{"links":{"first":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?categories=360&hide_future=false&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=1","last":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?categories=360&hide_future=false&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=27","next":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?categories=360&hide_future=false&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=2","prev":null},"data":[{"type":"Post","id":"143364","attributes":{"wp-id":369680,"date":"2020-06-30T17:50:49+02:00","modified":"2020-07-09T11:56:29+02:00","slug":"prvi-na-obisku-243","post-type":"post","title":"Košarkarsko poletje","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/06/prvi-na-obisku-243/","content":"

Oddaja Prvi na obisku se je odpravila do Osnovne šole Ketteja in Murna Ljubljana, kjer najmlajši poletje preživljajo na košarkarskem igrišču Športnega parka Kodeljevo. Otroke med 6. in 12. letom starosti smo obiskali na Košarkarskem poletju Košarkarskega društva Slovan. To je za mlade pripravilo zanimiv in aktiven program, ki ni vključuval le košarke, temveč tudi kaj drugega. Vse do petka bodo mladi namreč tudi ustvarjali, se kopali in se na najrazličnejše načine zabavali. Trenerja košarke in otroci, ki se ukvarjajo s tem športom, so nam predstavili tudi dogajanje na košarkarskem taboru v Zambratiji, ki so ga ravno končali.

","excerpt":"Košarkarsko društvo Slovan za mlade organizira košarkarsko poletje, polno treningov, plavanja in druženja","featured-media-id":31113,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/prvi-na-obisku/174705068","abovetitle":"","subtitle":"Košarkarsko društvo Slovan za mlade organizira košarkarsko poletje, polno treningov, plavanja in druženja","category-text":"False","permalink":"2020/06/prvi-na-obisku-243/","show-start":"2020-07-08T11:30:00+02:00","show-end":"2020-07-08T12:00:00+02:00","audio-length":"1724","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/07/08/PrvinaobiskuMMC.PR1.20200708.3.1130.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174705068","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"360"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"356"},{"type":"Author","id":"501"}],"meta":{"count":2}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"31113"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/31113"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"142928","attributes":{"wp-id":367515,"date":"2020-06-28T19:12:25+02:00","modified":"2020-07-01T12:27:14+02:00","slug":"prvi-na-obisku-242","post-type":"post","title":"Gorsko in turno kolesarjenje","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/06/prvi-na-obisku-242/","content":"

Nedvomno je gorsko in turno kolesarjenje v zadnjih desetih letih doživelo nov razcvet. Ne samo, da se je povečalo število kolesarjev, tudi zvrst gorskega in turnega kolesarstva se je v zadnjih letih precej spremenila in usmerila. Tudi v Sloveniji opažamo naraščajoč trend preživljanja prostega časa v naravi na kolesu, čemur pa po mnenju kolesarjev ne sledita niti zakonodaja niti razvoj infrastrukture. Tokrat bomo v oddaji Prvi na obisku obiskali hrib Golovec, ki je prepreden s številnimi kolesarskimi potmi. S sogovorniki bomo iskali odgovor na vprašanje, kako najti pravo razmerje med varovanjem narave in gozdov in njihovo uporabo za rekreacijske namene. Vabljeni v našo družbo ob 11.30.

","excerpt":"Turnim kolesarjem so najbolj vznemirljive divje, neuhojene poti","featured-media-id":31011,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/prvi-na-obisku/174703705","abovetitle":"","subtitle":"Turnim kolesarjem so najbolj vznemirljive divje, neuhojene poti","category-text":"False","permalink":"2020/06/prvi-na-obisku-242/","show-start":"2020-07-01T11:30:00+02:00","show-end":"2020-07-01T12:00:00+02:00","audio-length":"1778","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/07/01/Prvinaobisku-GorskointurnokolesarjenjeMMC.PR1.20200701.3.1130.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174703705","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"360"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"431"},{"type":"Author","id":"528"},{"type":"Author","id":"476"}],"meta":{"count":3}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"31011"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/31011"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"141766","attributes":{"wp-id":362685,"date":"2020-06-11T00:38:45+02:00","modified":"2020-06-24T14:10:14+02:00","slug":"prvi-na-obisku-241","post-type":"post","title":"Juhuhu, počitnice!","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/06/prvi-na-obisku-241/","content":"

