{"links":{"first":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?categories=375&hide_future=false&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=1","last":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?categories=375&hide_future=false&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=28","next":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?categories=375&hide_future=false&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=2","prev":null},"data":[{"type":"Post","id":"140681","attributes":{"wp-id":358242,"date":"2020-05-21T15:18:34+02:00","modified":"2020-05-26T10:40:40+02:00","slug":"postrescki","post-type":"post","title":"Postreščki","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/05/postrescki/","content":"

Postreščki so bili nekoč sestavni del ponudbe v večjih mestih. Že samo ime nam pove, da je šlo tu za uslužnostni poklic, in ljubljanski postreščki so bili v času nastanka in tudi kasneje nekaj posebnega. Ko so nastali, leta 1864 so bili edini v celotni Avstro-ogrski monarhiji, ki so poleg prenašanja kovčkov in druge prtljage iz železniške postaje do hotelov in drugih nastanitvenih točk, opravljali še celo vrsto drugih dejavnosti, drobnih in večjih naročil, uslug in podobno. Do leta 1899 so postreščke imenovali »dinstmanni« po vzoru Innsbrucka in Lindaua, na Primorskem, predvsem v Trstu pa so jih imenovali »fakino«, in so sodelovali pri nakladanju in razkladanju ladij v pristanišču. Na začetku je v Ljubljani delovalo 16 postreščkov, kasneje pa se je število povečalo na 30. Poklic postrešček pa je nastal kot odgovor na potrebe po uslužnostnih dejavnostih, saj že samo imen- postrešček pomeni, da gre za ljudi, ki te postrežejo, oziroma, ki ti pomagajo, pri prenašanju določenih breme, predmetov, še zlasti ko je šlo za selitve. Ker v preteklosti ni bilo čistilnic so postreščki recimo tudi čistili obleke, in ker niso poznali varnostnikov so zaklepali in odklepali trgovine, in opravljali nadzor. Še več postreščki so prenašali tudi ljubezenska sporočila.

Sogovorniki

$\"\"$

Dr. Janez Bogataj

Večja in manjša mesta so skrbela za popotnike in tudi svoje lastno prebivalstvo s tem, da so ponudila vrsto uslužnostnih poklicev. Med te sodijo predvsem izvoščki ali fijakarji, kočijaži, komisionarji ali nosači ter seveda postreščki. Vsi našteti so pri posameznih naročilih sodelovali, saj je recimo fijakar za nalaganje tovora na voz najel postreščka in podobno. Zanimivo, da naletimo tudi na mnenje, da so postreščki opravljali vse tiste dejavnosti, ki so se pozneje specializirale in razvile v samostojne poklice in dejavnosti. Tak primer so prevozniki, selitveni servisi, kemične čistilnice, varnostniki in celo pogrebne storitve. Postreščki sodijo med tako imenovane urbane poklice, saj so delali predvsem v mestih, pove etnolog dr. Janez Bogataj, se spominja seveda tako izvoščkov ali fijakarjev kot tudi postreščkov.

\"\" — Mitja Saje, 2020.
*foto:* Milan Trobič

Včasih so ljudje enačili postreščke, in komisijonarje ali nosače, vendar je šlo za dva različna ceha, pravi Mitja Saje predsednik društva prvih ljubljanskih postreščkov v Ljubljani, ki je tudi sam postrešček.

Postreščkov se dobro spominja tudi radijski kolega Pavle Jakopič, ki pove, da so bili s svojimi oblekami, predvsem s kapami, nekakšna mestna posebnost.

$\"\"$ $\"\"$ $\"\"$

","excerpt":"Postreščki sodijo skupaj z izvoščki ali fijakarji, kočijaži in komisionarji ali nosači med takoimenovane urbane poklice ","featured-media-id":30147,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"","abovetitle":"","subtitle":"Postreščki sodijo skupaj z izvoščki ali fijakarji, kočijaži in komisionarji ali nosači med takoimenovane urbane poklice ","category-text":"False","permalink":"2020/05/postrescki/","show-start":"2020-05-31T17:20:00+02:00","show-end":null,"audio-length":"","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":null,"instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":null,"embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Sogovorniki

"},{"kind":"html","content":"

$\"\"$

Dr. Janez Bogataj

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Mitja Saje, 2020.
*foto:* Milan Trobič

"},{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Postreščkov se dobro spominja tudi radijski kolega Pavle Jakopič, ki pove, da so bili s svojimi oblekami, predvsem s kapami, nekakšna mestna posebnost.

"},{"kind":"html","content":"

$\"\"$ $\"\"$ $\"\"$

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"375"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"386"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"30147"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30147"}},"frontpage-image":{"data":{"type":"Media","id":"30147"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30147"}}}},{"type":"Post","id":"140114","attributes":{"wp-id":356263,"date":"2020-05-11T00:40:20+02:00","modified":"2020-05-26T07:31:54+02:00","slug":"sledi-casa-214","post-type":"post","title":"Trojni umor v Lučah","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/05/sledi-casa-214/","content":"

Na pokopališču v Lučah v Zgornji Savinjski dolini stoji manjši bel nagrobnik. Pozlata črk je danes obledela, od blizu pa lahko preberemo napis: »Tukaj počivajo v miru Anton Moličnik – Strugar, Jera, njegova žena in Jožefa Žager, poprejšnje sestra. V nesrečni noči s 7. na 8. april 1884 so bili vsi trije od hudodelnika K. Č. rodom Mozirčana v Strugah zaklani in umorjeni. Večna luč naj jim sveti!«

Okruten trojni umor v gostišču Struge je pred skoraj 140 leti pretresel kraj, dolino in širši prostor ter za stoletje in več zaznamoval najprej kolektivni spomin in nato pripovedi domačinov pod Raduho.

