo se spomnite animirane serije o pingvinčkih z naslovom Pingu.

"},{"kind":"html","content":"

“V resnici je imel človek, ki je delal te pingvine in jih animiral, polne police, stotine teh pingvinčkov v milimetrskih premikih, različnih pozah. Slišal sem, da v trenutku, ko je ta človek zbolel – ne vem, ali je celo umrl – niso znali nadaljevati serije. Samo on je namreč vedel, kako jih animirati oz. prestavljati in so preprosto nehali snemati.”

"},{"kind":"html","content":"

“Vsi so mu zavidali, češ, ta Slovenec pa vse naredi trikrat hitreje kot drugi animatorji. Čisto vse je namreč risal sam, brez pomočnikov, neposredno na folije. Vse je naredil v končni obliki in ni potreboval še treh asistentov, ki bi to potem prerisovali za njim.”

"},{"kind":"html","content":"

$\"\"$

Samuel Morse se je rodil pred 299 leti, ko še ni bilo avdioprenosa oz. prenosa govora, kot ga poznamo danes. Slikar in izumitelj je najprej razvil nov tip telegrafa, nato pa s kolegom Alfredom Vailom razvil še Morsejevo abecedo. O tem sistemu pik in črt Tine Brajnik, član Radiokluba Triglav Ljubljana, ki je radioamater že več kot 50 let:

“Pikica ima eno časovno dolžino, črtica ima tri časovne dolžine, med dvema znakoma, dvema čarkama, številkama, pa je razmik ene pikice, to se pravi ene časovne enote.”

Ko vemo, kakšno je trajanje pike, črte in presledka, lahko začnemo sestavljati črke. Vsaka ima svojo kodo iz pik in črt. Pogosteje je črka rabljena, krajša je. Zato je E samo pika.

Poleg radioamaterjev danes Morsejevo abecedo uporabljajo tudi taborniki, ki se učijo preživetja v naravi, a v manjšem obsegu in lokalno. Urša Primožič, načelnica rodu Sivega volka:

“Mi daljše ali krajše svetlobne znake oddajamo ponoči ob pomoči ročnih svetilk, ki potem predstavljajo te pike in črte v Morsejevi abecedi.”

Šumnikov ne uporabljajo niti taborniki niti radioamaterji, še pove Tine Brajnik.

“Nikoli niso bili uporabljeni v kakršne koli namene – komercialne ali druge – ker so prezapleteni in smo jih zamenjali z drugimi kombinacijami. Recimo š s sh in podobno. Vendar imajo tudi šumniki svoje kode.”

","excerpt":"27. april, mednarodni dan Morsejeve abecede","featured-media-id":29695,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/torkov-kviz/174689067","abovetitle":"","subtitle":"27. april, mednarodni dan Morsejeve abecede","category-text":"False","permalink":"2020/04/torkov-kviz-164/","show-start":"2020-04-28T06:50:00+02:00","show-end":"2020-04-28T07:00:00+02:00","audio-length":"642","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/04/28/Radioamaterjikomunicirajoshitrostjookoli150znakovnaminuto4726388.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174689067","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Pikica ima eno časovno dolžino, črtica ima tri časovne dolžine, med dvema znakoma, dvema čarkama, številkama, pa je razmik ene pikice, to se pravi ene časovne enote.”

"},{"kind":"html","content":"

Ko vemo, kakšno je trajanje pike, črte in presledka, lahko začnemo sestavljati črke. Vsaka ima svojo kodo iz pik in črt. Pogosteje je črka rabljena, krajša je. Zato je E samo pika.

"},{"kind":"html","content":"

Poleg radioamaterjev danes Morsejevo abecedo uporabljajo tudi taborniki, ki se učijo preživetja v naravi, a v manjšem obsegu in lokalno. Urša Primožič, načelnica rodu Sivega volka:

"},{"kind":"html","content":"

“Mi daljše ali krajše svetlobne znake oddajamo ponoči ob pomoči ročnih svetilk, ki potem predstavljajo te pike in črte v Morsejevi abecedi.”