Končuje se šolsko leto 2019/2020, ki si ga bodo zelo dobro zapomnili tako učenci kot učitelji in starši. Zadnja tretjina leta je namreč minila v znamenju ukrepov zaradi epidemije novega koronavirusa, pouk se je za kar nekaj tednov preselil na splet in tudi letošnje poletne počitnice bodo verjetno nekoliko drugačne kot sicer. Kako so se z učenjem na daljavo spopadli učenci in zaposleni na Osnovni šoli Toneta Pavčka v Mirni Peči, kako je minilo zadnjih nekaj tednov po vrnitvi v šolo in kakšni so počitniški načrti tamkajšnjih šolarjev, je na zadnji šolski dan preverila terenska ekipa Prvega.

","excerpt":"Zadnji šolski dan je ekipa Prvega preživela med učenci OŠ Toneta Pavčka Mirna Peč","featured-media-id":30880,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/prvi-na-obisku/174702451","abovetitle":"","subtitle":"Zadnji šolski dan je ekipa Prvega preživela med učenci OŠ Toneta Pavčka Mirna Peč","category-text":"False","permalink":"2020/06/prvi-na-obisku-241/","show-start":"2020-06-24T11:30:00+02:00","show-end":"2020-06-24T12:00:00+02:00","audio-length":"1849","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/06/24/JuhuhupoitniceMMC.PR1.20200624.3.1130.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174702451","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

Štanjel je bil prvič omenjen v pisnih virih leta 1402, utrjen pa je bil že v antiki. Bil je branik pred turškimi vpadi vrhunec pa je naselje doživelo v 16. in 17. stoletju. V medvojnem času je svoj pečat arhitekturi vtisnil Maks Fabiani, ki je arhitekturo 16. in 17. stoletja s svojimi posegi prilagodil potrebam sodobnega življenja.

","excerpt":"Revitalizacija jedra in obnova gradu sta se začeli že v 60. letih.","featured-media-id":30707,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/prvi-na-obisku/174700927","abovetitle":"","subtitle":"Revitalizacija jedra in obnova gradu sta se začeli že v 60. letih.","category-text":"False","permalink":"2020/06/stanjel/","show-start":"2020-06-17T11:30:00+02:00","show-end":"2020-06-17T11:55:00+02:00","audio-length":"1669","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/06/17/PrvinaobiskuMMC.PR1.20200617.3.1130.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174700927","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"360"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"379"},{"type":"Author","id":"492"}],"meta":{"count":2}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"30707"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30707"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"141035","attributes":{"wp-id":359582,"date":"2020-05-28T00:38:46+02:00","modified":"2020-06-10T17:01:36+02:00","slug":"prvi-na-obisku-239","post-type":"post","title":"Nimajo vodovoda, vendar imajo optiko","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/05/prvi-na-obisku-239/","content":"

Generalna skupščina Združenih narodov je leta 2010 opredelila pravico do vode kot temeljno človekovo pravico. Pred leti se je z vpisom neodtujljive pravice do vode v Ustavo njenim ciljem pridružila tudi Slovenija. Vseeno po državi najdemo še nekatera območja brez vzpostavljenega vodovodnega sistema. Eno izmed njih je Ajdovska planota v občini Žužemberk, kjer več kot 600 prebivalcev uporablja deževnico. Kako je mogoče, da na tem predelu države, ki je od Ljubljane oddaljeno dobrih 60 kilometrov, že imajo optično omrežje, nimajo pa osnovne dobrine, kot je pitna voda?

V oddaji so sodelovali župan občine Žužemberk Jože Papež, direktor komunale Novo mesto Gregor Klemenčič in predstavnik občinskega sveta Darko Pucelj.