Med njimi sta tudi upokojena lastnica gostišča Struge, Nada Kosmač, ter rodoslovec in domoznanec Metod Rosc, ki sta za oddajo Sledi časa predstavila krvavi dogodek in njegov odmev. Njuno pripoved prepletajo odlomki iz sočasnih časopisnih poročil:

Žalostno, groza je bilo videti tri mrtve osebe v krvi; mož leži v hiši pred dvermi, njegova žena v drugi sobi na postelji in njena sestra zraven nje na tleh, a vsi prav po divjaško razmesarjeni. Do zdaj v našem zavetnem kraju ni bilo kaj enakega slišati.
\n(Slovenski gospodar, 24. 4. 1884)

\"\" — Grob žrtev na pokopališču v Lučah.
*foto:* Ambrož Kvartič

\"\" — Gostišče Struge danes, Raduha pri Lučah
*foto:* Ambrož Kvartič

","excerpt":"Krvavi dogodek v gostišču Struge leta 1884 ","featured-media-id":30132,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/sledi-casa/174695285","abovetitle":"","subtitle":"Krvavi dogodek v gostišču Struge leta 1884 ","category-text":"False","permalink":"2020/05/sledi-casa-214/","show-start":"2020-05-24T17:20:00+02:00","show-end":"2020-05-24T18:00:00+02:00","audio-length":"1598","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2020/05/24/TrojniumorvLuahMMC.PR1.20200524.7.1720.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174695285","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Žalostno, groza je bilo videti tri mrtve osebe v krvi; mož leži v hiši pred dvermi, njegova žena v drugi sobi na postelji in njena sestra zraven nje na tleh, a vsi prav po divjaško razmesarjeni. Do zdaj v našem zavetnem kraju ni bilo kaj enakega slišati.
\n(Slovenski gospodar, 24. 4. 1884)

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Grob žrtev na pokopališču v Lučah.
*foto:* Ambrož Kvartič

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Gostišče Struge danes, Raduha pri Lučah
*foto:* Ambrož Kvartič

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"375"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"590"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"30132"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30132"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"139712","attributes":{"wp-id":355251,"date":"2020-05-04T00:40:04+02:00","modified":"2020-05-18T15:31:08+02:00","slug":"sledi-casa-213","post-type":"post","title":"Prvi respirator","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/05/sledi-casa-213/","content":"

Na začetku šestdesetih let je bila Tovarna avtomobilov Maribor eden izmed slovenskih industrijskih gigantov, če že ne prav na vrhu tehnološkega in proizvodnega ponosa socialistične ekonomije. Ena velikih žrtev slovenske osamosvojitve danes živi le še v spominu, njena razvejena dejavnost pa je pristala na pozabljenih dvoriščih balkanskih vojn ali pa v zaprašenih mapah arhivov. Tako sta ušli iz spomina tudi tehnološka naprednost in inventivnost, ki so ju v nasprotju s stereotipi gojili v razvojnih oddelkih tovarne. Nekaj njihove vojaške tehnike je takrat sodilo v sam vrh svetovne proizvodnje takih vozil. Toda ob tem so v majhni stavbi sredi tovarniškega kompleksa načrtovali naprave, ki so šele v zadnjih mesecih prišle v zavest slovenske javnosti. Marko Radmilovič v oddaji Sledi časa predstavlja usodo prvega slovenskega respiratorja.

","excerpt":"Kako je mogoče dihati brez korupcije","featured-media-id":30006,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/sledi-casa/174693615","abovetitle":"","subtitle":"Kako je mogoče dihati brez korupcije","category-text":"False","permalink":"2020/05/sledi-casa-213/","show-start":"2020-05-17T17:20:00+02:00","show-end":"2020-05-17T18:00:00+02:00","audio-length":"1994","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/05/17/PrvirespiratorMMC.PR1.20200517.7.1720.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174693615","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"375"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"445"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"30006"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30006"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"139308","attributes":{"wp-id":354302,"date":"2020-04-27T00:40:14+02:00","modified":"2020-05-10T18:09:11+02:00","slug":"sledi-casa-212","post-type":"post","title":"»Govori radio Svobodni Maribor…«","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/04/sledi-casa-212/","content":"

Radio Maribor je res star tri četrt stoletja, toda načrtovan je bil že dolgo prej. Ko je jeseni 1928. začel oddajati Radio Ljubljana, je bil od Celja proti slovenskemu severovzhodu slabo slišen. Tam so radijski sprejemniki laže, predvsem pa z manj motnjami, sprejemali vrsto tujih postaj, celo dunajski, budimpeštanski in praški radio. Zato je mariborski župan dr. Alojzij Juvan ob desetletnici Radia Ljubljana napovedal graditev relejne postaje v Mariboru. Zgodba se je sicer začela, vendar jo je prehitela vojna. Po njej pa je bilo nenadoma vse tako zelo drugače in 19-letni radijski navdušenec Vili Mešič je postal osrednja osebnost zgodbe o Radiu Maribor – drugem najstarejšem slovenskem radiu.