"},{"kind":"html","content":"

Šumnikov ne uporabljajo niti taborniki niti radioamaterji, še pove Tine Brajnik.

"},{"kind":"html","content":"

“Nikoli niso bili uporabljeni v kakršne koli namene – komercialne ali druge – ker so prezapleteni in smo jih zamenjali z drugimi kombinacijami. Recimo š s sh in podobno. Vendar imajo tudi šumniki svoje kode.”

Nekoč so ga klicali Palček, visok je le 170 centimetrov, ima šarm porednega fanta, znan je po hripavem glasu. Al Pacino nastopa pred filmskimi kamerami že pol stoletja.

V vlogi odvisnika v filmu ” Panika v parku igel” leta 1971 je pritegnil pozornost režiserja Francisa Forda Coppola, ki mu je zaupal pred takrat uveljavljenima Robertom Redfordom, in Warrenom Beattyjem, sila zaželeno vlogo sina botra, Michaela Corleoneja. Sledil je niz epskih filmskih vlog za učbenike in zgodovino. Ali je Al Pacino spreminjal Hollywood, ali pa je bil predvsem zvesti vojščak hollywoodske filmske industrije? Fimski kritik Marcel Štefančič, jr.

Al Pacino pripada generaciji igralcev s konca 60-tih let, Robert de Niro, Robert Duvall, vsi so bili bolj nizke rasti, nihče ni bil posebej lep, ampak to so bili igralci, ki so v žanrskih filmih igrali kot bi jih napisal Shakespeare.

Al Pacino- obraz mafijca, gangsterja in bančnega roparja…..Igralka Katarina Čas je pred nekaj leti nastopila v vlogi njegove filmske zaročenke, zato je pravi naslov za vprašanje, kakšen je Al od blizu?

Od blizu in v resnici ni nič od našetetga. Je tak prijazen “medvedek”, zelo karizmatičen in prizemljen gospod, ki pa me je že na avdiciji presenetil, saj se ni držal besedila v scenariju in me je speljal na pot improvizacije, a se je obrestovalo, dobila sem filmsko vlogo.

","excerpt":"Ameriški filmski igralec Al Pacino praznuje 80 let","featured-media-id":29653,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/torkov-kviz/174687458","abovetitle":"","subtitle":"Ameriški filmski igralec Al Pacino praznuje 80 let","category-text":"False","permalink":"2020/04/torkov-kviz-163/","show-start":"2020-04-21T06:50:00+02:00","show-end":"2020-04-21T07:00:00+02:00","audio-length":"829","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/04/21/TorkovkvizAlPacinopraznuje80let4718461.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174687458","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

Nekoč so ga klicali Palček, visok je le 170 centimetrov, ima šarm porednega fanta, znan je po hripavem glasu. Al Pacino nastopa pred filmskimi kamerami že pol stoletja.

"},{"kind":"html","content":"

Al Pacino pripada generaciji igralcev s konca 60-tih let, Robert de Niro, Robert Duvall, vsi so bili bolj nizke rasti, nihče ni bil posebej lep, ampak to so bili igralci, ki so v žanrskih filmih igrali kot bi jih napisal Shakespeare.

"},{"kind":"html","content":"

Od blizu in v resnici ni nič od našetetga. Je tak prijazen “medvedek”, zelo karizmatičen in prizemljen gospod, ki pa me je že na avdiciji presenetil, saj se ni držal besedila v scenariju in me je speljal na pot improvizacije, a se je obrestovalo, dobila sem filmsko vlogo.

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"388"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"373"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"29653"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29653"}},"frontpage-image":{"data":{"type":"Media","id":"29653"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29653"}}}},{"type":"Post","id":"137763","attributes":{"wp-id":350191,"date":"2020-04-01T00:35:46+02:00","modified":"2020-04-14T08:55:41+02:00","slug":"torkov-kviz-162","post-type":"post","title":"Pred 125 leti je Ljubljano stresel rušilni potres","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/04/torkov-kviz-162/","content":"

Pred potresom 14. aprila 1895 je imela Ljubljana približno 32 tisoč prebivalcev, živeli so v 1373 hišah. O potresu, ki se je zgodil na velikonočno nedeljo, pozno zvečer, ob 23. uri in 17 minut po lokalnem času, sezimologinja Ina Cecić z Urada za seizmologijo, Agencije RS za okolje:

“V njem je umrlo najmanj 21 ljudi, bilo je precej ranjenih, velika gmotna škoda in veliko zmede. Si lahko predstavljate, kako šokantno je bilo to za ljudi, ko so v polni temi doživeli nekaj grozljivega?”

“Kot bi pod zemljo ustrelil iz tisoč topov navzgor, tako je počilo nekaj neznanega, strašnega, neumljivega,” beremo v knjigi, ki jo je izdal ljubljanski magistrat. Tla so se tresla, leseni podi škrtali, s streh so leteli strešniki in dimniki, stene so pokale in se podirale. Ljudje, ki so ostali brez domov, so bili nastanjeni v šotorih, železniških vagonih in sodih za zelje:

“Železnice so takrat vse vagone, ki so jih lahko pogrešale, pripeljale v Ljubljano. Vojska je zgradila več barakarskih naselij, nekaj jih je bilo v Tivoliju, v Trnovem, v Krakovem. Zanimivost pa je, da so nekateri ljudje poiskali zatočišče v sodih za kislo zelje, ki jih je v Trnovem veliki posestnik Jakopič, oče slikarja Jakopiča, dal mestnim oblastem na razpolago.”

Komisije, ki so popisovale škodo, so bile učinkovite in strokovne; že leto po potresu je nastala obširna študija. Ker so seizmografi postali dostopnejši, je začela obratovati prva potresna opazovalnica na tem območju oz. v Avstro-Ogrski:

“Začela je delovati v prostorih takratne realke, to je današnja Srednja šola za elektrotehniko na Vegovi. Prvi, ki je za to opazovalnico skrbel in ki je bil njen glavni organizator in prvi slovenski seizmolog, je bil Albin Belar.”

","excerpt":"Zaradi poškodb so morali porušiti 11 odstotkov vseh stavb, umrlo je najmanj 21 ljudi","featured-media-id":29541,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174685746","abovetitle":"","subtitle":"Zaradi poškodb so morali porušiti 11 odstotkov vseh stavb, umrlo je najmanj 21 ljudi","category-text":"False","permalink":"2020/03/torkov-kviz-162/","show-start":"2020-04-14T06:50:00+02:00","show-end":"2020-04-14T07:00:00+02:00","audio-length":"681","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/04/14/Pred125letijeLjubljanostreselruilnipotres4710926.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174685746","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“V njem je umrlo najmanj 21 ljudi, bilo je precej ranjenih, velika gmotna škoda in veliko zmede. Si lahko predstavljate, kako šokantno je bilo to za ljudi, ko so v polni temi doživeli nekaj grozljivega?”

"},{"kind":"html","content":"

“Železnice so takrat vse vagone, ki so jih lahko pogrešale, pripeljale v Ljubljano. Vojska je zgradila več barakarskih naselij, nekaj jih je bilo v Tivoliju, v Trnovem, v Krakovem. Zanimivost pa je, da so nekateri ljudje poiskali zatočišče v sodih za kislo zelje, ki jih je v Trnovem veliki posestnik Jakopič, oče slikarja Jakopiča, dal mestnim oblastem na razpolago.”

"},{"kind":"html","content":"

“Začela je delovati v prostorih takratne realke, to je današnja Srednja šola za elektrotehniko na Vegovi. Prvi, ki je za to opazovalnico skrbel in ki je bil njen glavni organizator in prvi slovenski seizmolog, je bil Albin Belar.”