$\"\"$

O pokritosti vodovodnega sistema po državi ministrstvo za okolje in prostor pravi naslednje:

V Sloveniji je približno 670 aktivnih javnih vodovodnih sistemov, ki po zadnji analizi razpoložljivih podatkov kažejo, da se iz javnih vodovodnih sistemov v Sloveniji oskrbuje 1.824.677 prebivalcev, kar znaša 88,6 % prebivalcev Slovenije. Število zasebnih vodovodov, ki oskrbujejo več kot 50 prebivalcev ali imajo zmogljivost več kot 10 m3/dan, je vsaj 317, medtem ko je število zasebnih vodovodov, ki imajo določenega upravljavca in ki oskrbujejo manj kot 50 prebivalcev z zmogljivostjo manjšo od 10 m3/dan, vsaj 878. Na območjih, kjer javni vodovod oz. javna oskrba s pitno vodo ni zagotovljena, predpisi omogočajo lastno oskrbo s pitno vodo.

\n\t
\n\t $\"\"$ \n
\n\t
\n\t $\"\"$ \n
\n\t
\n\t $\"\"$ \n
\n\t
\n\t $\"\"$ \n
\n
\n

","excerpt":"Iz javnih vodovodnih sistemov se v Sloveniji oskrbuje 1.824.677 prebivalcev, kar znaša 88,6 % prebivalcev Slovenije.","featured-media-id":30465,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174699106","abovetitle":"","subtitle":"Iz javnih vodovodnih sistemov se v Sloveniji oskrbuje 1.824.677 prebivalcev, kar znaša 88,6 % prebivalcev Slovenije.","category-text":"False","permalink":"2020/05/prvi-na-obisku-239/","show-start":"2020-06-10T11:30:00+02:00","show-end":"2020-06-10T12:00:00+02:00","audio-length":"1941","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/06/09/Nimajovodovodavendarimajooptiko4789634.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174699106","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

V oddaji so sodelovali župan občine Žužemberk Jože Papež, direktor komunale Novo mesto Gregor Klemenčič in predstavnik občinskega sveta Darko Pucelj.

"},{"kind":"html","content":"

$\"\"$

"},{"kind":"html","content":"

O pokritosti vodovodnega sistema po državi ministrstvo za okolje in prostor pravi naslednje:

"},{"kind":"html","content":"

V Sloveniji je približno 670 aktivnih javnih vodovodnih sistemov, ki po zadnji analizi razpoložljivih podatkov kažejo, da se iz javnih vodovodnih sistemov v Sloveniji oskrbuje 1.824.677 prebivalcev, kar znaša 88,6 % prebivalcev Slovenije. Število zasebnih vodovodov, ki oskrbujejo več kot 50 prebivalcev ali imajo zmogljivost več kot 10 m3/dan, je vsaj 317, medtem ko je število zasebnih vodovodov, ki imajo določenega upravljavca in ki oskrbujejo manj kot 50 prebivalcev z zmogljivostjo manjšo od 10 m3/dan, vsaj 878. Na območjih, kjer javni vodovod oz. javna oskrba s pitno vodo ni zagotovljena, predpisi omogočajo lastno oskrbo s pitno vodo.

"},{"kind":"html","content":"

\n
\n $\"\"$ \n
\n
\n $\"\"$ \n
\n
\n $\"\"$ \n
\n
\n $\"\"$ \n
\n
\n

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"360"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"415"},{"type":"Author","id":"447"}],"meta":{"count":2}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"30465"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30465"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"140282","attributes":{"wp-id":356807,"date":"2020-05-14T00:38:28+02:00","modified":"2020-05-29T19:31:43+02:00","slug":"prvi-na-obisku-237","post-type":"post","title":"Nacionalni teden prostovoljstva","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/05/prvi-na-obisku-237/","content":"

Letos že 21. leto zapored praznujemo Nacionalni teden prostovoljstva. Na Slovenski filantropiji – Združenju za promocijo prostovoljstva, si prizadevajo za dvig prepoznavnosti prostovoljskega dela. Tako se v tem tednu zahvaljujejo prostovoljcem in prostovoljskim organizacijam za njihovo udejstvovanje, hkrati pa vabijo posameznike, da spoznajo prostovoljske priložnosti, svoj čas pa namenijo tudi v dobro skupnosti. Kje je prostovoljstvo danes in ali ljudje prepoznajo delo prostovoljcev in kaj to delo pomeni njim samim? To smo izvedeli na Veseli dan prostovoljstva, ko prostovoljci v več kot 40 krajih delijo časopis Dobra dela ne potrebujejo reklame. Prostovoljci časopis delijo tudi mimoidočim na Kongresnem trgu v Ljubljani, kjer smo spregovorili s sogovorniki.

Namen Nacionalnega tedna prostovoljstva je zahvala vsem prostovoljcem in hkrati povabilo vsem, da se pridružijo prostovoljskim aktivnostim, razloži Primož Jamšek iz Slovenske filantropije. Letos Veseli dan prostovoljstva zaradi epidemije poteka nekoliko drugače kot pretekla leta, pojasni:

“Na Veseli dan prostovoljstva smo se prostovoljci običajno zbrali v središču prestolnice in se predstavili širši javnosti, letos pa smo te zgodbe strnili v časopis, ki ga delimo mimoidočim.”

Nove razmere so v času koronavirusne krize terjale nove oblike prostovoljstva:

“Prostovoljci so priskočili na pomoč pri varstvu otrok, katerih starši niso imeli varstva, ker so delali v kritični infrastrukturi. Dovažali so pakete na dom, opravljali prevoze zaposlenih v domove za starejše. Mnogi ljudje so se znašli v težki finančni situaciji, zato smo program razdeljevanja viškov hrane razširili še na pet drugih krajev. “

Prostovoljstvo je socialni korektiv. Vedno pa se postavi vprašanje, kdaj je socialni korektiv tudi potuha državi. Ko prostovoljci opravljajo dela, za katera bi morala poskrbeti država. Primož Jamšek:

“Se strinjam. Prostovoljstvo bi morala biti dodana vrednost obstoječim servisom države. Ne pa, da skrbijo za to, da ljudje niso lačni in da lahko preživijo. Bi pa morala država prostovoljcem tudi prisluhniti. Da stvari, ki jih opazijo na terenu, sporočajo naprej in da država te predloge upošteva za rešitev situacije. Država in lokalne skupnosti imajo za to premalo posluha.”

Morda je nekoliko manj znano, da obstaja tudi etični kodeks, ki se ga morajo držati prostovoljci. Četudi bi pričakovali, da prostovoljci, ki največkrat gojijo zelo visoke etične standarde, takšnih kodeksov ne potrebujejo. Primož Jamšek pravi, da so ti kodeksi prostovoljcem vodilo, kako naj delujejo, ko ne vedo, kako v določenih situacijah ravnati:

“Od prostovoljcev se pričakuje enaka kakovost storitev kot od strani zaposlenih, ki so se za poklic usposabljali. Prostovoljske organizacije, kljub temu, da so zelo podhranjene, veliko vlagajo v usposabljanje prostovoljcev, da lahko delujejo čim bolj strokovno. Od prostovoljnega gasilca se denimo pričakuje, da bo gasil na isti način kot poklicni gasilec.”

\"\" — Improviziran studio oddaje Prvi na obisku v parku Zvezda v Ljubljani

V oddaji smo se pogovarjali tudi s prostovoljkami Leo, Biserko in Foško Veroniko, ki delujejo na različnih področjih prostovoljskega dela. Vabljeni k poslušanju!

","excerpt":"Kje je prostovoljstvo danes in ali ljudje prepoznajo delo prostovoljcev?","featured-media-id":30201,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/prvi-na-obisku/174696361","abovetitle":"","subtitle":"Kje je prostovoljstvo danes in ali ljudje prepoznajo delo prostovoljcev?","category-text":"False","permalink":"2020/05/prvi-na-obisku-237/","show-start":"2020-05-27T11:30:00+02:00","show-end":"2020-05-27T12:00:00+02:00","audio-length":"1470","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2020/05/28/Prvinaobisku-Tedenprostovoljstva4774826.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174696361","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Na Veseli dan prostovoljstva smo se prostovoljci običajno zbrali v središču prestolnice in se predstavili širši javnosti, letos pa smo te zgodbe strnili v časopis, ki ga delimo mimoidočim.”

"},{"kind":"html","content":"

Nove razmere so v času koronavirusne krize terjale nove oblike prostovoljstva:

"},{"kind":"html","content":"

“Prostovoljci so priskočili na pomoč pri varstvu otrok, katerih starši niso imeli varstva, ker so delali v kritični infrastrukturi. Dovažali so pakete na dom, opravljali prevoze zaposlenih v domove za starejše. Mnogi ljudje so se znašli v težki finančni situaciji, zato smo program razdeljevanja viškov hrane razširili še na pet drugih krajev. “

"},{"kind":"html","content":"

“Se strinjam. Prostovoljstvo bi morala biti dodana vrednost obstoječim servisom države. Ne pa, da skrbijo za to, da ljudje niso lačni in da lahko preživijo. Bi pa morala država prostovoljcem tudi prisluhniti. Da stvari, ki jih opazijo na terenu, sporočajo naprej in da država te predloge upošteva za rešitev situacije. Država in lokalne skupnosti imajo za to premalo posluha.”

"},{"kind":"html","content":"

“Od prostovoljcev se pričakuje enaka kakovost storitev kot od strani zaposlenih, ki so se za poklic usposabljali. Prostovoljske organizacije, kljub temu, da so zelo podhranjene, veliko vlagajo v usposabljanje prostovoljcev, da lahko delujejo čim bolj strokovno. Od prostovoljnega gasilca se denimo pričakuje, da bo gasil na isti način kot poklicni gasilec.”

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Improviziran studio oddaje Prvi na obisku v parku Zvezda v Ljubljani

"},{"kind":"html","content":"

V oddaji smo se pogovarjali tudi s prostovoljkami Leo, Biserko in Foško Veroniko, ki delujejo na različnih področjih prostovoljskega dela. Vabljeni k poslušanju!

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"360"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"476"},{"type":"Author","id":"478"}],"meta":{"count":2}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"30201"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30201"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"139883","attributes":{"wp-id":355744,"date":"2020-05-07T00:38:45+02:00","modified":"2020-05-21T19:32:05+02:00","slug":"prvi-na-obisku-235","post-type":"post","title":"“Ko se začne čebelarska sezona, ni dopusta!”","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/05/prvi-na-obisku-235/","content":"

V Sloveniji imamo okoli 11 tisoč čebelarjev, ali, povedano drugače, 5 na tisoč prebivalcev, s čimer se uvrščamo v sam svetovni vrh. Tja sodijo slovenski čebelarji tudi glede na svojo strokovnost, napredne čebelarske tehnologije in tradicijo čebelarstva. Na svetovni dan čebel smo obiskali družino Kokl iz vasi Potoče pri Preddvoru, kjer se s čebelarstvom ukvarja že peta generacija. Kakšna je letošnja čebelarska sezona, kako čebelarji iščejo čebelje paše, kako prenašajo svoje znanje na mlajše rodove in kako utrjujejo zaupanje potrošnikov v slovenski med, sta nam povedala Jožef in Branka Kokl.

“S čebelami sem “gor zrasel”, svoje prve čebele sem dobil, ko sem imel osem let. In od takrat dalje se ves čas s čebelami, prekinil sem edino takrat, ko sem bil pri vojakih.” (Jožef Kokl)

\"\" — \nJožef Kokl, foto: Andreja Čokl/Prvi

\"\" — \nStari panji, foto: Andreja Čokl/Prvi

\"\" — \nVrt medovitih rastlin, foto: Andreja Čokl/Prvi

\n\n

","excerpt":"Prvi na obisku pri čebelarju Jožefu Koklu","featured-media-id":30082,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/prvi-na-obisku/174694290","abovetitle":"","subtitle":"Prvi na obisku pri čebelarju Jožefu Koklu","category-text":"False","permalink":"2020/05/prvi-na-obisku-235/","show-start":"2020-05-20T11:30:00+02:00","show-end":"2020-05-20T12:00:00+02:00","audio-length":"1660","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2020/05/20/IzpredebelnjakaMMC.PR1.20200520.3.1130.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174694290","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“S čebelami sem “gor zrasel”, svoje prve čebele sem dobil, ko sem imel osem let. In od takrat dalje se ves čas s čebelami, prekinil sem edino takrat, ko sem bil pri vojakih.” (Jožef Kokl)