","excerpt":"Prvi dnevi svobode so Mariboru prinesli radijsko postajo, ki 11. maja praznuje 75 let","featured-media-id":29894,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/sledi-casa/174691917","abovetitle":"","subtitle":"Prvi dnevi svobode so Mariboru prinesli radijsko postajo, ki 11. maja praznuje 75 let","category-text":"False","permalink":"2020/04/sledi-casa-212/","show-start":"2020-05-10T17:20:00+02:00","show-end":"2020-05-10T18:00:00+02:00","audio-length":"1790","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/05/10/GovoriradioSvobodniMariborMMC.PR1.20200510.7.1720.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174691917","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

Zanimivo je omeniti kakšno posebnost našega glavnega mesta, saj ima veliko stvari tukaj svoje korenine in med njimi je tudi medicina. Bolezen je stara toliko, kolikor je staro človeštvo, želja po tem, da jo zdravimo, premagujemo težave pa tudi preprečujemo nastanek bolezni, pa je tudi že od nekdaj navzoča. Pred časom smo se v Sledeh časa sprehodili po stari medicinski Ljubljani in spoznali, kdo so bili pionirji med zdravniki in kakšni so bili začetki zdravljenja na naših tleh.

","excerpt":"Ljubljana je prvo civilno bolnico dobila 1786","featured-media-id":6879,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/sledi-casa/174593082","abovetitle":"","subtitle":"Ljubljana je prvo civilno bolnico dobila 1786","category-text":"False","permalink":"2020/04/sledi-casa-211/","show-start":"2020-05-03T17:20:00+02:00","show-end":"2020-05-03T18:00:00+02:00","audio-length":"2060","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive05/2019/02/03/SprehodpostarimedicinskiLjubljaniMMC.PR1.20190203.7.1720.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174593082","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"375"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"478"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"6879"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/6879"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"138503","attributes":{"wp-id":352180,"date":"2020-04-13T00:40:04+02:00","modified":"2020-04-26T18:27:06+02:00","slug":"sledi-casa-210","post-type":"post","title":"Izlet v Carigrad","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/04/sledi-casa-210/","content":"

V času, ko nam je digitalni svet bližji kot analogni, se splača kdaj pa kdaj pokukati tudi v dLib, digitalno knjižnico Slovenije. Med njenimi številnimi zbirkami je tudi obsežen nabor digitaliziranih potopisov, po večini iz 19. stoletja. Med deli angleških, francoskih in nemških popotnikov je najti tudi nekaj zapisov slovenskih potopiscev tistega časa. Naš sodelavec Marko Radmilovič ta besedila zadnjih nekaj let sistematično pripravlja za radijsko objavo. Tako smo potovali že na Severni rtič, na Veliki klek, v Sveto deželo ter se z avstrijsko ekspedicijo odpravili na Severno ledeno morje. Tokrat pa nas bo odpeljal v Carigrad. Njegov sopotnik ter seveda izvirni avtor potopisa ni nihče drug kot Anton Aškerc.

\"\" — \nTurcija ,Istanbul, 25.11.2015, 25. Novemer 2015 \nLadje plujejo mimo Virgin tower v Istanbulu, turizem, ljudje, ribe,ribarjenje\nFoto:Borut Zivulovic /BoboFoto: Foto Bobo

\"\" — \nIzlet v Carigrad Antona AškerčaFoto: Marko Radmilovič

","excerpt":"Kako je Anton Aškerc premikal carigrajske »mejnike«","featured-media-id":29731,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/sledi-casa/174688848","abovetitle":"","subtitle":"Kako je Anton Aškerc premikal carigrajske »mejnike«","category-text":"False","permalink":"2020/04/sledi-casa-210/","show-start":"2020-04-26T17:20:00+02:00","show-end":"2020-04-26T18:00:00+02:00","audio-length":"1813","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/04/26/SlediasaMMC.PR1.20200426.7.1720.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174688848","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — \nTurcija ,Istanbul, 25.11.2015, 25. Novemer 2015 \nLadje plujejo mimo Virgin tower v Istanbulu, turizem, ljudje, ribe,ribarjenje\nFoto:Borut Zivulovic /BoboFoto: Foto Bobo

\"\" — \nIzlet v Carigrad Antona AškerčaFoto: Marko Radmilovič

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"375"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"445"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"29731"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29731"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"138516","attributes":{"wp-id":352220,"date":"2020-04-13T13:02:16+02:00","modified":"2020-04-19T18:39:05+02:00","slug":"planinska-gora","post-type":"post","title":"Planinska gora","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/04/planinska-gora/","content":"

Planinska gora je dobila ime po trgu Planina na Notranjskem in je za nekatere izjemna romarska točka, za druge cilj popoldanskega izleta, kamor lahko pobegnejo pred vsakodnevnim hrupom, in za tretje izhodišče za polet z jadralnim padalom, za spust z gorskim kolesom in podobno. Je pa to tudi kraj, ki ga prepredajo številne legende, pravljice in izročilo. Pa še nekaj je zanimivega, z imenom Planinska gora označujejo sedlo med dvema vrhovoma, in sicer Grmado in Petričevim hribom. In domačini, ki se odpravijo na ta kraj, rečejo, da gredo »na guro – na goro«.

\"\" — Planinska gora , pogle iz Planinskega polja.
*foto:* Tomaž Penko

Posebnost je tudi to, da Planinska gora ni gora s strmimi prepadnimi stenami, ampak je porasla z gozdom, ki ga sekajo delno opusteli travniki in pašniki. Kljub temu pa je popotnik, ki se vzpne na to goro, deležen čudovitega razgleda na Notranjsko. To so v času med obema svetovnima vojnama zelo dobro vedeli tudi Italijani, ki so goro prepredli s številni podzemeljskimi utrdbami in bunkerji. Ti seveda mamijo s skrivnostnimi vhodi, vendar pa v njih prežijo nevarnosti, in kar nekaj neprevidnih obiskovalcev je zato že dobilo hude telesne poškodbe.

\"\" — Utrdbe alpskega zidu na Planinski gori.
*foto:* Erjavčki

\"\" — Miza na vrhu Grmade
*foto:* Anonymus

Pa vendar je Planinska gora čudovita pohodniška točka, ki nikogar ne pusti ravnodušnega. Planinsko goro in z njo povezano izročilo bomo spoznali v oddaji Sledi časa.

\"\" — Planinska gora
*foto:* Zasebna last

\"\" — Kapela na Planinski gori
*foto:* Erjavčki

Sogovorniki

\"\" — Dr. Tanja Žigon, 2020.
*foto:* Milan Trobič

Planina, Planinska gora, Grmada, Petričev hrib so imena, ki jih najdemo ne samo na Notranjskem, ampak tudi ponekod drugod po Sloveniji. Toda Planinska gora, ki jo bomo spoznali v tokratni oddaji, je nekaj prav posebnega, v ljudskem izročilu ima posebno mesto in je povezana s celo vrsto bajeslovnih in pravljičnih zgodb. Zgodovinarka dr. Tanja Žigon, ki živi v Planini, je nekaj teh zgodb zapisala tudi v svoji knjigi o Planinski gori, natisnjeni leta 1995.

\"\" — Monsignor Franci Petrič, 2020.
*foto:* Milan Trobič

Opisovanje romarskih poti je zanimivo, a hkrati zahtevno opravilo, se spominja duhovnik, monsignor Franci Petrič, ki je leta 2008 izdal knjigo Slovenske romarske poti, kjer je opisal tudi romarsko cerkev na Planinski gori. Tega opisovanja se je lotil iz ljubezni do domovine, ko je leta 1990 končal tajniško službo pri nadškofu Alojziju Šuštarju.

\"\" — Franc Moljk, 2020.
*foto:* Milan Trobič

Povezanost Planinske gore s prebivalkami in prebivalci starodavnega trga Planine je bila ves čas zelo močna, meni Franc Moljk iz Planine.

\"\" — Marko Milavec, 2020.
*foto:* Milan Trobič

Planinska gora ni gora v alpinističnem ali gorniškem smislu, to je vzpetina, kjer njen najvišji vrh Grmada, doseže 873 metrov nadmorske višine. Tu ni strmih prepadnih sten, ampak mešan gozd, ki ga je leta 2014 dobro zdesetkal žled. Marko Milavec iz Planine vidi goro vsak dan.

Gora ali “gura”

Romarska cerkev na Planinski gori je od nekdaj vabila številne romarje iz bližnje in daljne okolice. Po izročilu, naj bi tja romali tudi romarji iz Tolmina in okolice. To pa predvsem zaradi tega, ker so v Marijino varstvo izročali zaprte tolminske puntarje. Ob vsakem obisku cerkve na gori so na travniku puščali lesene križe, ta navada pa naj bi trajala vse do sredine 20-let prejšnjega stoletja.

\"\" — Pogled na goro, 2020.
*foto:* Milan Trobič

\"\" — Gora med vrhovi, 2020.
*foto:* Milan Trobič

\"\" — Znamenitosti Planine, 1907
*foto:* Zasebana last

\"\" — Notranjost cerkve, okrog 1950
*foto:* Zasebna last

Romarsko središče

Kot enega prvih romarjev na gori omenjajo legende rimskega cesarja Teodozija I., ki naj bi na večer pred bitko pri Mrzli reki molil v kapelici ob cerkvi na Planinski gori. V srednjem veku, predvsem pa v času protestantizma pa so skušali na gori postaviti svojo cerkev štiftarji ali skakači, ki jih je vodila Marija Pogorelc. Deželni knez je vse njihove cerkve dal podreti in zažgati.

\"\" — J.V. Valvazor, pogled na Planino in Marijino cerkev na gori.
*foto:* Wikipedija.com

Na Planinski gori so bili in so še znameniti romarski shodi in sicer 15. septembra. Takrat se tam zberejo Planinci in njihovi sorodniki, pa tudi romarji iz vseh krajev Notranjske in Primorske.

\"\" — Planinska gora, okrog 1900
*foto:* Zasebna last

\"\" — Shod na Planinski gori
*foto:* Zasebna last

\"\" — Podobica, 1930
*foto:* Zasebna last

Ivanka Gantar je zapisala zanimiv spomin na romanje na Planinsko goro:

“Mama si je vedno želela ob mali maši na Planinsko goro. Žalostno, toda resnično, še nikoli nisem bila tam. V resnici niti ne vem, kod se gre. In kot običajno, ko je šlo za romarske poti, je ni hotel nihče peljati. Potem je enkrat rekla mojemu nezakonskemu možu in on je to opravil z veseljem. V cerkev pa ni šel. Ta čas, ko je bila mama pri maši, je on nabiral gobe. Pa kako jih je bil vesel. Mama pa tudi. On je dobil gobe, mama pa podobico v spomin na obisk Planinske gore 8. septembra 2002.”
\n
( vir: članek, Stareslike.org. 1849 Planinska gora- Romarska pot, 12.04,2020)

\"\" — Podobica, 2002
*foto:* Stare slike.org

$\"\"$

\"\" — Planinska gora iz zraka
*foto:* Zasebna last

\"\" — Planinska gora
*foto:* Zasebna last

","excerpt":"Planinska gora je že od nekdaj znana kot romarska točka, danes pa je vse bolj tudi izhodišče za gorske kolesarje, jadralne letalce in pohodnike","featured-media-id":29529,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/sledi-casa/174687096","abovetitle":"","subtitle":"Planinska gora je že od nekdaj znana kot romarska točka, danes pa je vse bolj tudi izhodišče za gorske kolesarje, jadralne letalce in pohodnike","category-text":"False","permalink":"2020/04/planinska-gora/","show-start":"2020-04-19T17:20:00+02:00","show-end":null,"audio-length":"2131","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/04/19/PlaninskagoraMMC.PR1.20200419.7.1720.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174687096","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Planinska gora , pogle iz Planinskega polja.
*foto:* Tomaž Penko

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Utrdbe alpskega zidu na Planinski gori.
*foto:* Erjavčki

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Miza na vrhu Grmade
*foto:* Anonymus

"},{"kind":"html","content":"

Pa vendar je Planinska gora čudovita pohodniška točka, ki nikogar ne pusti ravnodušnega. Planinsko goro in z njo povezano izročilo bomo spoznali v oddaji Sledi časa.

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Planinska gora
*foto:* Zasebna last

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Kapela na Planinski gori
*foto:* Erjavčki

"},{"kind":"html","content":"

Sogovorniki

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Dr. Tanja Žigon, 2020.
*foto:* Milan Trobič

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Monsignor Franci Petrič, 2020.
*foto:* Milan Trobič

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Franc Moljk, 2020.
*foto:* Milan Trobič

"},{"kind":"html","content":"

Povezanost Planinske gore s prebivalkami in prebivalci starodavnega trga Planine je bila ves čas zelo močna, meni Franc Moljk iz Planine.

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Marko Milavec, 2020.
*foto:* Milan Trobič

"},{"kind":"html","content":"

Gora ali “gura”

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Pogled na goro, 2020.
*foto:* Milan Trobič

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Gora med vrhovi, 2020.
*foto:* Milan Trobič

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Znamenitosti Planine, 1907
*foto:* Zasebana last

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Notranjost cerkve, okrog 1950
*foto:* Zasebna last

"},{"kind":"html","content":"

Romarsko središče

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — J.V. Valvazor, pogled na Planino in Marijino cerkev na gori.
*foto:* Wikipedija.com

"},{"kind":"html","content":"

Na Planinski gori so bili in so še znameniti romarski shodi in sicer 15. septembra. Takrat se tam zberejo Planinci in njihovi sorodniki, pa tudi romarji iz vseh krajev Notranjske in Primorske.

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Planinska gora, okrog 1900
*foto:* Zasebna last

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Shod na Planinski gori
*foto:* Zasebna last

"},{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Podobica, 1930
*foto:* Zasebna last

"},{"kind":"html","content":"

Ivanka Gantar je zapisala zanimiv spomin na romanje na Planinsko goro:

"},{"kind":"html","content":"

“Mama si je vedno želela ob mali maši na Planinsko goro. Žalostno, toda resnično, še nikoli nisem bila tam. V resnici niti ne vem, kod se gre. In kot običajno, ko je šlo za romarske poti, je ni hotel nihče peljati. Potem je enkrat rekla mojemu nezakonskemu možu in on je to opravil z veseljem. V cerkev pa ni šel. Ta čas, ko je bila mama pri maši, je on nabiral gobe. Pa kako jih je bil vesel. Mama pa tudi. On je dobil gobe, mama pa podobico v spomin na obisk Planinske gore 8. septembra 2002.”
\n
( vir: članek, Stareslike.org. 1849 Planinska gora- Romarska pot, 12.04,2020)

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Podobica, 2002
*foto:* Stare slike.org

"},{"kind":"html","content":"

$\"\"$

"},{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Planinska gora iz zraka
*foto:* Zasebna last

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Planinska gora
*foto:* Zasebna last

"},{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"iframe","content":"

"},{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"iframe","content":"

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"375"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"386"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"29529"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29529"}},"frontpage-image":{"data":{"type":"Media","id":"29529"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29529"}}}},{"type":"Post","id":"137254","attributes":{"wp-id":348755,"date":"2020-03-23T00:39:52+01:00","modified":"2020-04-12T18:09:06+02:00","slug":"sledi-casa-208","post-type":"post","title":"Libeliče","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/03/sledi-casa-208/","content":"

Libeliče so vas, ki je vkovana pod Libeliško goro v obliki podkve. Podkev je eden od najbolj znanih simbolov sreče v svetu. Simbolizira sožitje človeka in konja. Ker je iz železa, pomeni trdnost, varnost in zaščito, sicer pa spominja na mesec oziroma živalske rogove, kar simbolizira plodnost in rodovitnost. Mogoče je vse to razlog, da so Libeliče, ki so nastale najbrž v desetem stoletju ali kakšno prej, zgrajene prav v obliki tega simbola, vse značilnosti simbola pa so tudi značilnosti, ki do danes krasijo značaje vaščanov. Vas je polna zgodovinskih zgodb in znamenj od ene izmed treh slovenskih kostnic naprej, njena lega ob meji z Avstrijo pa jo je v zgodovini še posebej zaznamovala. Gre za dogajanje ob koncu prve svetovne vojne, ko so se v Evropi risale nove meje in je ta proces potekal z veliko zapleti in ne najboljšimi in pogosto tudi krivičnimi odločitvami. Znano je, da pri določanju teh mej tisti, ki so odločali o njih, niso bili najbolj dosledni. Na naši meji z Italijo, na primer, so upoštevali tajni Londonski sporazum iz leta 1915 med Antanto in Italijo na račun Istre, Dalmacije celo Grčije. Za nekatera sporna območja Evrope so določili plebiscit kot rešitev, ki naj bi bila pravična. Tudi za Koroško so ga. Pred sto leti je bil. Žal so se ljudje na njem večinsko odločili za Avstrijo. K tej novo nastajajoči državi so priključili tudi Libeliče, kar pa večina prebivalstva ni sprejela. Začel se je svojevrsten upor, kakršnega drugod po Evropi ne poznajo. Trajal je dve leti in Libeličani so dosegli svoje. Vrnili so se v objem matične dežele. Kako je to potekalo in kaj vse se je v teh dveh letih dogajalo, pa v oddaji.

