Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Ptičja simfonija

33 epizod

33 epizod


V Sloveniji je bilo do zdaj opaženih več kot 380 vrst prostoživečih ptic. Spoznavamo jih s pomočjo slovenskih ornitologov. Za vrhunec pa vas bomo 6. maja v družbi ptic tudi prebudili.


03. 05. 2020

Ptičja simfonija 2020

Naravni rezervat Škocjanski zatok na 122 hektarjih združuje različna bivanjska okolja. Zato si v rezervatu, ki se nahaja na prepletu morja in kopnega ter s katerim upravlja Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), gnezdo spletejo raznovrstne ptice. Pred našimi mikrofoni so bili najbolj pogumni rakarji, svilnice, navadne čigre, mali deževniki, rumene pastirice, liske in lastovke.


02. 05. 2020

Vrbji kovaček

Vrbji kovaček je med pogostejšimi pticami pri nas. Je zelene barve, najlažje ga prepoznamo po petju. Najdemo ga na mnogih območjih - od zadnjih dreves v ruševju do doline Dragonje. Je med pticami, ki se odselijo najpozneje, tja do sredine oktobra ali še pozneje. Gre v Sredozemlje, nekaj jih prezimuje na Iberskem polotoku, večina v Severni Afriki.


01. 05. 2020

Mokož

Mokož živi v mokriščih. Ima precej dolge noge, doseže velikost majhnega goloba ali grlice. Ima markanten dolg, rahlo zakrivljen kljun rdeče barve. Med pticami ni veliko takih, ki imajo tako značilno oglašanje kot mokož. Gre za razmeroma čudno oglašanje, mnogi ga povezujejo s prašičjim kruljenjem. In po tem se ta tip oglašanja tudi imenuje - kruljenje.


30. 04. 2020

Kavka

Kavke so zelo inteligentne ptice, ki so razmeroma blizu človeku. Vrsta je razmeroma pogosta, ornitologe pa skrbi upadanja naravnih kolonij, pove dr. Tomi Trilar iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije. "Največja kolonija pri nas je v Ljubljani, za Bežigradom. Tam je okoli 50 parov. V Ljubljani kavke gnezdijo tudi na ministrstvu za obrambo - v roletah. Imajo žaluzije in na vrhu v tisti škatli gnezdijo kavke," opiše sogovornik. Ptica je vsejed, par ostane skupaj vse življenje, seli se le, če se vreme zelo poslabša in zmanjka hrane.


29. 04. 2020

Plavček

Plavček je izrazito nižinska vrsta. Večina populacije gnezdi do 700 metrov nadmorske višine. Plavček je klatež. Če ima dovolj hrane in so zime mile, jih preživi v okolici Slovenije. Če tega ni, se v mešanih jatah z velikimi sinicami, meniščki, močvirskimi sinicami odpravi v Sredozemlje.


28. 04. 2020

Svilnica

Svilnica je manjša ptica petka, ki po velikosti spominja na slavca. Je rjave barve in se rada skriva. "Poje iz grmovja. Petje je tisti glavni znak, po katerem prepoznamo to vrsto in jo lociramo," razloži varstveni ornitolog Domen Stanić iz Škocjanskega zatoka. Njene gnezditvene navade v Sloveniji so precej skrivnostne.


27. 04. 2020

Navadna čigra

Navadna čigra po izgledu spominja na rečnega galeba. Je malo manjša od te vrste, ima tanjša in bolj podolgovata krila. Je pretežno bele barve s sivkastimi perutmi, ima rdeč kljun in črno kapo na glavi. Pri nas te ptice gnezdijo na reki Dravi, v Škocjanskem zatoku in v Sečoveljskih solinah. Navadna čigra v Slovenijo pride aprila, ostane do avgusta. Seli se v subsaharsko Afriko, vse do Južne Afrike.


27. 04. 2020

Lokacija Ptičje simfonije 2020: Škocjanski zatok

Ekipa jutranjega programa Prvega bo 3. maja terenski studio postavila na prepletu morja in kopnega – v Škocjanskem zatoku. Lokacijo smo spoznali s pomočjo varstvenega ornitologa Domna Stanića.