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — \nJožef Kokl, foto: Andreja Čokl/Prvi

\"\" — \nStari panji, foto: Andreja Čokl/Prvi

\"\" — \nVrt medovitih rastlin, foto: Andreja Čokl/Prvi

"},{"kind":"html","content":"

Med mnogimi institucijami in zavodi, ki so morali zaradi novega koronavirusa zapreti svoja vrata, je bil tudi Arboretum Volčji Potok – javni zavod, ki sodi med najpomembnejšo vrtno arhitekturno dediščino v Sloveniji in je razglašen za kulturni spomenik državnega pomena. Med drugim skrbi za širjenje parkovne in vrtnarske kulture v slovenskem prostoru in se povezuje in sodeluje s podobnimi institucijami po svetu. Arboretum je obiskala tudi ekipa Prvega in preverila, kako je zaprtje vplivalo na njegovo delovanje in razvoj, kaj lahko obiskovalci po ponovnem odprtju občudujejo in katere so spremembe, ki jih morajo ob obisku parka upoštevati.

Arboretum je bil zaradi epidemije zaprt dober mesec dni in ravno v času, ko so se pripravljali na veliko spomladansko razstavo tulipanov, ki v Arboretum privabi največ obiskovalcev. Aleš Ocepek, direktor Arboretuma Volčji Potok:

“Za Arboretum so bili to kar težki časi. Kljub temu smo jih dobro prenašali. Predvsem smo poskušali pripraviti Arboretum, da bo lep, ko se koronavirus malce poleže in da bodo naši obiskovalci začutili čudovit utrip Arboretuma. Mislim, da je ta Arboretum tudi čudovito zdravilo za koronavirus. V našem okolju se ljudje dobro počutijo.”

Veliko delovnih procesov je v Arboretumu teklo naprej, pojasnjuje Aleš Ocepek. Ob ponovnem odprtju, kot še dodaja, pa še naprej veljajo določeni protikoronski ukrepi za obiskovalce in zaposlene:

“V Arboretumu smo že v začetku pripravili jasne ukrepe. To je razdalja med obiskovalci, razkuževanje rok in tudi v parku smo poskrbeli za nekaj redarjev, ki so spremljali obiskovalce, vendar niso imeli veliko dela. Obiskovalci se zavedajo, da je zdravje na prvem mestu in se mi zdi, da sprejemajo naše okolje kot dobrobit za svojo dušo. Tu se sprostijo in nimamo nobenih težav s tem. Seveda pa bo kakšen ukrep še nekaj časa ostal. Za varnost pač moramo poskrbeti.”

Izguba bo velika, dodaja, a je prepričan, da jo bodo v roku enega leta ali dveh uspeli pokrpati:

“Bo pa potrebnih mnogo naporov za to. A sem optimist glede prihodnosti. Ne bo pa lahko. Ne bo lahko nikomur v Sloveniji. Potrudili se bomo, da bomo z delom to uredili.”

Agronominja Melita Miš Strgar, ki je v Arboretumu zadolžena za stike z javnostmi o tem, kaj je v parku mogoče trenutno občudovati:

“V tem času so na prvem mestu po cvetenju rododendroni in sleči. Krasne čebule so v teh vijoličnih odtenkih na velikem delu gredic s trajnicami. Počasi se zamenjujejo dvoletnice in prihajajo na vrsto enoletnice. Sadimo vse, da se bo cvetje potem nadaljevalo naprej. Še malo pa bodo zacvetele prve vrtnice, no, nekatere že cvetijo, ki bodo kot kraljice rož kraljevale vse poletje. In pa seveda številni grmi, trajnice in drevesa tudi v tem času kažejo svojo najlepšo podobo.”

","excerpt":"Ukrepi proti novemu koronavirusu vplivajo na delovanje in razvoj tudi v javnem zavodu Arboretum Volčji Potok ","featured-media-id":29943,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/prvi-na-obisku/174692659","abovetitle":"","subtitle":"Ukrepi proti novemu koronavirusu vplivajo na delovanje in razvoj tudi v javnem zavodu Arboretum Volčji Potok ","category-text":"False","permalink":"2020/04/prvi-na-obisku-236/","show-start":"2020-05-13T11:30:00+02:00","show-end":"2020-05-13T12:00:00+02:00","audio-length":"1717","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/05/13/Prvinaobisku-ArboretumVoljiPotokMMC.PR1.20200513.3.1130.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174692659","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Za Arboretum so bili to kar težki časi. Kljub temu smo jih dobro prenašali. Predvsem smo poskušali pripraviti Arboretum, da bo lep, ko se koronavirus malce poleže in da bodo naši obiskovalci začutili čudovit utrip Arboretuma. Mislim, da je ta Arboretum tudi čudovito zdravilo za koronavirus. V našem okolju se ljudje dobro počutijo.”

"},{"kind":"html","content":"

Veliko delovnih procesov je v Arboretumu teklo naprej, pojasnjuje Aleš Ocepek. Ob ponovnem odprtju, kot še dodaja, pa še naprej veljajo določeni protikoronski ukrepi za obiskovalce in zaposlene:

"},{"kind":"html","content":"

“V Arboretumu smo že v začetku pripravili jasne ukrepe. To je razdalja med obiskovalci, razkuževanje rok in tudi v parku smo poskrbeli za nekaj redarjev, ki so spremljali obiskovalce, vendar niso imeli veliko dela. Obiskovalci se zavedajo, da je zdravje na prvem mestu in se mi zdi, da sprejemajo naše okolje kot dobrobit za svojo dušo. Tu se sprostijo in nimamo nobenih težav s tem. Seveda pa bo kakšen ukrep še nekaj časa ostal. Za varnost pač moramo poskrbeti.”

"},{"kind":"html","content":"

Izguba bo velika, dodaja, a je prepričan, da jo bodo v roku enega leta ali dveh uspeli pokrpati:

"},{"kind":"html","content":"

“Bo pa potrebnih mnogo naporov za to. A sem optimist glede prihodnosti. Ne bo pa lahko. Ne bo lahko nikomur v Sloveniji. Potrudili se bomo, da bomo z delom to uredili.”

"},{"kind":"html","content":"

Agronominja Melita Miš Strgar, ki je v Arboretumu zadolžena za stike z javnostmi o tem, kaj je v parku mogoče trenutno občudovati:

"},{"kind":"html","content":"

“V tem času so na prvem mestu po cvetenju rododendroni in sleči. Krasne čebule so v teh vijoličnih odtenkih na velikem delu gredic s trajnicami. Počasi se zamenjujejo dvoletnice in prihajajo na vrsto enoletnice. Sadimo vse, da se bo cvetje potem nadaljevalo naprej. Še malo pa bodo zacvetele prve vrtnice, no, nekatere že cvetijo, ki bodo kot kraljice rož kraljevale vse poletje. In pa seveda številni grmi, trajnice in drevesa tudi v tem času kažejo svojo najlepšo podobo.”

Mladinsko delovanje je v Škofji Loki dobro organizirano, deluje že 20 let, povezuje pa ga Zavod O. Kaj se je zadnji dve desetletji dogajalo na tem področju, kako se je mladinsko ograniziranje spremenilo – od prirejanja alternativnih glasbenih dogodkov v začetku tisočletja do današnjih različnih kulturnih in izobraževalnih vsebin? Kako danes mladi v svojih prostorih povezujejo več generacij in kaj prinaša Mladinski center 2.0, projekt celovite obnove mladinske infrastrukture v prostorih nekdanje vojašnice? O tem z mladimi iz Zavoda O, Kluba škofjeloških študentov in prostovoljci.

Zavod O združuje večino mladinskih in kulturnih dejavnosti v Škofji Loki. Trudimo se delati po načelih mladinskega dela, kar pomeni, da so naše primarna občinstvo mladi. Imamo to srečo, da imamo v Škofji Loki gimnazijo, močan študentski klub in še cel kup drugih aktivnih mladih. Delujemo kot nevladna organizacija. V svoje programe vključujemo mlade kot ustvarjalce, mlade kot producente in mlade kot udeležence v različne programe. Naša področja so kultura, ki spada pod pokroviteljstvo MKC Pri rdeči ostrigi, izvajamo projekt večgeneracijski center v Škofji Loki, kjer skrbimo za prenašanje znanj, socialno vključenost, za skrb za starejše in mlajše ter tiste z manj priložnostmi. Zelo močna pa sta tudi prostočasni program in program izobraževalnih dejavnosti. Zajemati poskušamo čim širši spekter dejavnosti in seveda vedno dejavno iščemo nove točke programa, ki bi bile zanimive za mlade v lokalnem okolju. – Miha Peternel, direktor Zavoda O