\"\" — \nBrizgalna iz leta 1920Foto: Jurij Popov, Radio Slovenija

\"\" — \nKoroški plebiscit – gradivo in podobi zagrizenih borcev za vrnitev Libelič matičnemu narodu Rudija Mencina in Janka GačnikaFoto: Jurij Popov, Radio Slovenija

\"\" — \nNekdanje župnišče, danes muzej z zbirkami tudi o koroškem plebiscituFoto: Jurij Popov, Radio Slovenija

\"\" — \nLibeliče, kostnica in cerkev Svetega Martina Foto: Jurij Popov, Radio Slovenija

","excerpt":"Vas v obliki podkve","featured-media-id":29257,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/sledi-casa/174685527","abovetitle":"","subtitle":"Vas v obliki podkve","category-text":"False","permalink":"2020/03/sledi-casa-208/","show-start":"2020-04-12T17:20:00+02:00","show-end":"2020-04-12T18:00:00+02:00","audio-length":"1851","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/04/12/SlediasaMMC.PR1.20200412.7.1720.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174685527","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — \nBrizgalna iz leta 1920Foto: Jurij Popov, Radio Slovenija

\"\" — \nKoroški plebiscit – gradivo in podobi zagrizenih borcev za vrnitev Libelič matičnemu narodu Rudija Mencina in Janka GačnikaFoto: Jurij Popov, Radio Slovenija

\"\" — \nNekdanje župnišče, danes muzej z zbirkami tudi o koroškem plebiscituFoto: Jurij Popov, Radio Slovenija

\"\" — \nLibeliče, kostnica in cerkev Svetega Martina Foto: Jurij Popov, Radio Slovenija

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"375"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"420"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"29257"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29257"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"136834","attributes":{"wp-id":347537,"date":"2020-03-16T00:39:10+01:00","modified":"2020-04-05T18:24:06+02:00","slug":"sledi-casa-207","post-type":"post","title":"Potovanje na Veliki Zvonik","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/03/sledi-casa-207/","content":"

Ker so nam planine trenutno nedosegljive, jih obiščimo vsaj iz udobja domačega naslanjača. V tokratni oddaji Sledi časa stopamo po sledeh Franceta Kadilnika in ga spremljamo med vzponom na najvišjo goro tedanje monarhije. Takrat se je še Veliki Klek imenoval »Veliki Zvonik« in France, ki je bil začetnik organiziranega slovenskega planinstva, je vzpon nanj opisal v imenitnem potopisu, ki ga je za radijske potrebe priredil Marko Radmilovič.

\"\" — \nFrance KadilnikFoto: Gorenjski muzej

\"\" — \nGrossglocknerFoto: Grossglocknet.at

\"\" — \nGrossglocknerFoto: Markus Pernharts

\"\" — \nGrossglockner in potopisa Franceta KadilnikaFoto: Markus Pernharts

","excerpt":"Kako se je France Kadilnik povzpel na najvišjo goro monarhije","featured-media-id":29255,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/sledi-casa/174683697","abovetitle":"","subtitle":"Kako se je France Kadilnik povzpel na najvišjo goro monarhije","category-text":"False","permalink":"2020/03/sledi-casa-207/","show-start":"2020-04-05T17:20:00+02:00","show-end":"2020-04-05T18:00:00+02:00","audio-length":"1845","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/04/05/PotovanjenaVelikiZvonikMMC.PR1.20200405.7.1720.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174683697","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — \nFrance KadilnikFoto: Gorenjski muzej

\"\" — \nGrossglocknerFoto: Grossglocknet.at

\"\" — \nGrossglocknerFoto: Markus Pernharts

\"\" — \nGrossglockner in potopisa Franceta KadilnikaFoto: Markus Pernharts

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"375"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"445"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"29255"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29255"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"136443","attributes":{"wp-id":346449,"date":"2020-03-09T00:39:50+01:00","modified":"2020-03-22T18:45:06+01:00","slug":"sledi-casa-206","post-type":"post","title":"Zdravljica postane himna","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/03/sledi-casa-206/","content":"

Jeseni 1844, okrog praznika sv. Martina, je France Prešeren napisal prvo verzijo pesmi, ki je ob nastanku imela naslov »Zdravica ob novini leta 1844«. Tankočutni bralci so v kasnejših različicah tedaj spočete pesmi začutili slavospev bratstvu, svobodi in enakosti. Ta duh je na pomlad narodov 1848 odprl vrata gibanju, po katerem v monarhiji tudi s Slovenci nič več ni bilo tako kot dotlej. Besedilo je vznemirilo glasbenega ustvarjalca izpod Nanosa, duhovnika in skladatelja Stanka Premrla. Leta 1917, ko je bila v dunajskem parlamentu prebrana Majniška deklaracija s slovenskimi narodnimi zahtevami, je bila Premrl – Prešernova pesem prvič javno izvedena. Sedem desetletij kasneje, v času političnih sprememb, zlasti od leta 1987 naprej, so začeli ljudje ob njenem prepevanju spontano vstajati. Slovenija je dobila himno, ki jo je bilo potrebno le še formalno potrditi. Da je postala državna himna, pa je morala poprej nastati še slovenska država.

","excerpt":"Sprva narodna, nato državna himna","featured-media-id":29179,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/sledi-casa/174680595","abovetitle":"","subtitle":"Sprva narodna, nato državna himna","category-text":"False","permalink":"2020/03/sledi-casa-206/","show-start":"2020-03-22T17:20:00+01:00","show-end":"2020-03-22T18:00:00+01:00","audio-length":"1730","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/03/22/ZdravljicapostanehimnaMMC.PR1.20200322.7.1720.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174680595","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"375"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"503"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"29179"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29179"}},"frontpage-image":{"data":null}}}],"included":[{"type":"Author","id":"386","attributes":{"slug":"milan-trobicrtvslo-si","name":"dr. Milan Trobič","twitter":"@skolarist","facebook":"","title":"novinar, komentator","description":"Dr. Milan Trobič, diplomirani sociolog kulture, magister etnologije in kulturne antropologije, in doktor etnoloških znanosti, je novinar komentator v uredništvu dokumentarno-feljtonskih oddaj na Prvem programu Radia Slovenija ( od 2015). Od leta 1988 do 2015 je delal v uredništvu notranje političnih in gospodarskih dodaj Radia Slovenija. V tem času je novinarsko spremljal proces preoblikovanja družbene lastnine – privatizacijo, stanovanjsko reformo, v zadnjem času pa gospodarski razvoj – promet, transport, gradbeništvo. Poleg tega je spremljal proces proti četverici (JBTZ), oblikovanje prvih političnih strank, prve večstrankarske volitve, delo nekdanje Skupščine in nato Državnega zbora, pa tudi naravne ujme in drugo. Od leta 1984/85 do 1988 je delal kot redni novinarski sodelavec na Valu 202. Od leta 1988 pa je redno zaposlen na Radiu Slovenija. Je avtor številnih poljudnih in znanstvenih člankov, in avtor treh samostojnih monografij: Furmani – Skozi Postojnska vrata do morja in naprej ( 2003), Po Krpanovi sledeh (2005), Še vedno na prepihu (2016). Kot avtor in scenarist je pripravil tudi več dokumentarnih filmov in prispevkov: Polhanje na Notranjskem (1997/98), Aleluja, Andrej Žigon (2002), Trilogija – pozabljena dediščina, Hrušica, dokumentarni film (2009), Trilogija – pozabljena dediščina, Vrh treh kraljev, med Rupnikovo linijo in alpskim zidom, utrdbe in ostanki vojne, dokumentarni film (2009). Trilogija – pozabljena dediščina, Logaška planota, dokumentarni film (2009). Idrijska železnica, I. in II. del. dokumentarni film (2013/2014). Kot strokovni sodelavec je sodeloval pri dokumentarnem filmu Obrazi Planinskega polja (2007) RTV TV Slovenija. \r\nOd leta 2016 dela v okviru Dokumentarno feljtonske redakcije Radia Slovenija, kjer pripravlja oddaje: Razkošje v glavi, Nedeljska reportaža in Sledi časa. V prostem času nadaljuje etnološke terenske raziskave, in zbira arhivsko gradivo.","image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2016/06/milan-trobic-360x360.jpg","image-landscape":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2016/06/milan-trobic-800x600.jpg"}},{"type":"Author","id":"420","attributes":{"slug":"jurij-popovrtvslo-si","name":"Jurij Popov","twitter":"","facebook":"","title":"Novinar","description":"Novinar urednik, ki je prešel v uredništvo dokumentarno-feljtonskega programa po osamosvojitvi Slovenije leta 1992. Do takrat, od leta 1984 dalje, je bil član uredništva Dnevno-informativnega programa, kjer je urejal poročila in vodil dnevno-informativne oddaje od Jutranjih kronik prek Dogodkov in odmevov do Radijskega dnevnika. Ko je prešel v DFR je nekaj časa urejal, oblikoval in vodil Socialni observatorij (v nočnem programu), ki je bil namenjen socialnim temam, od trgovine z ljudmi prek položaja žensk v sodobni slovenski družbi do moči in nemoči socialnih služb in tako naprej. Do upokojitve (aprila 2016) je pripravil več kot 750 radijskih dokumentarnih oddaj in sicer v rubrikah Naš gost, ki se je preimenovala v Razkošje v glavi, Naš kraj, oddaje, ki je ni več, Praznične reportaže, tudi teh ni več, Nedeljske reportaže in Sledi časa. Takoj po osamosvojitvi je preoblikoval in postavil na nove temelje oddajo Na današnji dan in jo leto in pol tudi urejal. Kot novinarja ga zanimajo predvsem socialne in zgodovinske teme, pa kulturne in popotniške. Kar zadeva zgodovinske teme ga najbolj zanimajo teme iz slovenske zgodovine, saj je prepričan, da jo premalo poznamo. V vsaki oddaji, ki jo pripravlja, zdaj kot pogodbeni sodelavec, poišče in poudari nekaj temeljnih vrednot, vrednot, ki imajo pomembno vlogo za sožitje med ljudmi, spoštovanje narodove identitete ter za dosledno sledenje Kantovemu kategoričnemu imperativu, ki ga šteje za temelj svojega novinarskega dela.","image":"http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/01/popov-360x360.jpg","image-landscape":""}},{"type":"Author","id":"445","attributes":{"slug":"marko-radmilovicrtvslo-si","name":"Marko Radmilovič","twitter":"","facebook":"","title":"Novinar","description":"","image":"http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/01/radmilko-360x334.jpg","image-landscape":""}},{"type":"Author","id":"478","attributes":{"slug":"petra-medvedrtvslo-si","name":"Petra Medved","twitter":"","facebook":"","title":"","description":"","image":"http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/01/Petra-360x334.jpg","image-landscape":""}},{"type":"Author","id":"503","attributes":{"slug":"stane-kocutarrtvslo-si","name":"Stane Kocutar","twitter":"","facebook":"","title":"Novinar","description":"Po duši novinarski dokumentarist, po diplomi zgodovinar zaljubljen v teme iz katerih je moč iztisniti čim boljšo radijsko reportažo, po značaju raztresen radovednež in zbiralec čim bolj odštekanih dogodkov »na današnji dan«. Ker pa je bilo takih dni v preteklosti odločno preveč praviloma izpira zgodovinsko zlato iz štajerske reke preteklosti. Včasih ostane na situ kaj bleščečega. In to je za radio.","image":"http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/01/kocutar-360x360.jpg","image-landscape":""}},{"type":"Author","id":"590","attributes":{"slug":"ambroz-kvarticrtvslo-si","name":"dr. Ambrož