Sprva skoraj osemurna oddaja je po letu 1991 prišla na Prvi in tu sčasoma dobila stalen termin in dolžino, ob petkih malo po 10. uri. To je bila tudi ena prvih radijskih oddaj, ki je dobila sliko. Leta 2007 s posnetki na MMC-ju, od leta 2013 dalje pa tudi živ videoprenos na našem Facebooku in na spletni strani. Srečo Katona je danes vodja predvajanja radijskih programov, pred tridesetimi leti pa je bil kot tonski mojster v ekipi čisto prve oddaje in je še danes tisti, ki mu Sašo vsaj enkrat na oddajo reče: “Katona, daj en avizo!”

“Vedeli smo, da bo oddaja trajala skoraj osem ur, in vedeli smo, da bo voditelj Sašo Hribar ter da bo imel goste in reklame. Da se bo pa v njej imitiralo … tega pa ni vedel nihče.”

Po vseh teh letih sooblikovanja oddaje ga je presenetilo vprašanje, kdo je lik Srečo Katona.

“Pred leti je sodelavec prišel do mene in mi rekel: ‘A veš, kaj me je vprašal en prijatelj – a ta lik Srečo Katona res obstaja?’ Seveda obstaja! Že 30 let se trudi za mešalno mizo radijskih programov (smeh).”

","excerpt":"Radio Ga Ga ima 30 let! S prvim tehnikom oddaje smo brskali po spominih in anekdotah","featured-media-id":15207,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174684077","abovetitle":"","subtitle":"Radio Ga Ga ima 30 let! S prvim tehnikom oddaje smo brskali po spominih in anekdotah","category-text":"False","permalink":"2020/03/torkov-kviz-161/","show-start":"2020-04-07T06:50:00+02:00","show-end":"2020-04-07T07:00:00+02:00","audio-length":"559","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/04/07/Torkovkviz-30letRadiaGaGa4701407.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174684077","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Vedeli smo, da bo oddaja trajala skoraj osem ur, in vedeli smo, da bo voditelj Sašo Hribar ter da bo imel goste in reklame. Da se bo pa v njej imitiralo … tega pa ni vedel nihče.”

"},{"kind":"html","content":"

Po vseh teh letih sooblikovanja oddaje ga je presenetilo vprašanje, kdo je lik Srečo Katona.

"},{"kind":"html","content":"

“Pred leti je sodelavec prišel do mene in mi rekel: ‘A veš, kaj me je vprašal en prijatelj – a ta lik Srečo Katona res obstaja?’ Seveda obstaja! Že 30 let se trudi za mešalno mizo radijskih programov (smeh).”

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"388"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"360"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"15207"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/15207"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"136937","attributes":{"wp-id":347939,"date":"2020-03-18T00:35:48+01:00","modified":"2020-05-14T10:38:57+02:00","slug":"torkov-kviz-160","post-type":"post","title":"“A se res ne da rešiti vsaj poročnih fotografij?”","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/03/torkov-kviz-160/","content":"

Kdaj ste zadnjič naredili varnostno kopijo svojega telefona in računalnika? Če že dolgo ne, potem je 31. marec odličen dan za to, saj zaznamujemo svetovni dan varnostne kopije.

Varnostne kopije so stare toliko kot računalniki, spremenili so se načini in mediji, na katere kopiramo podatke. Jure Forstnerič, vodja laboratorija pri reviji Monitor, svetuje, naj najprej uredimo podatke na računalniku ali telefonu in se odločimo, katere datoteke, fotografije, videi so nam res pomembni. Velikokrat se namreč zgodi, da je v mapi Prenosi gradivo, ki ga ne potrebujemo več ali pa da se datoteke ponavljajo v več različnih mapah. Ko imamo to urejeno, nadaljujemo po pravilu 3–2–1.

»Pravilo 3–2–1 pomeni, da imamo tri kopije podatkov na dveh različnih medijih, se pravi če je ena na našem računalnik, naj bo druga na zunanjem disku, ki je izključen iz računalnika. Tisti zadnji »1« pa pomeni, da imamo kopijo še na neki oddaljeni lokaciji.«

Na spletni strani worldbackupday.com navajajo, da kar 30 odstotkov ljudi še nikoli ni naredilo varnostne kopije svojih datotek. Se res da še kaj rešiti, ko nam ukradejo telefon ali ko se računalnik ne prižge več?

»V zadnjih letih je vse več virusov, ki podatke zašifrirajo tako, da se res ne da več priti zraven. Včasih ponujajo možnost odkupnine, ampak govorimo o zneskih tudi do 500.000 evrov. V nekaterih primerih pa preprosto ni več rešitve. So pa primeri, ko se to da. Npr. če na prenosniku ne delata več tipkovnica in zaslon, lahko recimo še vedno dobimo podatke z diska.«

","excerpt":"Kar 30 odstotkov ljudi še nikoli ni naredilo varnostne kopije svojih datotek","featured-media-id":29319,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/torkov-kviz/174682422","abovetitle":"","subtitle":"Kar 30 odstotkov ljudi še nikoli ni naredilo varnostne kopije svojih datotek","category-text":"False","permalink":"2020/03/torkov-kviz-160/","show-start":"2020-03-31T06:50:00+02:00","show-end":"2020-03-31T07:00:00+02:00","audio-length":"598","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/03/31/Danvarnostnekopije4693491.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174682422","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

Kdaj ste zadnjič naredili varnostno kopijo svojega telefona in računalnika? Če že dolgo ne, potem je 31. marec odličen dan za to, saj zaznamujemo svetovni dan varnostne kopije.

"},{"kind":"html","content":"

»Pravilo 3–2–1 pomeni, da imamo tri kopije podatkov na dveh različnih medijih, se pravi če je ena na našem računalnik, naj bo druga na zunanjem disku, ki je izključen iz računalnika. Tisti zadnji »1« pa pomeni, da imamo kopijo še na neki oddaljeni lokaciji.«

"},{"kind":"html","content":"

»V zadnjih letih je vse več virusov, ki podatke zašifrirajo tako, da se res ne da več priti zraven. Včasih ponujajo možnost odkupnine, ampak govorimo o zneskih tudi do 500.000 evrov. V nekaterih primerih pa preprosto ni več rešitve. So pa primeri, ko se to da. Npr. če na prenosniku ne delata več tipkovnica in zaslon, lahko recimo še vedno dobimo podatke z diska.«

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"388"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"360"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"29319"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29319"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"136534","attributes":{"wp-id":346827,"date":"2020-03-11T00:35:33+01:00","modified":"2020-03-24T10:21:48+01:00","slug":"torkov-kviz-159","post-type":"post","title":"Jožef Stefan – fizik, matematik, elektrotehnik in pesnik","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/03/torkov-kviz-159/","content":"

Svoje prve pesmi je Jožef Stefan kot gimnazijec objavljal v glasilu, ki ga je s prijatelji izdajal v okviru literarnega krožka. “Mi daje slutiti, da se je v tistem času, ko se je dogajala pomlad narodov – takrat je bil tudi France Prešeren verjetno že kar precej znan –, tudi na ta način želel vključiti v družbeno življenje in po svojih močeh prispevati,” razmišlja prof. dr. Primož Ziherl s Fakultete za matematiko in fiziko.

Stefan je avtor edinega fizikalnega zakona, ki se imenuje po Slovencu. Z njim je določil temperaturo površine Sonca; izračunal je vrednost okoli 5.700 kelvinov, kar je zelo blizu vrednosti, ki jo poznamo danes. Ta zakon je tlakoval pot do kvantne mehanike, dodaja Ziherl. Sicer pa se po njem imenuje tudi ledenik.

“Sumim, da je mogoče v zvezi s Stefanovim problemom. Stefanov problem je problem prevajanja toplote skozi eno plast, ki se s časom spreminja. Recimo tipično bi bil to led na vodi. Se pravi, kako hitro, s kakšno hitrostjo se debeli led.”