04. 05. 2019

Trstni strnad

Na Prvem zdaj že odštevamo ure do jutrišnje Ptičje simfonije, ko vas bo jutranja ekipa v družbi ptic in ornitologov Dareta Fekonje, Valentina Scheina in Tomaža Jančarja ob 5. uri pozdravila s Cerkniškega jezera. Do takrat pa nam je ostala še ena ptica, ki bi vam jo radi predstavili. Njeno ime je trstni strnad, vprašanje o njem je pripravila Andreja Gradišar, odgovore pa Dare Fekonja.


03. 05. 2019

Žerjav

Žerjav je ena največjih ptic, ki jih je moč videti v Sloveniji. Pri nas sicer ne gnezdi, je pa zato Slovenija, točneje okolica Postojne ali Cerkniškega jezera na njegovi selitveni poti iz toplih krajev na sever Evrope. Ker so žerjavi družabne ptice, jih je mogoče v času selitve na skupinskih prenočiščih, ki so še ena njihova posebnost, videti tudi več tisoč. Kako to izgleda in kako je tam, kjer je teh ptic več deset tisoč skupaj, pa nam bo v nadaljevanju povedal strokovni vodja Notranjskega parka Tomaž Jančar. Z njim se je pogovarjala Andreja Gradišar.


02. 05. 2019

Mala tukalica

Ena od ptic, za katere je Cerkniško jezero, izjemnega pomena za preživetje populacije v Sloveniji, je mala tukalica. Gre za močvirsko ptico, ki ga življenje potrebuje stabilno trstičje. Njeno petje nekateri zamenjujejo za žabje oglašanje, morda zato, ker je aktivna ponoči v istem času kot žabe. Več o tej ptici pa dr. Tomi Trilar iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije in Andreja Gradišar.


01. 05. 2019

Rjavovrati ponirek

Nekatere ptice se oglašajo bolj, druge manj predirno. Med prve zagotovo spada ta, o kateri bomo v okviru priprav na naš nedeljski jutranji ptičji koncert s Cerkniškega jezera govorili v naslednjih minutah. Predstavili vam bomo rjavovratega ponirka in če ga še niste slišali, se splača počakati na posnetek, da boste vedeli, da gre za ptico in ne za kakšno domačo žival, ki jo redijo na primer na kmetiji. O rjavovratem ponirku sta se pogovarjala ornitolog Valentin Schein in Andreja Gradišar.


30. 04. 2019

Repnik

Repnik je ptica, ki je razširjena po celi Evropi, zasledili so jo tudi že na Bermudih, Grenlandiji, v Nepalu in Mongoliji. Je družabna ptica, ki se zaradi lažjega preživetja jeseni rada združi v jato s sorodnimi pticami. Več o njej je ornitolog Dare Fekonja povedal Andreji Gradišar.


29. 04. 2019

Trstni cvrčalec

Trstni cvrčalec je ptica za katero bi, če bi jo le slišali in ne tudi videli, morda rekli, da ne gre za ptico, ampak za žuželko. Poje sicer na izpostavljenih mestih in to tudi po par minut dolgo. Kako se oglaša, boste slišali v nadaljevanju. Več o trstnem cvrčalcu nam bo povedal dr. Tomi Trilar iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije, ki je zaslužen tudi za vse posnetke oglašanja ptic, ki jih lahko poslušate na naših valovih. Posnel jih je sam, prav tako skrbi za njihovo hranjenja v okviru Slovenskega arhiva živalskih zvokov. S Tomijem Trilarjem se je pogovarjala Andreja Gradišar.


28. 04. 2019

Raca kostanjevka

Čez teden dni ob tem času bomo skoraj že končali prenos jutranjega Ptičjega petja s Cerkniškega jezera, ki ga pripravljamo. Do takrat pa vam bomo vsak dan predstavili še eno od ptic, ki jih je mogoče najti v Sloveniji. Danes je na vrsti raca kostanjevka. Le približno 10 parov jih gnezdi v Sloveniji, veliko več jih lahko vidimo, ko se selijo in se predvsem na Cerkniškem jezeru ustavijo, da se najejo in spočijejo za nadaljevanje poti. Raco kostanjevko nam predstavljata ornitolog Valentin Schein in Andreja Gradišar.