Kvartič","twitter":"","facebook":"","title":"","description":"Ambrož Kvartič, doktor etnologije in kulturne antropologije, je v času dela na Filozofski fakulteti v Ljubljani raziskoval sodobno pripovedno folkloro in svoja dognanja objavil v knjigi Sodobne povedke v Sloveniji. Leta 2016 je prvič sedel za radijski mikrofon na Radiu Slovenija kot napovedovalec in kmalu zatem začel pripravljati dokumentarne radijske vsebine. Ustvarja tudi televizijske oddaje ter piše in objavlja literaturo za otroke.","image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/10/ambroz_kvartic-360x360.jpg","image-landscape":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/10/ambroz_kvartic-980x551.jpg"}},{"type":"Media","id":"29179","attributes":{"wp-id":348443,"title":"ZdravljicaBB","caption":"Marca pred 30 leti je Zdravljica, ki jo je leta 1904 uglasbil duhovnik Stanko Premrl, postala slovenska himna","media-source":"arhiv MMC - Bobo","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/zdravljicabb-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/zdravljicabb-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/zdravljicabb-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/zdravljicabb-1200x660.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29255","attributes":{"wp-id":349361,"title":"grossglockner1","caption":"Grossglockner","media-source":"Grossglocknet.at","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/grossglockner1-980x551.jpeg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/grossglockner1-360x215.jpeg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/grossglockner1-360x360.jpeg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/grossglockner1-1200x675.jpeg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29257","attributes":{"wp-id":349368,"title":"DSC_0012","caption":"Libeliče, kostnica in cerkev Svetega Martina","media-source":"Jurij Popov, Radio Slovenija","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/dsc_0012-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/dsc_0012-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/dsc_0012-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/dsc_0012-1200x745.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29529","attributes":{"wp-id":352226,"title":"003 (2)","caption":"Planinska gora po obnovi","media-source":"Zasebna last","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/003-2-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/003-2-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/003-2-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/003-2-1200x832.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29731","attributes":{"wp-id":354025,"title":"cari","caption":"Turcija ,Istanbul, 25.11.2015, 25. Novemer 2015\nLadje plujejo mimo Virgin tower v Istanbulu, turizem, ljudje, ribe,ribarjenje\nFoto:Borut Zivulovic /Bobo","media-source":"Foto Bobo","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/cari-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/cari-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/cari-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/cari-1200x767.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29894","attributes":{"wp-id":355934,"title":"Radijci_19171","caption":"Ekipa Radia Maribor, tonski tehnik Slavko Hohnjec, novinar Franček Jauk in napovedovalec Zmago Ajhmajer (1955-2011) med prenosom nogometne tekme s stadiona Ljudski vrt v Mariboru. Poletje 1971.","media-source":"Radio Maribor","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/radijci_19171-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/radijci_19171-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/radijci_19171-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/radijci_19171-1200x772.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"30006","attributes":{"wp-id":357053,"title":"ekipa","caption":"Stojan Jeretin in Jože Globevnik","media-source":"arhiv TAM","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/ekipa-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/ekipa-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/ekipa-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/ekipa-1200x712.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"30132","attributes":{"wp-id":358413,"title":"panjska končnica 1884","caption":"Poslikana panjska končnica Uboj v Lučah, 1884, les, olje na les, dim. 32,5 x 12 cm. Inv. št. MRO-ČM 1324.","media-source":"Čebelarski muzej v Radovljici","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/panjska-koncnica-1884-980x403.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/panjska-koncnica-1884-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/panjska-koncnica-1884-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/panjska-koncnica-1884.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"30147","attributes":{"wp-id":358495,"title":"510_LJU;0056081-aa (Kopiraj)","caption":"Postreščki, Ljubljana, 1895","media-source":"Arhiv Mestni muzej Ljubljana","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/510_lju0056081-aa-kopiraj-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/510_lju0056081-aa-kopiraj-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/510_lju0056081-aa-kopiraj-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/510_lju0056081-aa-kopiraj-1200x838.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"6879","attributes":{"wp-id":124545,"title":"prva-civilna-bolnisnica","caption":"Samostan bosonogih avguštincev, pozneje preurejen v Civilno bolnišnico","media-source":"wikipedia.org","media-source-url":"https://sl.wikipedia.org/wiki/Civilna_bolni%C5%A1nica,_Ljubljana","src-large-url":"//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2016/10/prva-civilna-bolnisnica.jpg","src-small-url":"//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2016/10/prva-civilna-bolnisnica-360x215.jpg","src-square-url":"//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2016/10/prva-civilna-bolnisnica-360x360.jpg","src-lightbox-url":"//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2016/10/prva-civilna-bolnisnica.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}}],"meta":{"pagination":{"page":1,"pages":28,"count":274}}}