Po njem se imenuje tudi največja javna raziskovalna ustanova pri nas: Institut Jožef Stefan, kjer je trenutno zaposlenih več kot 1000 ljudi, od tega približno 500 doktorjev znanosti, 300 doktorantov, približno 200 pa je zaposlenih v podpornih službah. Imajo 28 raziskovalni centrov oz. odsekov, vsaj 80 odstotkov vseh njihovih dejavnosti je povezanih z mednarodnimi sodelovanji – samo s Francijo imajo 220 skupnih projektov, z Nemčijo približno 200, z Japonsko več kot 130 projektov itn., pripoveduje direktor Instituta Jadran Lenarčič:

“Imamo tudi recimo dva skupna laboratorija – s francoskim in nemškim inštitutom. Ta mednarodna vpetost je za nas izredno pomembna in tudi vsak mlajši raziskovalec, ki pride k nam, mora vsaj za eno leto v tujino, če želi pridobiti pogoj zato, da bo nekoč ostal na inštitutu.”

","excerpt":"Danes mineva 185 let od rojstva Jožefa Stefana","featured-media-id":29212,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174680910","abovetitle":"","subtitle":"Danes mineva 185 let od rojstva Jožefa Stefana","category-text":"False","permalink":"2020/03/torkov-kviz-159/","show-start":"2020-03-24T06:50:00+01:00","show-end":"2020-03-24T07:00:00+01:00","audio-length":"715","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/03/24/JoefStefan-fizikmatematikelektrotehnikinpesnik4685338.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174680910","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Sumim, da je mogoče v zvezi s Stefanovim problemom. Stefanov problem je problem prevajanja toplote skozi eno plast, ki se s časom spreminja. Recimo tipično bi bil to led na vodi. Se pravi, kako hitro, s kakšno hitrostjo se debeli led.”

"},{"kind":"html","content":"

“Imamo tudi recimo dva skupna laboratorija – s francoskim in nemškim inštitutom. Ta mednarodna vpetost je za nas izredno pomembna in tudi vsak mlajši raziskovalec, ki pride k nam, mora vsaj za eno leto v tujino, če želi pridobiti pogoj zato, da bo nekoč ostal na inštitutu.”

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"388"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"383"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"29212"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29212"}},"frontpage-image":{"data":null}}}],"included":[{"type":"Author","id":"360","attributes":{"slug":"ana-skrtrtvslo-si","name":"Ana Skrt","twitter":"","facebook":"https://www.facebook.com/askrt","title":"Novinarka","description":"Ana Skrt je svojo radijsko pot začela že kot dijakinja leta 2004 na regionalnem programu Radia Slovenija - na Radiu Koper. Vodenje in priprava študentskih oddaj sta hitro prerasla v redaktorstvo in mentoriranje mladih ter v pripravo dnevnih aktualnih vsebin. S prihodom v ljubljansko Uredništvo dnevno-aktualnega programa se je področje njenega delovanja še razširilo. Je redaktorica in voditeljica jutranjega programa, soustvarjalka rednih rubrik, pripravlja svetovalne oddaje ter poglobljene aktualne prispevke. Danes magistrica novinarskih študij rada tudi ponočuje v radijskem etru. Takrat se na drugi strani mikrofona znajdejo raznovrstni gostje – od glasbenikov, podjetnikov, kulturnikov, popotnikov do drugih zanimivih osebnosti in ustvarjalcev.","image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_1877-360x360.jpg","image-landscape":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_1877-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"373","attributes":{"slug":"bojan-leskovecrtvslo-si","name":"Bojan Leskovec","twitter":"","facebook":"","title":"Novinar","description":"","image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_1915-360x360.jpg","image-landscape":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_1915-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"383","attributes":{"slug":"darja-pograjcrtvslo-si","name":"Darja Pograjc","twitter":"@darjapograjc","facebook":"https://www.facebook.com/darja.pograjc","title":"Novinarka","description":"Darja Pograjc je na radio zašla med študijem in najprej kot asistentka režije spoznala jutranji program. Med študijem je kot stalna honorarna sodelavka pripravljala prispevke, reportaže, oddaje in vodila jutranji ter nočni program. Danes je kot novinarka in voditeljica zaposlena v Dnevno-aktualnem uredništvu Prvega programa. Redno spremlja odmevne tuje in alternativne domače novinarske prakse, kar ji omogoča kritičen pogled na slovenski medijski prostor. Zanimajo jo družbena gibanja in iniciative, med njenimi nočnimi gosti pa boste pogosto našli sogovornike, ki razmišljajo izven okvirov trenutno sprejetih družbenih norm.","image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_1778-360x360.jpg","image-landscape":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_1778-980x551.jpg"}},{"type":"Media","id":"15207","attributes":{"wp-id":221546,"title":"gaga_cirman","caption":"","media-source":"Radio Gaga","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/gaga_cirman-1-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/gaga_cirman-1-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/gaga_cirman-1-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/gaga_cirman-1-1200x900.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29212","attributes":{"wp-id":348892,"title":"jar-1825274_1920","caption":"","media-source":"jdn2001cn0","media-source-url":"https://pixabay.com/photos/jar-beaker-lab-liquid-cup-bottle-1825274/","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/jar-1825274_1920-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/jar-1825274_1920-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/jar-1825274_1920-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/jar-1825274_1920-1200x800.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29319","attributes":{"wp-id":350014,"title":"digital-storage-media-1443484_1920","caption":"","media-source":"PhotoMIX-Company ","media-source-url":"https://pixabay.com/photos/digital-storage-media-flash-memory-1443484/","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/digital-storage-media-1443484_1920-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/digital-storage-media-1443484_1920-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/digital-storage-media-1443484_1920-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/digital-storage-media-1443484_1920-1200x801.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29541","attributes":{"wp-id":352246,"title":"engineer-4925137_1920","caption":"","media-source":"RAEng_Publications","media-source-url":"https://pixabay.com/photos/engineer-engineering-4925137/","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/engineer-4925137_1920-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/engineer-4925137_1920-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/engineer-4925137_1920-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/engineer-4925137_1920-1200x801.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29653","attributes":{"wp-id":353470,"title":"Al Pacino","caption":"Al Pacino","media-source":"MMC rtvslo.si","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/al-pacino-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/al-pacino-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/al-pacino-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/al-pacino.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29695","attributes":{"wp-id":353824,"title":"sos-4037283_1920","caption":"","media-source":"darrencoleshill","media-source-url":"https://pixabay.com/photos/sos-signs-telephone-warning-4037283/","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/sos-4037283_1920-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/sos-4037283_1920-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/sos-4037283_1920-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/sos-4037283_1920-1200x801.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29843","attributes":{"wp-id":355336,"title":"MH_char-dev_05_TL_03","caption":"","media-source":"Mišja hiša, model likov za novi risani animirani film v nastajanju, (c) Timon Leder, Invida","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/mh_char-dev_05_tl_03-e1588589881237-980x551.png","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/mh_char-dev_05_tl_03-e1588589881237-360x215.png","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/mh_char-dev_05_tl_03-e1588589881237-360x360.png","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/mh_char-dev_05_tl_03-e1588589881237-977x1200.png","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29935","attributes":{"wp-id":356364,"title":"skateboarding-1149505_1920","caption":"","media-source":"Free-Photos","media-source-url":"https://pixabay.com/photos/skateboarding-sunset-outdoor-young-1149505/","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/skateboarding-1149505_1920-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/skateboarding-1149505_1920-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/skateboarding-1149505_1920-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/skateboarding-1149505_1920-1200x800.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"30050","attributes":{"wp-id":357493,"title":"grass-455753_1920","caption":"","media-source":"Free-Photos","media-source-url":"https://pixabay.com/photos/grass-lawn-green-summer-nature-455753/","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/grass-455753_1920-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/grass-455753_1920-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/grass-455753_1920-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/grass-455753_1920-1200x797.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"30188","attributes":{"wp-id":359118,"title":"microphone-338481_1920","caption":"","media-source":"TheAngryTeddy","media-source-url":"https://pixabay.com/photos/microphone-audio-computer-338481/","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/microphone-338481_1920-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/microphone-338481_1920-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/microphone-338481_1920-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/microphone-338481_1920-1200x797.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}}],"meta":{"pagination":{"page":1,"pages":14,"count":131}}}