27. 04. 2019

Belohrbti detel

V Sloveniji je le med 100 in 150 belohrbti detlov. Če bi želeli poiskati kakšnega, bi se morali odpraviti v kakšno grapo, kjer je gozd naraven v pravem pomenu besede, saj z njim človek ne upravlja. Takšno okolje imajo največji slovenski detli najraje. Kako ta ptica izgleda, kaj ji omogoča, da stoji na poševnem deblu, ali se oglašanje različnih detlov razlikuje - na vsa ta vprašanja je Andreji Gradišar odgovoril ornitolog Tomaž Jančar.


25. 04. 2019

Kosec

Brušenju kose je podobno oglašanje kosca, pravijo nekateri. V toplih pomladnih nočeh pa se razgleda tudi kilometer daleč. Največ koscev v Sloveniji je na Cerkniškem jezeru, zato je pravi za to, da nam predstavi to ptico zagotovo strokovni vodja Notranjskega parka ornitolog Tomaž Jančar, ki bo z nami tudi v nedeljskem jutranjem programu 5. maja, ko bomo prenašali jutranji ptičji zbor iz okolice jezera. S Tomažem Jančarjem se je pogovarjala Andreja Gradišar.


24. 04. 2019

Bičja trstnica

Na Cerkniškem jezeru, kjer bo v začetku maja ekipa Prvega postavila terenski studio, domuje veliko bičjih trstnic. Gre za precej majhno ptico, ki je na seznamu ogroženih v Sloveniji. Zakaj in katere ptice se pogosteje znajdejo na njem, pa boste slišali v nadaljevanju v pogovoru Andreje Gradišar z dr. Tomijem Trilarjem iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije, ki je z nami prijazno delil tudi posnetke oglašanja ptic, ki vam jih predstavljamo vsak dan. V ponedeljek smo prisluhnili bobnarici, včeraj rumeni pastirici, danes pa je torej na vrsti bičja trstnica.


23. 04. 2019

Rumena pastirica

S predstavitvami slovenskih ptic na Prvem odštevamo do Ptičje simfonije, ko boste v nedeljskem jutranjem programu 5. maja celo jutro lahko poslušali ptičje prepevanje. Danes je vrsti rumena pastirica, ki jo morda kdo pozna tudi po starem imenu ovčarica. Ptice imajo namreč zanimiv način, kako si olajšajo svojo pot do hrane. Usedejo se na ovce ali v njihovo bližino. Ko se ovce pomikajo po travniku, se pred njimi umikajo žuželke, ki so sicer skrite med rastjem. Zaradi umikanja pred ovcami se izpostavijo in ptica jih tako lažje ulovi. Ovce so torej pomočniki pri lovu, ne da bi za to sploh vedele. To bi znal biti tudi razlog, zakaj so ptico, ki jo danes imenujemo rumena pastirica, v preteklosti poznali po imenu ovčarica. O njej se je Andreja Gradišar pogovarjala z ornitologom Daretom Fekonjo.


22. 04. 2019

Bobnarica

Botaurus stellaris je njeno latinsko ime, po angleško ji rečemo Eurasian bittern ali Great bittern, slovensko pa Bobnarica. Pri nas gnezdi le na Cerkniškem jezeru, njeno oglašanje se razlega do okoli 7 kilometrov daleč. Če imate dobro delujoča ušesa in kakovosten radijski sprejemnik, jo boste lahko slišali tudi v naslednjih minutah, saj se oglaša s precej nizkimi frekvencami, ki jih je težko slišati. Sicer pa vas že zdaj vabimo na spletno stran radioprvi.si ali Facebook profil Prvi, kjer smo objavili posnetek njenega oglašanja. Tam boste lahko tudi videli, na kakšen način nastane ta nizek zvok. Priporočamo pa poslušanje s slušalkami. Bobnarico nam je opisal ornitolog Valentin Schein iz Notranjskega parka.


Več epizod
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt