{"links":{"first":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?categories=382&hide_future=false&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=1","last":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?categories=382&hide_future=false&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=27","next":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?categories=382&hide_future=false&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=2","prev":null},"data":[{"type":"Post","id":"140173","attributes":{"wp-id":356427,"date":"2020-05-12T00:41:35+02:00","modified":"2020-05-27T06:31:39+02:00","slug":"sotocja-272","post-type":"post","title":"Spremembe (p)ostajajo edina stalnica","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/05/sotocja-272/","content":"

Šole v Furlaniji – Julijski krajini do začetka novega šolskega leta ostajajo zaprte. Kako so se v spremenjenih razmerah znašli na dvojezični šoli v Špetru, pojasnjuje ravnatelj David Klodič. Videmska pokrajina se ne ponaša z dobrimi internetnimi povezavami, zato so bili izzivi še večji, pravi, toda znašli so se presenetljivo dobro. Povsem pa se je ustavilo kulturno življenje in prav to bi lahko vse manjši slovenski narodni skupnosti povzročilo velike težave.

“Naša šola je ena od referenčnih točk tudi na področju kulture, tu so še številna druga kulturna društva in zdaj se je vse ustavilo. Še posebej pa moti, da so tudi vsi stiki med ljudmi prekinjeni. Tako kot bi bilo vse zamrznjeno. To boli in upam, da ne bo preveč vplivalo na naše nadaljnje delovanje.”

Pred predčasnimi parlamentarnimi volitvami Slovenci na Hrvaškem iščejo svojega kandidata, ki bi jih zastopal v saboru. Kakšne možnosti imajo za uspeh? O tem in novi strategiji, v kateri bo tudi večja politična participacija, se pogovarjamo s predsednico Zveze slovenskih društev dr. Barbaro Riman.

“Imamo še 14 dni in poskusili se bomo vnovič pogovorit s potencialnimi kandidati. Biti danes Slovenec na Hrvaškem ni najbolj popularno. Naučili smo se, kako biti manjšina s kulturnim delovanjem, toda zdaj se moramo naučiti biti manjšina tudi na politični ravni.”

Leto dni po prevzemu vodenja Zveze Slovencev na Madžarskem gostimo Andreo Kovacs, ki je prepričana, da nam bo novi korona virus vedno v opomin, toda v karanteni se ne da večno živeti.

“Treba je začeti normalno delati, za skupnost in skupaj!”

Na avstrijskem Koroškem bi bili ti tedni zaradi obeleževanja 100. obletnice koroškega plebiscita kulturno še bolj živahni kot običajno. Epidemija je izvedbo številnih prireditev onemogočila, številne so preložili na jeseni in prihodnje leto. Da bi vsaj nekoliko potešili kulturne potrebe, sta obe krovni kulturni organizaciji koroških Slovencev postavili virtualni oder na spletu, poimenovan Kino v karanteni, ki bo ostal tudi po koncu epidemije, napoveduje poslovodja Slovenske prosvetne zveze Mitja Rovšek.

“Vzpostavili bomo profesionalno platformo, ki jo bodo lahko uporabljala vsa kulturna in prosvetna društva na Koroškem, imela bodo neposreden dostop do nje, toda za to moramo dobiti tudi ustrezno opremo.”

Tudi na avstrijskem Koroškem se kulturno življenje prebuja. V Pliberku je tako v muzeju Wernerja Berga na ogled največja razstava doslej, vstop v muzej pa usmerja semafor. Kaj pa se dogaja na jadrnici Zora s koroškimi umetniki in umetnicami na krovu, ki je obtičala v arktičnem ledu? Odgovor pozna Emil Krištof.

Prisluhnite!

","excerpt":"Pouk na dvojezični šoli v Špetru, kako do predstavnika Slovencev v hrvaškem saboru, novi izzivi tudi za porabske Slovence, kulturno življenje koroških Slovencev med epidemijo in po njej","featured-media-id":30187,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/sotocja/174695512","abovetitle":"","subtitle":"Pouk na dvojezični šoli v Špetru, kako do predstavnika Slovencev v hrvaškem saboru, novi izzivi tudi za porabske Slovence, kulturno življenje koroških Slovencev med epidemijo in po njej","category-text":"False","permalink":"2020/05/sotocja-272/","show-start":"2020-05-25T20:00:00+02:00","show-end":"2020-05-25T21:00:00+02:00","audio-length":"3555","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2020/05/25/Spremembepostajajoedinastalnica4771078.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174695512","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Naša šola je ena od referenčnih točk tudi na področju kulture, tu so še številna druga kulturna društva in zdaj se je vse ustavilo. Še posebej pa moti, da so tudi vsi stiki med ljudmi prekinjeni. Tako kot bi bilo vse zamrznjeno. To boli in upam, da ne bo preveč vplivalo na naše nadaljnje delovanje.”

"},{"kind":"html","content":"

“Imamo še 14 dni in poskusili se bomo vnovič pogovorit s potencialnimi kandidati. Biti danes Slovenec na Hrvaškem ni najbolj popularno. Naučili smo se, kako biti manjšina s kulturnim delovanjem, toda zdaj se moramo naučiti biti manjšina tudi na politični ravni.”

"},{"kind":"html","content":"

Leto dni po prevzemu vodenja Zveze Slovencev na Madžarskem gostimo Andreo Kovacs, ki je prepričana, da nam bo novi korona virus vedno v opomin, toda v karanteni se ne da večno živeti.

"},{"kind":"html","content":"

“Treba je začeti normalno delati, za skupnost in skupaj!”

"},{"kind":"html","content":"

“Vzpostavili bomo profesionalno platformo, ki jo bodo lahko uporabljala vsa kulturna in prosvetna društva na Koroškem, imela bodo neposreden dostop do nje, toda za to moramo dobiti tudi ustrezno opremo.”

"},{"kind":"html","content":"

Prisluhnite!

Primorski dnevnik – edini dnevnik Slovencev v sosednjih državah – praznuje 75 let izhajanja. Njegovo poslanstvo ostaja nespremenjeno, pravi odgovorni urednik Igor Devetak.

»Naše poslanstvo je, da nakazujemo nove poti razvoja za tukajšnjo skupnost, da skrbimo, da je povezana, to je tudi eno od gesel, ki jih v teh časih izpostavljamo, zavezana jeziku, zelo skrbimo za jezik. Predvsem pa je pomembno odpiranje novih poti razvoja in da starejšo generacijo, ki je zelo nevezana na časopis, povezujemo z mlajšo generacijo, ki jo še posebej pozorno nagovarjamo.«

Veliko bralcev se res seli na splet, toda še naprej ostajajo zvesti tudi tiskanemu časopisu, poudarja sogovornik Špele Lenardič, saj se spletna ponudba in tiskana razlikujeta. Na spletu objavljajo namreč krajše aktualne informacije, v tiskani izdaji pa daljše, poglobljene .

»Trudimo se, da v tiskani izdaji, ko le moremo, dodajamo komentarje, kolumne, daljše intervjuje. Splet je komplementaren tiskani izdaji.«

Finančni položaj dnevnika se je v zadnjih letih uredil, potem ko so se pred sedmimi leti zaradi krčenja denarja iz Rima znašli v veliki stiski in morali so zmanjševati tudi število zaposlenih. Zdaj letno dobijo dobrega 1,5 milijona evrov in če letos ne bo sprememb, bo to dovolj tudi za pokritje izpada prihodkov zaradi zmanjšanja oglaševanja, ki je posledica epidemije.

Kaj pa izzivi?

Odgovorni urednik je optimističen, tudi če bodo morali vsi plačati račun, ki ga bo izstavil sedanji čas. Stiska je velika in bo še večja, pravi, in ne vemo, kako dolgo lahko trajajo takšne razmere, ki imajo hude posledice za gospodarstvo.

»Kakorkoli Primorski dnevnik je dokazal, da lahko odigra povezovalno in pomirjevalno vlogo. Skušali smo sproščati naše bralce, zaprte med štiri stene, jim dajati preverjene informacije, skrbeti, da ne bi zapadli v malodušje. Predvsem pa smo skrbeli, da, ko je zamrlo družbeno in družabno življenje, na katerem temelji naša manjšina, ostanemo vezni člen. Skupaj z drugimi manjšinskimi mediji smo res bili.«

Zato tudi v primeru večjih finančnih težav, v katerih bi se lahko znašel dnevnik zaradi izpada prihodkov od oglaševanja, mu bo manjšina stala ob strani in jih podprla.

»Želim si, da bi ohranili to, kar je dobrega nastalo v našem poklicu v teh časih, ostalo tudi po tem.«

Da so ti časi velika preizkušnja, ugotavljajo v vseh slovenskih zamejskih ustanovah, zaprtih zaradi epidemije. Med njimi je tudi kulturni center Lojze Bratuž, eno osrednjih kulturnih središč Slovencev na Goriškem. Tudi tam so se njihove dejavnosti ustavile, zato si želijo čim prejšnjega odprtja, pravi predsednica Franka Žgavec.

»V prihodnost gledamo optimistično, saj računamo, da bo ministrstvo v kratkem dovolilo prireditve na prostem. Imamo velik park, v katerem lahko poleti pripravimo prireditve. Z ustanovami, ki delujejo v našem domu, smo že načrtovali nekaj dogodkov. Seveda bomo morali naše delovanje prilagoditi novim predpisom za preprečitev širjenja Covid 19.«

Stike s svojimi obiskovalci so prek družabnih omrežij ohranjali tudi v času zaprtja, večino načrtovanih dogodkov pa so izvedli pred razglasitvijo epidemije. Abonentom Goriškega vrtiljaka pa bodo v prihodnji sezoni ponudili dodatno predstavo.

Dijaki niso več isti

Učenci se vračajo v šolske klopi tudi na avstrijskem Koroškem. Maturantom Slovenske gimnazije, ki so 4. maja vrnili v šolske klopi in nadaljevali s pripravami na maturo, so se 18. maja pridružili dijaki nižje šolske stopnje, stari od 10 do 14 let. Gre za polovico dijakov te stopnje, pojasnjuje ravnateljica Zalka Kuchling, saj so razrede razdelili oziroma razredčili.

»Zaradi higienskih razlogov smo morali zmanjšati število učencev v razredu, tako da ima vsak dijak svojo mizo in je med njimi dovolj prostora. Odločili smo za tako imenovani blok model pouka in razred razdelili v dve skupini A in B.«

Pouk poteka izmenično, skupina A obiskuje pouk prve tri dni, nato ostane doma in jo zamenja skupina B, ki nadaljuje pouk tudi prve tri dni prihodnjega tedna. Nato pa se v šolo vrne za dva dni skupina A. To je pomembno ne le zaradi zmanjševanja možnosti okužbe, temveč tudi zaradi pedagoških razlogov, pravi ravnateljica Slovenske gimnazije v Celovcu.

»Dijake poučujemo izmenično in tako upočasnimo celoten proces učenja, kar je pedagoško zelo pomembno v teh izjemnih razmerah, kakršnih v zgodovini našega šolstva še nismo imeli.«

In kakšni so bili vtisi po prvem dnevu nadaljevanja pouka?

Zalka Kuchling je skupaj s šolsko zdravnico obiskala učence v 1. in 2. razredih in jim predstavila nov šolski vsakdan, od novosti pri pouku, pravil obnašanja in nošenja mask na hodnikih in v avli, ohranjanja ustrezne razdalje. V pogovoru z učenci je opazila, pravi, da so se spremenili.

»V določenih razredih sem zaznala neke vrste zadržanost, ni bilo živahnosti, kakršne smo vajeni. Učenci so zelo pozorno poslušali, in se le tu in tam nasmehnili. Ni pa bilo običajnega veselja. Osem tednov pusti sledove in dijaki niso več isti, kot so bili. Tega se zavedamo.«

Zaščitne maske so na Slovenski gimnaziji obvezne na hodnikih in v avli, ne pa v razredu. Ko se dijaki srečujejo zunaj učilnic, se morajo zavedati, da je treba ohranjati ustrezno varnostno razdaljo in maske to olajšajo, poudarja Zalka Kuchling.

»Ko se ti približa nekdo z masko na obrazu, se umakneš. Tu ne gre le za higienske razloge, temveč je to tudi psihološki fenomen.«

Poleg polovice učencev nižje gimnazije so bili na Slovenski gimnaziji še dijaki zadnjih letnikov, ki so končevali priprave na zrelostni izpit. 26. maja se namreč začenja letošnja precej spremenjena matura. Za razliko od prejšnjih let, ko so imeli več predmetov in ustne izpite, bodo letos maturanti imeli le tri pisne izpite; iz matematike, slovenščine in nemščine. Če bi kdo želel ustni izpit, ima tudi to možnost, pravi ravnateljica Zalka Kuchling. Če se komu ne bo izšlo na pisni maturi, pa bo lahko oceno popravil na kompenzacijskih izpitih.

Slovensko gimnazijo v Celovcu obiskuje veliko dijakov iz Slovenije in z ureditvijo dovoljenj za njihov prihod je bilo precej težav.

»Veljajo za vozače, šola jim je dala dvojezične obrazce oziroma potrdila, ki jim omogočajo prehajanje meje bodisi dnevno ali tedensko, saj nekateri ostajajo v dijaškem domu. Zadeva je bila zelo zahtevna. Pomagalo nam je ministrstvo na Dunaju, slovenski konzulat v Celovcu in naša izobraževalna direkcija, večino dela pa smo morali opraviti na šoli.«

Trudili so se, da bi se v šolo vrnili tudi dijaki iz Italije, ker pa tam veljajo strožja pravila, dodaja ravnateljica Slovenske gimnazije v Celovcu Zalka Kuchling, jih ije pričakujejo v začetku junija.

Vrata odpirajo društva, večina meje ostaja zaprte

V Slovenski dom Bazovica na Reki, še vračajo člani, pa tudi dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture. V društvu se bo tako nadaljevala večino dejavnosti, doma pa ostajajo člani mešanega pevskega zbora, ki mu je zaradi karantene odpadlo nekaj najpomembnejših nastopov. Tudi nastop na Primorska poje in v Šentvidu pri Stični, poudarja predsednik Zvonimir Stipetić.

Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Kölles Kiss pa pojasnjuje, kaj prinašajo načrtovane spremembe manjšinske zakonodaje. Kako pa je z razvojnim programom slovenskega Porabja?

Prisluhnite!

\"\" — \nSlovenski dom Bazovica na Reki vnovič odpira vrataFoto: Marjana Mirković

\"\" — \nDejavnosti društva se postopoma vračajoFoto: Marjana Mirković

\"\" — \nPredsednik KPD SD Bazovica Zvonimir Stipetič in tajnica Sandra GrudenićFoto: Marjana Mirković

\n\n

","excerpt":"Poslanstvo Primorskega dnevnika po 75 letih izhajanja ostaja nespremenjeno, učenci se postopoma vračajo v šolske klopi, slovenska društva vnovič odpirajo vrata, na Madžarskem spreminjajo manjšinsko zakonodajo","featured-media-id":30040,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/sotocja/174693790","abovetitle":"","subtitle":"Poslanstvo Primorskega dnevnika po 75 letih izhajanja ostaja nespremenjeno, učenci se postopoma vračajo v šolske klopi, slovenska društva vnovič odpirajo vrata, na Madžarskem spreminjajo manjšinsko zakonodajo","category-text":"False","permalink":"2020/05/sotocja-271/","show-start":"2020-05-18T20:00:00+02:00","show-end":"2020-05-18T21:00:00+02:00","audio-length":"3594","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/05/18/Povezovanjeskupnostizavezanostjezikuinodpiranjenovihpotirazvoja4760675.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174693790","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

Primorski dnevnik – edini dnevnik Slovencev v sosednjih državah – praznuje 75 let izhajanja. Njegovo poslanstvo ostaja nespremenjeno, pravi odgovorni urednik Igor Devetak.

"},{"kind":"html","content":"

»Naše poslanstvo je, da nakazujemo nove poti razvoja za tukajšnjo skupnost, da skrbimo, da je povezana, to je tudi eno od gesel, ki jih v teh časih izpostavljamo, zavezana jeziku, zelo skrbimo za jezik. Predvsem pa je pomembno odpiranje novih poti razvoja in da starejšo generacijo, ki je zelo nevezana na časopis, povezujemo z mlajšo generacijo, ki jo še posebej pozorno nagovarjamo.«

"},{"kind":"html","content":"

»Trudimo se, da v tiskani izdaji, ko le moremo, dodajamo komentarje, kolumne, daljše intervjuje. Splet je komplementaren tiskani izdaji.«

"},{"kind":"html","content":"

Kaj pa izzivi?

"},{"kind":"html","content":"

»Kakorkoli Primorski dnevnik je dokazal, da lahko odigra povezovalno in pomirjevalno vlogo. Skušali smo sproščati naše bralce, zaprte med štiri stene, jim dajati preverjene informacije, skrbeti, da ne bi zapadli v malodušje. Predvsem pa smo skrbeli, da, ko je zamrlo družbeno in družabno življenje, na katerem temelji naša manjšina, ostanemo vezni člen. Skupaj z drugimi manjšinskimi mediji smo res bili.«

"},{"kind":"html","content":"

Zato tudi v primeru večjih finančnih težav, v katerih bi se lahko znašel dnevnik zaradi izpada prihodkov od oglaševanja, mu bo manjšina stala ob strani in jih podprla.

"},{"kind":"html","content":"

»Želim si, da bi ohranili to, kar je dobrega nastalo v našem poklicu v teh časih, ostalo tudi po tem.«

"},{"kind":"html","content":"

»V prihodnost gledamo optimistično, saj računamo, da bo ministrstvo v kratkem dovolilo prireditve na prostem. Imamo velik park, v katerem lahko poleti pripravimo prireditve. Z ustanovami, ki delujejo v našem domu, smo že načrtovali nekaj dogodkov. Seveda bomo morali naše delovanje prilagoditi novim predpisom za preprečitev širjenja Covid 19.«

"},{"kind":"html","content":"

Dijaki niso več isti

"},{"kind":"html","content":"

»Zaradi higienskih razlogov smo morali zmanjšati število učencev v razredu, tako da ima vsak dijak svojo mizo in je med njimi dovolj prostora. Odločili smo za tako imenovani blok model pouka in razred razdelili v dve skupini A in B.«

"},{"kind":"html","content":"

»Dijake poučujemo izmenično in tako upočasnimo celoten proces učenja, kar je pedagoško zelo pomembno v teh izjemnih razmerah, kakršnih v zgodovini našega šolstva še nismo imeli.«

"},{"kind":"html","content":"

In kakšni so bili vtisi po prvem dnevu nadaljevanja pouka?

"},{"kind":"html","content":"

»V določenih razredih sem zaznala neke vrste zadržanost, ni bilo živahnosti, kakršne smo vajeni. Učenci so zelo pozorno poslušali, in se le tu in tam nasmehnili. Ni pa bilo običajnega veselja. Osem tednov pusti sledove in dijaki niso več isti, kot so bili. Tega se zavedamo.«

"},{"kind":"html","content":"

»Ko se ti približa nekdo z masko na obrazu, se umakneš. Tu ne gre le za higienske razloge, temveč je to tudi psihološki fenomen.«

"},{"kind":"html","content":"

Slovensko gimnazijo v Celovcu obiskuje veliko dijakov iz Slovenije in z ureditvijo dovoljenj za njihov prihod je bilo precej težav.

"},{"kind":"html","content":"

»Veljajo za vozače, šola jim je dala dvojezične obrazce oziroma potrdila, ki jim omogočajo prehajanje meje bodisi dnevno ali tedensko, saj nekateri ostajajo v dijaškem domu. Zadeva je bila zelo zahtevna. Pomagalo nam je ministrstvo na Dunaju, slovenski konzulat v Celovcu in naša izobraževalna direkcija, večino dela pa smo morali opraviti na šoli.«

"},{"kind":"html","content":"

Vrata odpirajo društva, večina meje ostaja zaprte

"},{"kind":"html","content":"

Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Kölles Kiss pa pojasnjuje, kaj prinašajo načrtovane spremembe manjšinske zakonodaje. Kako pa je z razvojnim programom slovenskega Porabja?

"},{"kind":"html","content":"

Prisluhnite!

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — \nSlovenski dom Bazovica na Reki vnovič odpira vrataFoto: Marjana Mirković

\"\" — \nDejavnosti društva se postopoma vračajoFoto: Marjana Mirković

\"\" — \nPredsednik KPD SD Bazovica Zvonimir Stipetič in tajnica Sandra GrudenićFoto: Marjana Mirković

"},{"kind":"html","content":"

Skrajšan delovni čas in drugi ukrepi

Države sprejemajo več deset milijard evrov vredne ukrepe za blažitev posledic epidemije. Kako podjetjem in posameznikom pomaga Avstrija? Koroški Slovenec ddr. Marian Wakounig, regionalni direktor za davke in carine pri avstrijskem finančnem ministrstvu in član krizne skupine, pojasnjuje, da je naša severna soseda v okviru zakonodaje covida 19 v sedmih tednih sprejela več kot 15 različnih zakonov. Sveženj pomoči pa je vreden 38 milijard evrov. Med drugim so ukinili davek na dodano vrednost za prodajo zaščitnih mask, pred epidemijo obdavčene z 20-odstotno stopnjo.

Velik problem državam predstavlja povečevanje števila brezposelnih in Avstrija skuša to reševati z možnostjo skrajšanega delovnega časa. V tem modelu je že več kot 1.200.000 zaposlenih, pravi ddr. Marian Wakounig, vsoto, ki jo je država namenila za financiranje tega ukrepa, pa so s sedem že dvignili na deset milijard evrov. Ukrep je predviden za tri mesece z možnostjo podaljšanja še za tri, torej skupaj za pol leta, delodajalec pa zaposlenega, ki dela skrajšan delovni čas, ne sme odpustiti še mesec dni po prenehanju tega ukrepa.

»Zaposlenim se delovni čas skrajša, skoraj v celoti pa dobijo povrnjeno dozdajšnjo plačo. Na ta način namerava država ohraniti delovna mesta oziroma preprečiti odpuščanja, ki bi povečala brezposelnost. Ta je namreč ta hip zelo visoka.«

Kaj to pomeni v praksi?

Višina nadomestila je odvisna od višine plače, pojasnjuje naš sogovornik. Pri mesečni bruto plači do 1.700 € (cca neto 1.350 €) dobi delojemalec, čeprav je na skrajšanem delu, 90 odstotkov dozdajšnje neto plače. Od mesečne bruto plače v višini 2.700 € (cca neto 1.860 €) dobi delojemalec 85 odstotkov neto plače (cca neto 1,600 €), za vse bruto plače nad 2.700 € pa dobi delojemalec 80 odstotkov neto plače. Zgornja meja je bruto plača 5.400 € mesečno (cca neto 3.200 €) in to velja za vse plače, višje od 5.400 €. Vajencem se vedno povrne sto odstotkov.

Delovni čas se lahko skrajša za do 90 odstotkov, poudarja ddr. Marian Wakounig. Teoretično to pomeni, da ob 40-urnem tedenskem delovniku lahko delavec dela štiri ure na teden.

»Delavec se lahko dogovori, da pet tednov ne dela nič, šesti teden pa 60 odstotkov.«

S tem želi Avstrija omejiti odpuščanja, saj je brezposelnost na rekordni ravni.

»Ukrepi za zajezitev širjenja koronavirusa so namreč močno povečali število brezposelnih. Zdaj jih je več kot 570.000 in bližamo se magičnemu številu 600.000. To je največ v zgodovini naše države, odkar se zbirajo podatki. Zvišanje imamo pravzaprav v vseh panogah. Če k temu prištejemo še 1.200.000 zaposlenih, ki so vključeni v model skrajšanega delovnega časa, imamo v Avstriji že 1.800.000 zaposlenih v ”kurioznih” delovnih razmerjih, če se smem tako izraziti. Kmalu jih bo dva milijona, torej prebivalstvo Republike Slovenije.«

Da bi v teh časih pomagali davkoplačevalcem, je avstrijska finančna uprava sprejela različne olajšave.

»Od vsega začetka je bil cilj finančne uprave zagotoviti likvidnost avstrijskih podjetij, ne glede na njihovo velikost in tržni pomen.«

Davčni zavezanci tako lahko zaprosijo za znižanje akontacije dohodnine in davka na dohodek pravnih oseb (Körperschaftsteuer) tudi do vsote nič. Avstrijska finančna uprava zdaj ne izdaja nobenih davčnih odločb, po katerih bi moral zavezanec plačati upravi. Izdajajo samo odločbe, pri katerih se davčnemu zavezancu izplača oziroma vrne denar.

Davčni zavezanci v Avstriji lahko zahtevajo odlog plačila davčnega dolga ali možnost plačila v obrokih, kar za zdaj velja do 30. septembra 2020. Rok za oddajo davčnih napovedi za leto 2019 se je podaljšal do konca avgusta 2020, davčna uprava pa do konca maja ne izvaja izvršb in ne pošilja davčnih zavezancev v stečaj. Do pomoči pa so upravičeni vsi, čeprav imajo neporavnane davčne obveznosti.

»Finančna uprava je do zdaj pozitivno rešila več kot 200.000 prošenj davčnih zavezancev in pri tem ni zastojev, saj smo rešili skoraj vse prošnje. Vsi ti ukrepi, predvsem znižanje akontacij davkov, pa so v sedmih tednih državo stali že več kot pet milijard evrov.«

Avstrijska finančna uprava je takoj uvedla tako imenovano vročo linijo za pomoč davkoplačevalcem, kjer na vprašanja po telefonu ali elektronski pošti odgovarjajo usposobljeni svetovalci, ki imajo pregled nad pomočjo in sprejetimi ukrepi, in to ne samo s področja davkov.

Tudi davčnih inšpekcij zdaj ne izvajajo, saj bi to pomenilo, poudarja naš sogovornik, izplačila oziroma dodatne stroške za zavezance, česar ne želijo.

»V upravi nam gre zdaj v prvi vrsti za zagotovitev likvidnosti podjetij in sprejetje dejstva, da smo kot država v izrednih razmerah. Zato smo takoj prenehali vse inšpekcije in nadzor, čeprav to ni bilo vsem po volji. Zavedamo se namreč, da brez podjetništva ni delovnih mest.«

Zagotovo bo marsikateri podjetnik to krizo nepošteno izkoristil, vendar je to pač cena takšnih razmer, dodaja ddr. Marian Wakounig in napoveduje, da se bodo po koncu krize posvetili predvsem nadzoru upravičenosti do državnih podpor in subvencij, saj je to v interesu avstrijskih davkoplačevalcev.

Konec slovenskega zadružnega bančništva na avstrijskem Koroškem?

Kaj se dogaja s Posojilnico bank, dvojezično regionalno zadružno banko na avstrijskem Koroškem, dobro znano tudi varčevalcem iz Slovenije? Njeno preoblikovanje iz zadružne v delniško družbo in prodaja bi lahko pomenila zlom slovenskega zadružnega bančništva, opozarjajo koroški Slovenci.

Že ob združitvi Posojilnic in Zveze bank v Posojilnico bank leta 2016 so nekateri opozarjali, da gre za tvegano potezo, vendar je bila to, kot poudarja predsednik upravnega odbora Felix Wieser, edina možnost za obstanek.

»Gospodarska kriza v letih od 2007 do 2010 in slaba posojila so pahnila banke v težave. V teh razmerah smo morali združiti naše sile. Sedem Posojilnic in Zveza bank se nas je v pogovoru z zvezo Raiffeisen, predvsem pa v dogovoru z našimi člani, soglasno odločilo, da naredimo iz vseh teh malih posojilnic eno banko. Ta bo imela v okviru skupine Raiffeisen, kjer smo člani že skoraj sto let, enake pogoje poslovanja, kot jih imajo vse njene male in srednje velike banke.«

Toda to se v štirih letih ni zgodilo in Posojilnici bank, poudarja Felix Wieser, ni nikoli zagotovila enakih pogojev poslovanja, kar je banko dodatno stalo od 1,5 do 2 milijona evrov. Kljub temu pa so rezultati poslovanja dobri.

»Raiffeisen je še ob božiču hvalil pozitiven razvoj Posojilnice bank in njene odlične kadre, nekaj tednov pozneje pa so povsem spremenili svoje izjave in trdili, da banka nima perspektive, zato jo je treba prodati.«

Verjetno je takrat že obstajal kupec?

»Če bi bili pri Raiffeisen transparentni, bi nam to povedali. Pojasnili bi nam, kdo je, da prihaja iz Združenega kraljestva in mi bi preverili njegove bonitetne ocene, se z njim povezali, videli, ali namerava ohraniti Posojilnico bank in delovna mesta, poslovalnice. Izvedeli bi, kaj namerava z 10.000 člani, od katerih jih je 4000 iz Slovenije, in s 30.000 strankami, od tega več kot polovico iz Slovenije. Ničesar od tega ne vemo in to kljub več pisnim pozivom in množici sestankov. Trdijo, da je to poslovna tajnost.«

Zaradi vseh neodgovorjenih vprašanj so postopek ustavili. Zahtevali so tudi izvedensko mnenje, kaj pomeni preoblikovanje v delniško družbo in prodaja, kdo bi bil lahko oškodovan, kaj bo s člani in strankami, vendar ga niso dobili. Namesto tega je nadzorni odbor suspendiral upravni odbor.

Odvetnik Rudi Vouk, predsednik društva za varovanje interesov slovenskega zadružništva, je za slovenski program ORF dejal, da to pomeni konec slovenskega zadružništva, za kar je odgovorna prav utemeljiteljica zadružnega sistema.

»Na primeru Posojilnice bank se zdaj poslavlja do vseh pravil zadružništva in se vede kot ultra kapitalistična družba, ki ne upošteva interesov svojih članov. Prav v letu, ko zaznamujemo 100. obletnico koroškega plebiscita, želi Raiffeisen likvidirati slovensko zadružništvo.«

S tem se strinja tudi predsednik suspendiranega upravnega odbora banke Felix Wieser. S preoblikovanjem iz zadružnega sistema v delniško družbo je to dejansko konec slovenskega zadružnega bančništva na avstrijskem Koroškem, pravi.

»Po sto letih članstva v zvezi Raiffeisen in dobri kondiciji, v kateri je ta hip banka, to ni etično in ni pošteno.«

V zadnjih štirih letih so, še poudarja naš sogovornik, soglasno sprejemali sklepe skupaj z nadzornim odborom in ni bilo nikakršnih konfliktov. Edini spor sta bila prav prodaja banke in odpoved zadružnemu sistemu. To bi pomenilo izrinjenje iz banke, ki je pomemben sponzor slovenskim kulturnim in športnim društvom na avstrijskem Koroškem.

»Novi lastnik, ki ne bo zavezan tej podpori in ne bo imel posebnega interesa do slovenstva, manjšine, regije in sodelovanja s Slovenijo, tega najbrž ne bo delal. To ne morem trditi s stoodstotno gotovostjo, toda izhajamo iz tega, da neka delniška družba iz Londona težko razume dogajanje v Železni Kapli, Selah. Zakaj bi?«

Kot še dodaja predsednik suspendiranega upravnega odbora banke Felix Wieser, ne razumejo, zakaj bi nekdo prišel poslovat na slabo razvito južno Koroško.

Možnosti, da bi preoblikovanje in prodajo Posojilnice bank ustavili, tako rekoč ni. Skupščina poteka po pošti, veliko malih lastnikov pa nima možnosti, saj ima skupina Reiffeisen prepričljivo večino in jih lahko brez težav preglasuje.

Kriza kot priložnost za premislek in preporod

“Nič več ne bo tako, kot je bilo” je fraza, ki jo v zadnjem času slišimo tako rekoč na vsakem koraku. Tudi slovenska narodna skupnost v Italiji je zaradi preventivnih ukrepov za zajezitev širjenja koronavirusa prikrajšana za kulturne dejavnosti in tradicionalne prireditve, ki so pomemben povezovalni element, če ne celo ključen del narodne identitete.

Čas, v katerem smo se znašli, zahteva razmislek o tem, kako naprej, menijo številni Slovenci v Italiji, ki vidijo v krizi tudi priložnost za preporod.

Prvi konec tedna v maju je v Dolini pri Trstu tradicionalno prazničen. Slavi se prihod pomladi, mladost, rodovitnost, slavi se Majenco. Neporočeni fantje v Gorici, na vaškem trgu, postavijo maj oziroma mlaj, ki ga krasi bogato obloženo češnjevo drevo, pod katerim se štiri dni zabava staro in mlado iz vse vasi. Se je zabavalo. Zaradi prepovedi zbiranja namreč praznika letos ni bilo, kar se je zadnjič zgodilo po drugi svetovni vojni, se v pogovoru s Špelo Lenardič spominja pesnik in učitelj Boris Pangerc.

»Majenca se dogaja od pamtiveka, nimamo podatka, od kdaj. Bila je tudi za časa fašizma, ko je bilo vse, kar je bilo slovensko, prepovedano. To je bil močan tradicionalni praznik in fašisti so sredi Doline, kjer so postavljali mlaj, posadili lipo, ker so vedeli, da je to slovensko nacionalno drevo. Dolinčani se niso dali ugnati in so mlaj postavili na Gornji Gorici.«

Fantje in dekleta iz Doline tudi letos niso vrgli puške v koruzo. Povezali so se prek spleta in v vasi kljub vsemu pričarali praznično razpoloženje. Sokrajane so povabili, naj na svojih vrtovih postavijo manjši mlaj in zapojejo tradicionalni ljudski pesmi, ki bi ju sicer vsi skupaj prepevali na glavnem trgu. Kot pravi župan Majence oziroma izvoljeni predstavnik dolinskih fantov Jar Martini, je praznik pomemben element slovenske identitete.

»S tem na najboljši način naredimo malo razpoloženja na vasi, da se čutimo bližji drug drugemu. Kot zamejski Slovenec sem zelo ponosen na ta vaški praznik, saj s tem ohranjamo slovensko kulturo, jezik in navade, ki bi s časom lahko šle v pozabo.«

Županja Majence, predstavnica deklet, Francesca Slavec je ponosna na ohranjanje tradicije.

»Najlepša stvar, ki mi je pri srcu, je, da Majenca povezuje vse nas, vse generacije. Zelo sem ponosna, ker grem po poti svojih staršev. Mati je bila parterca in oče župan, tako da upam in si želim, da bodo tudi bodoče generacije občutile to, kar čutimo mi.«

Da hipne razmere predstavljajo nekakšno streznitev in nujnost kritičnega razmisleka o prihodnosti slovenske narodne skupnosti, pa je prepričan profesor filozofije na tržaškem liceju Franceta Prešerna Jernej Šček. Prireditve in zaznamovanje obletnic so po njegovem priložnost, da se preštejejo. Pa ne le to.

»Izkušnja iz preteklosti je, da nas je kriza združevala in pripadnost, ki presega ideološko stvarnost, recimo da zvestoba zemlji, je eno od orodij, ki ga imamo.«

Hkrati pa Šček opozarja, da bi morali razmisliti o reševanju težav, s katerimi se spoprijema slovenska narodna skupnost, in pri tem poudarja pomanjkanje strokovnosti pri kadrovanju, zastarelost delovanja in demografski padec. Prisotnost na spletu ni dovolj, je prepričan.

»Splet in digitalna orodja nam lahko pomagajo pri identifikaciji, obveščanju in notranjem informiranju. Navzven, tu mislim predvsem na odnose z večinsko italijansko skupnostjo, bomo obstajali samo, ko bomo fizično prisotni, ko bomo imeli svoje predstavnike v organih javnega odločanja, v kulturnih, šolskih in drugih ustanovah. Torej spet kadrovanje! Ta dvojna fronta mora delovati z roko v roki.«

Zaprte meje ločujejo družine

Porabski Slovenci so, razen med velikonočnimi prazniki, od sredine marca odrezani od matične domovine, saj na njihovem območju ni odprt noben mejni prehod proti Sloveniji. Ker je med odprtjem mejni prehod Verica−Čepinci prečkala le peščica ljudi, se je madžarska policija odločila prehod spet zapreti. Dejstvo namreč je, da je na tem obmejnem območju le malo dnevnih delovnih migrantov, pa tudi dvolastnikov skorajda ni. Samo omenjeni pa imajo, z redkimi drugimi izjemami, možnost prestopiti mejo med Slovenijo in Madžarsko.

Med tistimi, ki jih je zapiranje meja najbolj prizadelo, je Valeria Gašpar, porabska Slovenka, ki se je pred 25 leti preselila v Slovenijo.

Kot je povedala Silvi Eöry, je to, da se je meja kar čez noč zaprla, zanjo pomenilo velik šok. Na Verici, kjer je odraščala, ima hudo bolnega očeta. In tako si je poskušala čim prej urediti papirje, da bi ga lahko nemoteno obiskovala. Več kot teden dni je trajalo, da je pridobila ustrezna dovoljenja.

»Na veliki petek in velikonočno nedeljo mi je končno uspelo prečkati mejo, toda policisti so vedno zapletali tako ob prihodu na mejo kot ob vrnitvi. Počutila sem se kot begunka, kot če ne bi bila rojena na Verici. Spraševala sem se, kako to, da sem, ko so volitve, na Madžarskem dobrodošla, zdaj, ko želim samo obiskati bolnega očeta, pa kot da nisem porabska Slovenka.«

Da je ob prehodu na Madžarskem ne bi zadržali 14 dni v karanteni, si je Valeria Gašpar urejala dovoljenje, ki bi ji omogočilo, da za nekaj ur na dan obišče očeta. Pri tem so ji pomagali na slovenskem generalnem konzulatu v Monoštru, župan občine Verica-Ritkarovci Andraš Dončec, ki ji je dovoljenje priskrbel pri vodstvu madžarske policije v Budimpešti, in narodnostna zagovornica Erika Kölles Kiss. Vsem je hvaležna.

Rada pa se spominja časov iz začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko je bila meja prav tako zaprta. Kar pa mladih Porabcev ni ustavilo pri tem, da ne bi hodili »na črno« k sosedom.

»Poleg obiskovanja veselic smo skupaj z mladimi Prekmurci hodili tudi naokrog po Sloveniji, recimo na ogled skokov v Planico. In tako sem leta 1991 spoznala tudi moža.«

K njemu v Čepince se je preselila leta 1995, dve leti po rojstvu sina Danijela. Leta 1998, ko je privekal na svet drugi sin Kristian, sta se tudi poročila. Vseeno pa je na slovensko državljanstvo čakala dolgih 11 let.

»Na obdobje, ko sem čakala na slovensko državljanstvo, nimam lepih spominov. Poleg tega, da so prišli ugotavljat, ali ima mož v hiši dovolj prostora, je moral mož dokazovati, da lahko vzdržuje mlado družino. Hvaležna sem njegovemu delodajalcu, da mu je zaradi tega nakazoval višjo plačo.«

Veliko energije je bilo treba vložiti tudi v pripravo različnih dokumentov. Vseeno pa pravi, da je z življenjem v Sloveniji zelo zadovoljna.

Daljšemu pogovoru z njo in drugimi rojaki pa lahko prisluhnete v tokratni oddaji.

\"\" — Valeria Gašpar
*foto:* Silva Eöry

","excerpt":"Milijarde evrov za zmanjševanje brezposelnosti in zagotavljanje likvidnosti, zaprte meje, ki preprečujejo stike z družino, kulturne prireditve na spletu in priložnosti za spremembe ","featured-media-id":29932,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/sotocja/174692155","abovetitle":"","subtitle":"Milijarde evrov za zmanjševanje brezposelnosti in zagotavljanje likvidnosti, zaprte meje, ki preprečujejo stike z družino, kulturne prireditve na spletu in priložnosti za spremembe ","category-text":"False","permalink":"2020/04/sotocja-270/","show-start":"2020-05-11T20:00:00+02:00","show-end":"2020-05-11T21:00:00+02:00","audio-length":"3571","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/05/11/Kakoublaitiposledicepandemije4751897.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174692155","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

Skrajšan delovni čas in drugi ukrepi

"},{"kind":"html","content":"

»Zaposlenim se delovni čas skrajša, skoraj v celoti pa dobijo povrnjeno dozdajšnjo plačo. Na ta način namerava država ohraniti delovna mesta oziroma preprečiti odpuščanja, ki bi povečala brezposelnost. Ta je namreč ta hip zelo visoka.«

"},{"kind":"html","content":"

Kaj to pomeni v praksi?

"},{"kind":"html","content":"

Delovni čas se lahko skrajša za do 90 odstotkov, poudarja ddr. Marian Wakounig. Teoretično to pomeni, da ob 40-urnem tedenskem delovniku lahko delavec dela štiri ure na teden.

"},{"kind":"html","content":"

»Delavec se lahko dogovori, da pet tednov ne dela nič, šesti teden pa 60 odstotkov.«

"},{"kind":"html","content":"

S tem želi Avstrija omejiti odpuščanja, saj je brezposelnost na rekordni ravni.

"},{"kind":"html","content":"

»Ukrepi za zajezitev širjenja koronavirusa so namreč močno povečali število brezposelnih. Zdaj jih je več kot 570.000 in bližamo se magičnemu številu 600.000. To je največ v zgodovini naše države, odkar se zbirajo podatki. Zvišanje imamo pravzaprav v vseh panogah. Če k temu prištejemo še 1.200.000 zaposlenih, ki so vključeni v model skrajšanega delovnega časa, imamo v Avstriji že 1.800.000 zaposlenih v ”kurioznih” delovnih razmerjih, če se smem tako izraziti. Kmalu jih bo dva milijona, torej prebivalstvo Republike Slovenije.«

"},{"kind":"html","content":"

Da bi v teh časih pomagali davkoplačevalcem, je avstrijska finančna uprava sprejela različne olajšave.

"},{"kind":"html","content":"

»Od vsega začetka je bil cilj finančne uprave zagotoviti likvidnost avstrijskih podjetij, ne glede na njihovo velikost in tržni pomen.«

"},{"kind":"html","content":"

»Finančna uprava je do zdaj pozitivno rešila več kot 200.000 prošenj davčnih zavezancev in pri tem ni zastojev, saj smo rešili skoraj vse prošnje. Vsi ti ukrepi, predvsem znižanje akontacij davkov, pa so v sedmih tednih državo stali že več kot pet milijard evrov.«

"},{"kind":"html","content":"

Tudi davčnih inšpekcij zdaj ne izvajajo, saj bi to pomenilo, poudarja naš sogovornik, izplačila oziroma dodatne stroške za zavezance, česar ne želijo.

"},{"kind":"html","content":"

»V upravi nam gre zdaj v prvi vrsti za zagotovitev likvidnosti podjetij in sprejetje dejstva, da smo kot država v izrednih razmerah. Zato smo takoj prenehali vse inšpekcije in nadzor, čeprav to ni bilo vsem po volji. Zavedamo se namreč, da brez podjetništva ni delovnih mest.«

"},{"kind":"html","content":"

Konec slovenskega zadružnega bančništva na avstrijskem Koroškem?

"},{"kind":"html","content":"

»Gospodarska kriza v letih od 2007 do 2010 in slaba posojila so pahnila banke v težave. V teh razmerah smo morali združiti naše sile. Sedem Posojilnic in Zveza bank se nas je v pogovoru z zvezo Raiffeisen, predvsem pa v dogovoru z našimi člani, soglasno odločilo, da naredimo iz vseh teh malih posojilnic eno banko. Ta bo imela v okviru skupine Raiffeisen, kjer smo člani že skoraj sto let, enake pogoje poslovanja, kot jih imajo vse njene male in srednje velike banke.«

"},{"kind":"html","content":"

»Raiffeisen je še ob božiču hvalil pozitiven razvoj Posojilnice bank in njene odlične kadre, nekaj tednov pozneje pa so povsem spremenili svoje izjave in trdili, da banka nima perspektive, zato jo je treba prodati.«

"},{"kind":"html","content":"

Verjetno je takrat že obstajal kupec?

"},{"kind":"html","content":"

»Če bi bili pri Raiffeisen transparentni, bi nam to povedali. Pojasnili bi nam, kdo je, da prihaja iz Združenega kraljestva in mi bi preverili njegove bonitetne ocene, se z njim povezali, videli, ali namerava ohraniti Posojilnico bank in delovna mesta, poslovalnice. Izvedeli bi, kaj namerava z 10.000 člani, od katerih jih je 4000 iz Slovenije, in s 30.000 strankami, od tega več kot polovico iz Slovenije. Ničesar od tega ne vemo in to kljub več pisnim pozivom in množici sestankov. Trdijo, da je to poslovna tajnost.«

"},{"kind":"html","content":"

»Na primeru Posojilnice bank se zdaj poslavlja do vseh pravil zadružništva in se vede kot ultra kapitalistična družba, ki ne upošteva interesov svojih članov. Prav v letu, ko zaznamujemo 100. obletnico koroškega plebiscita, želi Raiffeisen likvidirati slovensko zadružništvo.«

"},{"kind":"html","content":"

»Po sto letih članstva v zvezi Raiffeisen in dobri kondiciji, v kateri je ta hip banka, to ni etično in ni pošteno.«

"},{"kind":"html","content":"

»Novi lastnik, ki ne bo zavezan tej podpori in ne bo imel posebnega interesa do slovenstva, manjšine, regije in sodelovanja s Slovenijo, tega najbrž ne bo delal. To ne morem trditi s stoodstotno gotovostjo, toda izhajamo iz tega, da neka delniška družba iz Londona težko razume dogajanje v Železni Kapli, Selah. Zakaj bi?«

"},{"kind":"html","content":"

Kot še dodaja predsednik suspendiranega upravnega odbora banke Felix Wieser, ne razumejo, zakaj bi nekdo prišel poslovat na slabo razvito južno Koroško.

"},{"kind":"html","content":"

Kriza kot priložnost za premislek in preporod

"},{"kind":"html","content":"

Čas, v katerem smo se znašli, zahteva razmislek o tem, kako naprej, menijo številni Slovenci v Italiji, ki vidijo v krizi tudi priložnost za preporod.

"},{"kind":"html","content":"

»Majenca se dogaja od pamtiveka, nimamo podatka, od kdaj. Bila je tudi za časa fašizma, ko je bilo vse, kar je bilo slovensko, prepovedano. To je bil močan tradicionalni praznik in fašisti so sredi Doline, kjer so postavljali mlaj, posadili lipo, ker so vedeli, da je to slovensko nacionalno drevo. Dolinčani se niso dali ugnati in so mlaj postavili na Gornji Gorici.«

"},{"kind":"html","content":"

»S tem na najboljši način naredimo malo razpoloženja na vasi, da se čutimo bližji drug drugemu. Kot zamejski Slovenec sem zelo ponosen na ta vaški praznik, saj s tem ohranjamo slovensko kulturo, jezik in navade, ki bi s časom lahko šle v pozabo.«

"},{"kind":"html","content":"

Županja Majence, predstavnica deklet, Francesca Slavec je ponosna na ohranjanje tradicije.

"},{"kind":"html","content":"

»Najlepša stvar, ki mi je pri srcu, je, da Majenca povezuje vse nas, vse generacije. Zelo sem ponosna, ker grem po poti svojih staršev. Mati je bila parterca in oče župan, tako da upam in si želim, da bodo tudi bodoče generacije občutile to, kar čutimo mi.«

"},{"kind":"html","content":"

»Izkušnja iz preteklosti je, da nas je kriza združevala in pripadnost, ki presega ideološko stvarnost, recimo da zvestoba zemlji, je eno od orodij, ki ga imamo.«

"},{"kind":"html","content":"

»Splet in digitalna orodja nam lahko pomagajo pri identifikaciji, obveščanju in notranjem informiranju. Navzven, tu mislim predvsem na odnose z večinsko italijansko skupnostjo, bomo obstajali samo, ko bomo fizično prisotni, ko bomo imeli svoje predstavnike v organih javnega odločanja, v kulturnih, šolskih in drugih ustanovah. Torej spet kadrovanje! Ta dvojna fronta mora delovati z roko v roki.«

"},{"kind":"html","content":"

Zaprte meje ločujejo družine

"},{"kind":"html","content":"

Med tistimi, ki jih je zapiranje meja najbolj prizadelo, je Valeria Gašpar, porabska Slovenka, ki se je pred 25 leti preselila v Slovenijo.

"},{"kind":"html","content":"

»Na veliki petek in velikonočno nedeljo mi je končno uspelo prečkati mejo, toda policisti so vedno zapletali tako ob prihodu na mejo kot ob vrnitvi. Počutila sem se kot begunka, kot če ne bi bila rojena na Verici. Spraševala sem se, kako to, da sem, ko so volitve, na Madžarskem dobrodošla, zdaj, ko želim samo obiskati bolnega očeta, pa kot da nisem porabska Slovenka.«

"},{"kind":"html","content":"

Rada pa se spominja časov iz začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko je bila meja prav tako zaprta. Kar pa mladih Porabcev ni ustavilo pri tem, da ne bi hodili »na črno« k sosedom.

"},{"kind":"html","content":"

»Poleg obiskovanja veselic smo skupaj z mladimi Prekmurci hodili tudi naokrog po Sloveniji, recimo na ogled skokov v Planico. In tako sem leta 1991 spoznala tudi moža.«

"},{"kind":"html","content":"

»Na obdobje, ko sem čakala na slovensko državljanstvo, nimam lepih spominov. Poleg tega, da so prišli ugotavljat, ali ima mož v hiši dovolj prostora, je moral mož dokazovati, da lahko vzdržuje mlado družino. Hvaležna sem njegovemu delodajalcu, da mu je zaradi tega nakazoval višjo plačo.«

"},{"kind":"html","content":"

Veliko energije je bilo treba vložiti tudi v pripravo različnih dokumentov. Vseeno pa pravi, da je z življenjem v Sloveniji zelo zadovoljna.

"},{"kind":"html","content":"

Daljšemu pogovoru z njo in drugimi rojaki pa lahko prisluhnete v tokratni oddaji.

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Valeria Gašpar
*foto:* Silva Eöry

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"382"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"481"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"29932"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29932"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"138972","attributes":{"wp-id":353372,"date":"2020-04-21T00:41:29+02:00","modified":"2020-05-06T13:16:37+02:00","slug":"sotocja-269","post-type":"post","title":"Že tako veliki izzivi so postali še večji","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/04/sotocja-269/","content":"

V Italiji so šole zaprte že od konca februarja, kdaj se bodo odprle, še vedno ni jasno. In kako so se v spremenjenih razmerah znašle šole s slovenskim učnim jezikom v Furlaniji – Julijski krajini?

Kot pojasnjuje ravnateljica Državnega znanstvenega liceja Franceta Prešerna iz Trsta Loredana Guštin, so se dijaki, še posebno tisti iz višjih letnikov, dobro znašli. Nekaj več težav so imeli mlajši, saj jim, kot dodaja, po glavi hodijo čisto druge stvari. Tudi zato so bili v stalnih stikih s starši in jih opozarjali na težave njihovih otrok. Pri tem so se pokazale še druge stiske.

»Včasih so prišle na dan tudi stiske staršev, ki so bili preobremenjeni z drugimi skrbmi. Marsikdo je bil, in je še vedno, zaskrbljen zaradi svoje službe, začeli so delati od doma … Zdaj so se razmere uredile in mislim, da nam je marsikdo hvaležen.«

Kako pa bo z maturo?

Še vedno pričakujejo navodila, pravi ravnateljica liceja Franceta Prešerna, ki ga obiskuje 200 dijakov. Če bi se lahko učenci vrnili v šolske klopi pred 18. majem, bi bila matura pisna in ustna, ker pa to ni več verjetno, bodo, kot kaže, tokrat imeli samo ustni izpit.

»Za zdaj še ne vemo točno, kako naj bi to šlo … Pričakujemo natančnejša navodila pristojnih šolskih oblasti.«

Vsekakor bodo morali tako dijaki kot profesorji nositi maske, prostori bodo opremljeni s pleksistekli in podobno.

Z odzivom pristojnih šolskih oblasti Loredana Guštin ni najbolj zadovoljna, jih pa hkrati razume, saj so se znašle v izrednih okoliščinah. Preverjale so, kako je s tehnično opremo za pouk na daljavo, in liceju namenile 8000 evrov, s katerimi bodo kupili dodatne računalnike in opremo za dijake s posebnimi potrebami.

Več težav zaradi pomanjkanja tehnične opreme so imeli v vrtcih in osnovnih šolah. Starši so bili namreč pred epidemijo proti uporabi računalnikov pri mlajših učencih. Na srednjih šolah teh težav ni bilo. Tudi z učnim gradivom so se znašli, pravi ravnateljica. Zadovoljna je s skupnim projektom digitalnasola.it, ki so ga kot pomoč šolam s slovenskim učnim jezikom skupaj pripravili deželni šolski urad, Slovensko deželno gospodarsko združenje in Zadružna kraška banka. Projektu so se pridružile še druge slovenske organizacije, npr. Primorski dnevnik in Slovenski raziskovalni inštitut.

»Upam, da bomo vztrajali, nadgradili in uporabljali to gradivo. Čutim zadoščenje, saj so nas razmere prisilile, da smo se združili. Naša zamejska skupnost včasih razmišlja ločevalno, tako politično kot geografsko, zato je ta pobuda pozitivna in upam, da jo bomo znali ohraniti.«

Ob tem ravnateljica liceja Franceta Prešerna Loredana Guštin dodaja še afriški pregovor, ki je v teh časih še kako uporaben: Če hočeš iti hitro, pojdi sam, če hočeš iti daleč, pojdi skupaj z drugimi.

Daljši pogovor o šolstvu v obdobju epidemije v Italiji lahko slišite v tokratni oddaji, v kateri se bomo posvetili tudi glasbenemu pouku. Ta je za Slovence v sosednjih državah prav tako zelo pomemben, saj tudi ob pomoči glasbe utrjujejo svoje znanje slovenskega jezika.

‘Komaj čakamo, da se vrnemo’

Slovenski center za glasbeno vzgojo Emila Komela v Gorici je največja glasbenoizobraževalna ustanova na Goriškem s podružnicami v Štandrežu, Doberdobu, na Plešivem in v Devinu v tržaški pokrajini. Obiskuje ga več kot 300 otrok. Epidemija je njegova vrata zaprla prav v obdobju najbolj pestre dejavnosti, tako zaradi številnih nastopov ob koncu šolskega leta kot tudi zaradi že tradicionalnega cikla Snovanja.

Kot je v pogovoru s Tatjano Gregorič povedala ravnateljica Alessandra Schettino, pouk zdaj izvajajo na daljavo, učitelji redno poučujejo individualne instrumente in teorijo. Drugi programi pa so ustavljeni. Priprava pouka na daljavo zahteva več časa, saj je treba najti dodatna gradiva, hkrati pa nadaljevati učenje gradiv, načrtovanih na začetku leta.

»Dobivamo veliko pohval, saj pouka nismo prekinili in zapustili učencev. Trudimo se, da bi otroci vseeno pridobi nekaj pozitivnega iz te izkušnje. Mislim, da je v tem trenutku, ko smo doma in brez stikov, glasba lahko sredstvo za fizično in umsko sprostitev.«

Goriška glasbena šola v zadnjih letih navdušuje s svojimi pevskimi sestavi, ki prejemajo najvišja državna in mednarodna priznanja. Tudi mešani mladinski zbor Emil Komel vadi na daljavo, pojasnjuje zborovodja David Bandelj. Srečujejo se redno, vsak teden, vsi ali po različnih sestavih. Pevci vadijo doma, se posnamejo in pošljejo posnetke zborovodji. Občasno pa pripravijo tudi srečanja z gosti, ki mladim pevcem predstavijo zborovsko glasbo.

»To obdobje skušamo izkoristiti na najboljši možni način, čeprav je težko. Vsi komaj čakamo, da se bomo vrnili in zapeli skupaj, saj to najbolj pogrešamo.«

Da pouk na daljavo lahko še bolj spodbudi mlade pevce, ugotavlja Danilo Katz, ustanovitelj glasbene akademije iz Pliberka Voxon. Učenci, ki se posnamejo, takoj slišijo, kako pojejo, in so zato pogosto zelo kritični do sebe, pravi naš sogovornik, ki je tudi ravnatelj Evropske ljudske šole v Šmihelu pri Pliberku.

Kako so se s spremenjenimi razmerami med epidemijo znašli na avstrijskem Koroškem?

Tudi tam se ukrepi sproščajo in življenje se počasi vrača v nekoliko bolj običajne tirnice. V šole so se 4. maja vrnili le maturanti, ki bodo imeli tri tedne priprav na začetek maturitetnih izpitov. Ti bodo letos samo pisni.

\"\" — Maketa prenovljene Evropske šole v Šmiheli pri Pliberku
*foto:* Evropska šola

Za preostale se bo pouk nadaljeval 18. maja. Učenci in učiteljice Evropske ljudske šole v Šmihelu pri Pliberku komaj čakajo, da se vrnejo v šolske klopi, pravi ravnatelj Danilo Katz, tudi zato, ker ima šola zdaj nove prostore, sodobno opremljene z digitalnimi tablami in računalniki. Tudi zato pri prehodu na pouk na daljavo večjih težav niso imeli.

»Od prvega dne naprej smo imeli pripravljeno platformo na naši spletni strani, na katero so učiteljice nalagale učno gradivo. … S tem nismo imeli težav. Imeli smo srečo, da ima veliko učencev dostop do interneta in računalniško opremo.«

Hitro so našli ustrezne načine za komunikacijo s starši in jim predstavili delovanje novih spletnih orodij. Starši so se odlično odzvali in ozračje je zelo dobro.

»Prednost te krize je, da smo na področju digitalizacije naredili kar nekaj korakov naprej.«

Tudi glede navodil za ocenjevanje učencev so zadovoljni, saj jih je šolsko ministrstvo dobro obveščalo, pravi Danilo Katz, tako njih kot starše.

»V glavnem bosta pomembna semestrska ocena in sodelovanje v obdobju pouka na daljavo in v prihodnjih tednih. Nič hudega se ne bo zgodilo, če bomo malo bolj človeški pri ocenjevanju. Učenci pa tudi niso veliko zamudili in ne bodo prikrajšani v življenju.«

Porabje še naprej odrezano od Slovenije

Kljub sproščanju ukrepov na Madžarskem ‒ od 4. maja naprej so trgovine in gostinske terase odprte ‒ meja s Slovenijo ostaja zaprta. Kot v pogovoru s Silvo Eory pojasnjuje Karel Holec, predsednik Državne slovenske samouprave (DSS), ene izmed dveh krovnih organizacij porabskih Slovencev, ima sicer malo ljudi dovolilnice za prehod meje, toda to ne more biti razlog, da mejni prehod Verica ostaja zaprt.

Življenje v Porabju je še naprej zelo umirjeno, upočasnjeno. Marsikoga skrbi, kako bo v prihodnje z zaposlitvijo.

»Je pa to pozitivno za družine, ki so zdaj doma, saj se je njihov hitri življenjski tempo upočasnil.«

Šole in vrtci so na Madžarskem še vedno zaprti, pouk izvajajo na daljavo ‒ tudi na dvojezičnih osnovnih šolah na Gornjem Seniku in v Števanovcih, ki ju upravlja DSS. Imajo pa v šolah in vrtcih nekaj otrok, katerih starši delajo.

Kako bo z razvojnim programom slovenskega Porabja, pilotskim projektom madžarske vlade, ki naj bi spodbudil razvoj tega območja?

»Razvojni program zdaj stoji. Projekte bi morali začeti uresničevati ob koncu februarja in v začetku marca, toda zaradi epidemije je vse zastalo. Upam pa, da bomo lahko že v mesecu ali najpozneje dveh, kot smo dobili informacije, lahko začeli.«

Veliko se je spremenilo in nikoli več ne bo tako, kot je bilo, je prepričan predsednik DSS Karel Holec, ki sicer upa, da se bodo jeseni lahko začele nekatere njihove prireditve. Veliko pa jih je zaradi spremenjenih razmer odpadlo.

\"\" — predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec
*foto:* Silva Eöry

","excerpt":"Epidemija Covid 19 korenito posegla v izobraževalne sisteme in hkrati spodbudila inovativne rešitve ter povezovanje. Kako pa bo v spremenjenih razmerah z razvojnimi načrti?","featured-media-id":29848,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/sotocja/174690426","abovetitle":"","subtitle":"Epidemija Covid 19 korenito posegla v izobraževalne sisteme in hkrati spodbudila inovativne rešitve ter povezovanje. Kako pa bo v spremenjenih razmerah z razvojnimi načrti?","category-text":"False","permalink":"2020/04/sotocja-269/","show-start":"2020-05-04T20:00:00+02:00","show-end":"2020-05-04T21:00:00+02:00","audio-length":"3595","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/05/04/etakovelikiolskiizzivisopostalieveji4738911.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174690426","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

»Včasih so prišle na dan tudi stiske staršev, ki so bili preobremenjeni z drugimi skrbmi. Marsikdo je bil, in je še vedno, zaskrbljen zaradi svoje službe, začeli so delati od doma … Zdaj so se razmere uredile in mislim, da nam je marsikdo hvaležen.«

"},{"kind":"html","content":"

Kako pa bo z maturo?

"},{"kind":"html","content":"

»Za zdaj še ne vemo točno, kako naj bi to šlo … Pričakujemo natančnejša navodila pristojnih šolskih oblasti.«

"},{"kind":"html","content":"

Vsekakor bodo morali tako dijaki kot profesorji nositi maske, prostori bodo opremljeni s pleksistekli in podobno.

"},{"kind":"html","content":"

»Upam, da bomo vztrajali, nadgradili in uporabljali to gradivo. Čutim zadoščenje, saj so nas razmere prisilile, da smo se združili. Naša zamejska skupnost včasih razmišlja ločevalno, tako politično kot geografsko, zato je ta pobuda pozitivna in upam, da jo bomo znali ohraniti.«

"},{"kind":"html","content":"

‘Komaj čakamo, da se vrnemo’

"},{"kind":"html","content":"

»Dobivamo veliko pohval, saj pouka nismo prekinili in zapustili učencev. Trudimo se, da bi otroci vseeno pridobi nekaj pozitivnega iz te izkušnje. Mislim, da je v tem trenutku, ko smo doma in brez stikov, glasba lahko sredstvo za fizično in umsko sprostitev.«

"},{"kind":"html","content":"

»To obdobje skušamo izkoristiti na najboljši možni način, čeprav je težko. Vsi komaj čakamo, da se bomo vrnili in zapeli skupaj, saj to najbolj pogrešamo.«

"},{"kind":"html","content":"

Kako so se s spremenjenimi razmerami med epidemijo znašli na avstrijskem Koroškem?

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Maketa prenovljene Evropske šole v Šmiheli pri Pliberku
*foto:* Evropska šola

"},{"kind":"html","content":"

»Od prvega dne naprej smo imeli pripravljeno platformo na naši spletni strani, na katero so učiteljice nalagale učno gradivo. … S tem nismo imeli težav. Imeli smo srečo, da ima veliko učencev dostop do interneta in računalniško opremo.«

"},{"kind":"html","content":"

Hitro so našli ustrezne načine za komunikacijo s starši in jim predstavili delovanje novih spletnih orodij. Starši so se odlično odzvali in ozračje je zelo dobro.

"},{"kind":"html","content":"

»Prednost te krize je, da smo na področju digitalizacije naredili kar nekaj korakov naprej.«

"},{"kind":"html","content":"

Tudi glede navodil za ocenjevanje učencev so zadovoljni, saj jih je šolsko ministrstvo dobro obveščalo, pravi Danilo Katz, tako njih kot starše.

"},{"kind":"html","content":"

»V glavnem bosta pomembna semestrska ocena in sodelovanje v obdobju pouka na daljavo in v prihodnjih tednih. Nič hudega se ne bo zgodilo, če bomo malo bolj človeški pri ocenjevanju. Učenci pa tudi niso veliko zamudili in ne bodo prikrajšani v življenju.«

"},{"kind":"html","content":"

Porabje še naprej odrezano od Slovenije

"},{"kind":"html","content":"

Življenje v Porabju je še naprej zelo umirjeno, upočasnjeno. Marsikoga skrbi, kako bo v prihodnje z zaposlitvijo.

"},{"kind":"html","content":"

»Je pa to pozitivno za družine, ki so zdaj doma, saj se je njihov hitri življenjski tempo upočasnil.«

"},{"kind":"html","content":"

Kako bo z razvojnim programom slovenskega Porabja, pilotskim projektom madžarske vlade, ki naj bi spodbudil razvoj tega območja?

"},{"kind":"html","content":"

»Razvojni program zdaj stoji. Projekte bi morali začeti uresničevati ob koncu februarja in v začetku marca, toda zaradi epidemije je vse zastalo. Upam pa, da bomo lahko že v mesecu ali najpozneje dveh, kot smo dobili informacije, lahko začeli.«

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec
*foto:* Silva Eöry

Antifašizem, svoboda, mir, solidarnost, sožitje so vrednote, ki jih že skoraj pol stoletja skrbno neguje tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič. Te vrednote so vedno aktualne, je prepričana tudi predsednica zbora Rada Zergol, gostja tokratnih Sotočij. Zbor je ob 75-letnici zmage nad nacifašizmom objavil video in se tako pridružil letošnjemu praznovanju v spremenjenih razmerah.

Ustavimo se v Rižarni, kjer je kljub epidemiji potekala tradicionalna slovesnost, letos zelo okrnjena.

O boju koroških partizanov v Avstriji, ki je pomembno vplival na življenje v naši severni sosedi, čeprav je bil dolga leta tabu tema, se pogovarjamo z Danilom Prušnikom, podpredsednikom Zveze koroških partizanov.

Andrej Mohar pa pojasni, zakaj so točno 75 let po podpisu avstrijske izjave o neodvisnosti avstrijskega notranjega ministra pozvali k dokončni prepovedi shodov na Libuškem polju.

Prisluhnite sogovornikom in pesmim TPPZ Pinko Tomažič s koncerta Mi smo tu, s katerim je 1. decembra 2012 v ljubljanskem Cankarjevem domu zbor praznoval 40-letnico delovanja.

","excerpt":"75-letnica zmage nad nacifašizmom v Italiji, predsednica TPPZ Pinko Tomažič Rada Zergol o antifašizmu in solidarnosti danes, podpredsednik Zveze koroških partizanov Danilo Prušnik o pomenu upora za sodobno Avstrijo ","featured-media-id":29755,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/sotocja/174688981","abovetitle":"","subtitle":"75-letnica zmage nad nacifašizmom v Italiji, predsednica TPPZ Pinko Tomažič Rada Zergol o antifašizmu in solidarnosti danes, podpredsednik Zveze koroških partizanov Danilo Prušnik o pomenu upora za sodobno Avstrijo ","category-text":"False","permalink":"2020/04/sotocja-268/","show-start":"2020-04-27T20:00:00+02:00","show-end":"2020-04-27T21:00:00+02:00","audio-length":"3594","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/04/27/Naasvobodnapesem4726033.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174688981","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"iframe","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Ustavimo se v Rižarni, kjer je kljub epidemiji potekala tradicionalna slovesnost, letos zelo okrnjena.

"},{"kind":"html","content":"

Andrej Mohar pa pojasni, zakaj so točno 75 let po podpisu avstrijske izjave o neodvisnosti avstrijskega notranjega ministra pozvali k dokončni prepovedi shodov na Libuškem polju.

"},{"kind":"html","content":"

Prisluhnite sogovornikom in pesmim TPPZ Pinko Tomažič s koncerta Mi smo tu, s katerim je 1. decembra 2012 v ljubljanskem Cankarjevem domu zbor praznoval 40-letnico delovanja.

Na poziv Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu za pomoč pri spopadanju s pandemijo so se odzvali porabski Slovenci z zaščitnimi maskami.

Zveza Slovencev na Madžarskem je ob pomoči sodelavcev Razvojne agencije Slovenska krajina organizirala šivanje 5500 pralnih zaščitnih mask. 3500 so jih razdelili v Porabju, dva tisoč, ki so jih namenili matični domovini, pa so na mejnem prehodu Hodoš-Bajansenye predali predstavnikom murskosoboške izpostave Civilne zaščite.

Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch je bila vesela odziva rojakov iz Porabja.

“Gre za izredno lepo gesto, ki kaže na povezanost Slovencev v matični domovini in rojakov v Porabju. Hvaležni smo jim.”

Porabski rojaki pa so ministrico seznanili z vnovičnim zaprtjem mejnega prehoda Verica-Čepinci, ki je bil odprt dva tedna, zdaj pa je spet zaprt. Andrea Kovacs, predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem, ki si skupaj z drugo krovno organizacijo porabskih Slovencev, Državno slovensko samoupravo prizadeva za odprtje, opozarja, da se pot v Slovenijo prek Hodoša podaljša za skoraj eno uro.

“Pred 30 leti je bila ista situacija, ko smo lahko v Slovenijo prišli le prek Hodoša. Moramo priznati, da nas najbolj razočara to, da Porabje, kjer živi slovenska narodna skupnost, zdaj nima nobenega mejnega prehoda z matično domovino.”

Za Slovence v zamejstvu pristojna ministrica Helena Jaklitsch poudarja, da gre za notranjo zadevo Madžarske in je razumljiva skrb oblasti, ki želijo zaščititi svoje državljane.

“Naloga in dolžnost republike Slovenije pa je, da v dialogu z madžarskimi oblastmi podpre rojake v Porabju. Da bi tudi Madžarska razumela potrebo po odprtju takega mejnega prehoda, ne glede na malo število prehodov. Gre za to povezanost življenja obeh strani našega slovenskega narodnega prostora.”

V tokratni oddaji nadaljujemo tudi s serijo koncertov Koroška poje, ki jih Krščanska kulturna zveza iz Celovca tradicionalno pripravi prvo nedeljo v marcu. Tokrat se vračamo v leto 2016, ko je Slovenija praznovala 25. obletnico osamosvojitve, zato je bil koncert posvečen domovini. Takšen je bil tudi glasbeni izbor, v katerem so se prepletale slovenske narodne in ljudske pesmi ter pesmi znanih koroških slovenskih avtorjev.

Na koncertu so nastopili mešani pevski zbor Danica iz Šentprimoža, združeni zbor slovenskih študentskih klubov iz Celovca, Gradca in z Dunaja, akademski pevski zbor Tone Tomšič, ki se je poklonil Lojzetu Lebiču. Občinstvo so navdušili tudi tenorist Mario Podrečnik, Rožanski muzikanti in Kvintet bratov Smrtnik.

Prisluhnite!

","excerpt":"Zaščitne maske iz Porabja kot odziv na poziv urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, ponovitev koncerta Koroška poje iz leta 2016","featured-media-id":29640,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/sotocja/174687280","abovetitle":"","subtitle":"Zaščitne maske iz Porabja kot odziv na poziv urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, ponovitev koncerta Koroška poje iz leta 2016","category-text":"False","permalink":"2020/04/sotocja-267/","show-start":"2020-04-20T20:00:00+02:00","show-end":"2020-04-20T21:00:00+02:00","audio-length":"3545","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/04/20/KorokapojevpoklondomoviniporabskiSlovencipomagajozmaskami4717783.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174687280","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

Na poziv Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu za pomoč pri spopadanju s pandemijo so se odzvali porabski Slovenci z zaščitnimi maskami.

"},{"kind":"html","content":"

Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch je bila vesela odziva rojakov iz Porabja.

"},{"kind":"html","content":"

“Gre za izredno lepo gesto, ki kaže na povezanost Slovencev v matični domovini in rojakov v Porabju. Hvaležni smo jim.”

"},{"kind":"html","content":"

“Pred 30 leti je bila ista situacija, ko smo lahko v Slovenijo prišli le prek Hodoša. Moramo priznati, da nas najbolj razočara to, da Porabje, kjer živi slovenska narodna skupnost, zdaj nima nobenega mejnega prehoda z matično domovino.”

"},{"kind":"html","content":"

Za Slovence v zamejstvu pristojna ministrica Helena Jaklitsch poudarja, da gre za notranjo zadevo Madžarske in je razumljiva skrb oblasti, ki želijo zaščititi svoje državljane.

"},{"kind":"html","content":"

“Naloga in dolžnost republike Slovenije pa je, da v dialogu z madžarskimi oblastmi podpre rojake v Porabju. Da bi tudi Madžarska razumela potrebo po odprtju takega mejnega prehoda, ne glede na malo število prehodov. Gre za to povezanost življenja obeh strani našega slovenskega narodnega prostora.”

"},{"kind":"html","content":"

Prisluhnite!

"},{"kind":"html","content":"

Tradicija je, da na velikonočni ponedeljek v Sotočjih poje Koroška. Krščanska kulturna zveza iz Celovca je 8. marca, tik preden so v Avstriji razglasili epidemijo, pripravila koncert z naslovom Luštno je vigred’. Posvetili so ga ženskam in se na njem spomnili dveh pred kratkim preminulih zborovodij.

V celovškem Domu glasbe so letos nastopili skupina Akzent, mešani zbor Podjuna iz Pliberka, moški zbor iz Žitare vasi, mladinski zbor Slovenske gimnazije, Tonč Feinig.

Ženska pevska zbora iz Sel in Krope pa sta ob spremljavi članov Slovenske filharmonije krstno izvedla Venec koroških ljudskih pesmi. Jože Gašperšič je skladbo napisal že leta 1955, zaradi avtorjeve smrti pa je niso nikoli izvedli. Za letošnji koncert jo je priredil skladateljev sin, zborovodja Egi Gašperšič.

Kako je letos pela Koroška?

Prisluhnite!

","excerpt":"koncert Koroška poje 2020","featured-media-id":29425,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/sotocja/174683968","abovetitle":"","subtitle":"koncert Koroška poje 2020","category-text":"False","permalink":"2020/03/sotocja-266/","show-start":"2020-04-13T20:00:00+02:00","show-end":"2020-04-13T21:00:00+02:00","audio-length":"3528","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/04/06/Lutnojevigred4701013.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174683968","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

V celovškem Domu glasbe so letos nastopili skupina Akzent, mešani zbor Podjuna iz Pliberka, moški zbor iz Žitare vasi, mladinski zbor Slovenske gimnazije, Tonč Feinig.

"},{"kind":"html","content":"

Kako je letos pela Koroška?

"},{"kind":"html","content":"

Prisluhnite!

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"382"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"481"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"29425"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29425"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"137323","attributes":{"wp-id":348943,"date":"2020-03-24T00:41:02+01:00","modified":"2020-04-06T21:00:04+02:00","slug":"sotocja-265","post-type":"post","title":"‘Družba je močna le, če je solidarna’","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/03/sotocja-265/","content":"

Kako v teh časih živijo rojaki v sosednjih državah in kakšne ukrepe za omilitev posledic epidemije so sprejele pristojne oblasti na avstrijskem Koroškem in v Furlaniji-Julijski krajini, nas zanima v tokratni oddaji.

Podpredsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca (SGZ) Felix Wieser je prepričan, da je družba močna le, če je solidarna.

“Solidarnosti vedno manjka in jo bo še manjkalo, ker, kadar gre za denar, dobiček, takrat človek običajno ne pozna sočloveka, takrat se ljudje borijo za svoj delež. In zato se moramo naučiti, da nam ne bo nič hudega, če bomo mesec, dva ali tri imeli nekaj odstotkov manj prometa in bomo tako nekomu pomagali. Družba bo tako bolj stabilna.”

V teh za gospodarstvo zelo negotovih časih pa je, pravi Felix Wieser, pomembna tudi informiranost podjetij o ukrepih, ki jih sprejemajo države, v katerih poslujejo. Na spletni strani SGZ so tako zbrali različne informacije o že sprejetih ukrepih v Avstriji in Sloveniji.

Da je solidarnost v teh časih res pomembna, opozarja tudi odgovorni urednik goriškega tednika Novi glas Jurij Paljk, ki se boji, da bo posledice epidemije v Italiji hudo čutila tudi slovenska narodna skupnost.

“To bo tudi za nas hud udarec in vprašanje je, ali bomo znali stopiti skupaj. To ne pomeni, da moramo vsi trobiti v isti rog, ampak biti moramo ljudje, solidarni med sabo in se zavzemati za skupno dobro. Mislim, da smo na to večkrat pozabili in ta korona virus nas opozarja tudi na to, kako krhki smo.”

Zanima nas tudi, kako so se spremenjenim razmeram prilagodili porabski Slovenci, ki svoj osrednji tednik tiskajo v Sloveniji, in kakšno je življenje rojakov na Reki, ki je letos evropska prestolnica kulture?

Prisluhnite!

","excerpt":"Podpredsednik SGZ Felix Wieser o posledicah epidemije za gospodarstvo, odgovorni urednik tednika Novi glas Jurij Paljk in urednica Porabja Marijana Sukuič o karanteni v Italiji in na Madžarskem. Kaj pa Reka - EPK 2020? ","featured-media-id":29402,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/sotocja/174683947","abovetitle":"","subtitle":"Podpredsednik SGZ Felix Wieser o posledicah epidemije za gospodarstvo, odgovorni urednik tednika Novi glas Jurij Paljk in urednica Porabja Marijana Sukuič o karanteni v Italiji in na Madžarskem. Kaj pa Reka - EPK 2020? ","category-text":"False","permalink":"2020/03/sotocja-265/","show-start":"2020-04-06T20:00:00+02:00","show-end":"2020-04-06T21:00:00+02:00","audio-length":"3509","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/04/06/Drubajemonaleejesolidarna4700921.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174683947","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Podpredsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca (SGZ) Felix Wieser je prepričan, da je družba močna le, če je solidarna.

"},{"kind":"html","content":"

“Solidarnosti vedno manjka in jo bo še manjkalo, ker, kadar gre za denar, dobiček, takrat človek običajno ne pozna sočloveka, takrat se ljudje borijo za svoj delež. In zato se moramo naučiti, da nam ne bo nič hudega, če bomo mesec, dva ali tri imeli nekaj odstotkov manj prometa in bomo tako nekomu pomagali. Družba bo tako bolj stabilna.”

"},{"kind":"html","content":"

“To bo tudi za nas hud udarec in vprašanje je, ali bomo znali stopiti skupaj. To ne pomeni, da moramo vsi trobiti v isti rog, ampak biti moramo ljudje, solidarni med sabo in se zavzemati za skupno dobro. Mislim, da smo na to večkrat pozabili in ta korona virus nas opozarja tudi na to, kako krhki smo.”

"},{"kind":"html","content":"

Prisluhnite!

"},{"kind":"html","content":"

Tokratna oddaja je posvečena beneškim Slovencem in njihovi narečni poeziji. Čez namišljeno črto je bil naslov literarnega večera, ki ga je 3. program Radia Slovenija – program Ars – pripravil skupaj s Slovenskim stalnim gledališčem v Trstu in Inštitutom za slovensko kulturo v Špetru. Literarni večer in gledališko radijski cikel z naslovom Ars teatralis je z umetniško besedo povezal matico in rojake iz sosednjih držav.

V muzeju SMO – Slovensko multimedialno okno – v Špetru Slovenov so se tako predstavile štiri domače pesnice, ki ustvarjajo tudi v narečju; Marina Cernetig, Claudia Salamant, Andreina Trusgnach in Margherita Trusgnach. V znamenju narečja in izročila beneške Slovenije je bila tudi glasba v izvedbi Davida Tomasetiga in Igorja Černa.

Posnetek literarnega večera, ki je potekal 10.2. 2020, lahko slišite v tokratnih Sotočjih.

","excerpt":"Narečna poezija in pesem beneških Slovencev","featured-media-id":29098,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/sotocja/174679172","abovetitle":"","subtitle":"Narečna poezija in pesem beneških Slovencev","category-text":"False","permalink":"2020/03/sotocja-263/","show-start":"2020-03-23T20:00:00+01:00","show-end":"2020-03-23T21:00:00+01:00","audio-length":"3592","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/03/16/eznamiljenorto4677219.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174679172","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Posnetek literarnega večera, ki je potekal 10.2. 2020, lahko slišite v tokratnih Sotočjih.

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"382"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"481"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"29098"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29098"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"136093","attributes":{"wp-id":345524,"date":"2020-03-03T00:41:05+01:00","modified":"2020-03-16T21:00:03+01:00","slug":"sotocja-262","post-type":"post","title":"Pogumno naprej!","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/03/sotocja-262/","content":"

Tako kot drugod po Evropi so tudi v Avstriji odpovedali pouk. Kako so se na zaprtje vrtcev in šol pripravili na avstrijskem Koroškem, pojasnjuje vodja oddelka za manjšinsko šolstvo Sabina Sandrieser, ki tudi dodaja:

“Pouka v šolah ni, so pa te odprte za tiste otroke, katerih starši morajo delati.”

O ukrepih za pomoč kmetovalcem v Furlaniji-Julijski krajini se pogovarjamo s tajnikom Kmečke zveze Erikom Mastnom. Največ težav imajo, kot pravi, turistične kmetije in tiste, ki imajo osmice. Te so zdaj zaprte, tudi rezervacij za poletno sezono ni. Zapora meje pa težave povzroča kmetovalcem z zemljišči na slovenski strani.

“Razumemo razloge Slovenije za zaprtje meje. Nam pa povzroča dodatne težave, saj so dvolastniški kmetje, torej tisti, ki imajo zemljišče na slovenski strani, prisiljeni na dolgo pot do svojega zemljišča. Če bo to kratkotrajen ukrep, se bomo lahko drugače organizirali. Skrbi pa nas, da bi se to lahko podaljšalo, zato smo na to že opozorili pristojna ministrstva v Sloveniji.”

Gostimo Alojza Hanžka, dolgoletnega vodjo gornjeseniške folklorne skupine, ki je za svoje delo dobil priznanje za narodnosti Železne županije.

Na Reki si v tamkajšnjem Arhivu ogledamo razstavo slovenskega planinskega muzeja Korajža je ženskega spola dopolnjeno z dosežki hrvaških alpinistk, kar priča o dobrem sodelovanju planincev in krovnih organizacij obeh držav.

Prisluhnite!

\"\" — \nMePZ Bazovica Reka na odprtju razstave Korajža je ženskega spola v reškem Arhivu. Foto: Marjana Mirković

\"\" — \nslovenske in hrvaške alpinistke na RekiFoto: Marjana Mirković

\"\" — \nKorajža je ženskega spolaFoto: Marjana Mirković

\n\n

","excerpt":"Kako se na epidemijo novega koronavirusa odzivajo na avstrijskem Koroškem in v Furlaniji-Julijski krajini, razstava Korajža je ženskega spola tudi na Reki, Alojz Hanžek življenje posvetil folklori","featured-media-id":29094,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/sotocja/174679137","abovetitle":"","subtitle":"Kako se na epidemijo novega koronavirusa odzivajo na avstrijskem Koroškem in v Furlaniji-Julijski krajini, razstava Korajža je ženskega spola tudi na Reki, Alojz Hanžek življenje posvetil folklori","category-text":"False","permalink":"2020/03/sotocja-262/","show-start":"2020-03-16T20:00:00+01:00","show-end":"2020-03-16T21:00:00+01:00","audio-length":"3165","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/03/16/Pogumnonaprej4677078.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174679137","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Pouka v šolah ni, so pa te odprte za tiste otroke, katerih starši morajo delati.”

"},{"kind":"html","content":"

“Razumemo razloge Slovenije za zaprtje meje. Nam pa povzroča dodatne težave, saj so dvolastniški kmetje, torej tisti, ki imajo zemljišče na slovenski strani, prisiljeni na dolgo pot do svojega zemljišča. Če bo to kratkotrajen ukrep, se bomo lahko drugače organizirali. Skrbi pa nas, da bi se to lahko podaljšalo, zato smo na to že opozorili pristojna ministrstva v Sloveniji.”

"},{"kind":"html","content":"

Gostimo Alojza Hanžka, dolgoletnega vodjo gornjeseniške folklorne skupine, ki je za svoje delo dobil priznanje za narodnosti Železne županije.

"},{"kind":"html","content":"

Prisluhnite!

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — \nMePZ Bazovica Reka na odprtju razstave Korajža je ženskega spola v reškem Arhivu. Foto: Marjana Mirković

\"\" — \nslovenske in hrvaške alpinistke na RekiFoto: Marjana Mirković

\"\" — \nKorajža je ženskega spolaFoto: Marjana Mirković

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"382"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"454"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"29094"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29094"}},"frontpage-image":{"data":null}}}],"included":[{"type":"Author","id":"454","attributes":{"slug":"mateja-zeleznikarrtvslo-si","name":"Mateja Železnikar","twitter":"","facebook":"","title":"Novinarka","description":"Vse bolj se zavedam pomena pregovora: \"Težko je pametno govoriti, še teže pametno molčati.\" Besedo zato najraje prepuščam drugim. Trenutno predvsem rojakom iz sosednjih držav v oddaji Sotočja!","image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_2035-360x360.jpg","image-landscape":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_2035-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"481","attributes":{"slug":"radioprvirtvslo-si","name":"Prvi","twitter":"","facebook":"","title":"","description":"","image":"","image-landscape":""}},{"type":"Media","id":"29094","attributes":{"wp-id":347686,"title":"sola","caption":"Prazne učilnice tudi na avstrijskem Koroškem (slika je simboliča)","media-source":"Bobo","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/sola-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/sola-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/sola-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/sola.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29098","attributes":{"wp-id":347702,"title":"speter","caption":"Vabilo na literarni večer","media-source":"Program ARS","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/speter.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/speter-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/speter-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/speter.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29402","attributes":{"wp-id":350801,"title":"felix","caption":"podpredsednik SGZ Felix Wieser","media-source":"SGZ","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/felix-e1586191008706-980x551.png","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/felix-e1586191008706-360x215.png","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/felix-e1586191008706-360x360.png","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/felix-e1586191008706.png","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29425","attributes":{"wp-id":351162,"title":"Vincenc Gotthardt","caption":"Koroška poje 2020","media-source":"Vincenc Gotthardt","media-source-url":"http://www.kkz.at/novice/detajl/koroshka_poje_2020","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/vincenc-gotthardt-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/vincenc-gotthardt-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/vincenc-gotthardt-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/vincenc-gotthardt-1200x798.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29640","attributes":{"wp-id":353310,"title":"maske","caption":"Predstavniki porabskih Slovencev predali zaščitne maske","media-source":"Silva Eöry","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/maske-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/maske-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/maske-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/maske-1200x798.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29755","attributes":{"wp-id":354364,"title":"TPPZ","caption":"TPPZ Pinko Tomažič ob 75-letnici zmahe nad nacifašizmom v Italiji","media-source":"sergetti.it","media-source-url":"https://www.facebook.com/Pinkoti/","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/tppz-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/tppz-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/tppz-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/tppz-1200x675.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29848","attributes":{"wp-id":355365,"title":"licejfoto","caption":"spletna stran Državnega znanstvenega liceja Franceta Prešerna Trst","media-source":"znanstveni licej F.P. Trst","media-source-url":"https://www.preseren.edu.it/sl/","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/licejfoto-980x507.png","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/licejfoto-360x215.png","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/licejfoto-360x360.png","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/licejfoto.png","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29932","attributes":{"wp-id":356344,"title":"verica","caption":"meje ostajajo zaprte","media-source":"Silva Eöry","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/verica-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/verica-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/verica-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/verica-1200x699.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"30040","attributes":{"wp-id":357434,"title":"pdb","caption":"Primorski dnevnik praznuje","media-source":"Primorski dnevnik","media-source-url":"https://www.primorski.eu/binrepository/priloga-75_171526_20200513164556.pdf","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/pdb-732x551.png","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/pdb-360x215.png","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/pdb-360x360.png","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/pdb.png","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"30187","attributes":{"wp-id":359001,"title":"unikum","caption":"Kaj se je zgodilo z jadrnico Zora in s koroškimi umetniki?","media-source":"Unikum","media-source-url":"http://www.unikum.ac.at/","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/unikum-921x551.png","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/unikum-360x215.png","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/unikum-360x360.png","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/unikum.png","src-large-width":null,"src-large-height":null}}],"meta":{"pagination":{"page":1,"pages":27,"count":270}}}