\"\" — Špela Šebenik in Aleš Ogrin s sogovorniki
*foto:* Franci Moder

","excerpt":"Kaj imajo skupnega mladinski kulturni center Pri rdeči ostrigi, večgeneracijski center in atelje Clobb? Vse je del Zavoda O.","featured-media-id":28973,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/prvi-na-obisku/174677842","abovetitle":"","subtitle":"Kaj imajo skupnega mladinski kulturni center Pri rdeči ostrigi, večgeneracijski center in atelje Clobb? Vse je del Zavoda O.","category-text":"False","permalink":"2020/02/prvi-na-obisku-233/","show-start":"2020-03-11T11:30:00+01:00","show-end":"2020-03-11T12:00:00+01:00","audio-length":"1698","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/03/11/ZavodOzavodkofjelokemladineMMC.PR1.20200311.3.1130.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174677842","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Zavod O združuje večino mladinskih in kulturnih dejavnosti v Škofji Loki. Trudimo se delati po načelih mladinskega dela, kar pomeni, da so naše primarna občinstvo mladi. Imamo to srečo, da imamo v Škofji Loki gimnazijo, močan študentski klub in še cel kup drugih aktivnih mladih. Delujemo kot nevladna organizacija. V svoje programe vključujemo mlade kot ustvarjalce, mlade kot producente in mlade kot udeležence v različne programe. Naša področja so kultura, ki spada pod pokroviteljstvo MKC Pri rdeči ostrigi, izvajamo projekt večgeneracijski center v Škofji Loki, kjer skrbimo za prenašanje znanj, socialno vključenost, za skrb za starejše in mlajše ter tiste z manj priložnostmi. Zelo močna pa sta tudi prostočasni program in program izobraževalnih dejavnosti. Zajemati poskušamo čim širši spekter dejavnosti in seveda vedno dejavno iščemo nove točke programa, ki bi bile zanimive za mlade v lokalnem okolju. – Miha Peternel, direktor Zavoda O

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Špela Šebenik in Aleš Ogrin s sogovorniki
*foto:* Franci Moder

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"360"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"481"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"28973"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/28973"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"135399","attributes":{"wp-id":343836,"date":"2020-02-20T00:38:11+01:00","modified":"2020-03-06T17:34:27+01:00","slug":"prvi-na-obisku-232","post-type":"post","title":"Na obisku v Hermanovem brlogu","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/02/prvi-na-obisku-232/","content":"

V Muzeju novejše zgodovine Celje ni nikoli tišine, saj tam domuje prvi in edini otroški muzej v Sloveniji. Otroški muzej Hermanov brlog z raznovrstnimi oblikami in metodami dela, ki so prilagojene različnim stopnjam, pomaga otrokom pri spoznavanju in razumevanju sveta. Je muzej za otroke, ki svoje vsebine črpa tako iz preteklosti kot sedanjosti, iz prazničnosti in tudi vsakdanjosti. Herman Lisjak, glavna maskota muzeja, ob letošnjem praznovanju muzeja, 25. obletnici, z veseljem sporoča, da je njegovih 22 občasnih in eno stalno razstavo samo v muzejski hiši na Prešernovi 17 obiskalo skoraj tretjino milijona obiskovalcev, natančneje 306.246. Če temu številu dodamo še udeležence na raznolikih spremljevalnih programih, 22 razstavah na gostovanjih v slovenskih muzejih in v tujini ter terenskih predstavitvah, lahko rečemo, da se je z vsebinami otroškega muzeja srečalo vsaj pol milijona obiskovalcev. Mednje se je pomešala tudi ekipa Prvega in zbrala nekaj vtisov otrok iz vrtca Tončke Čečeve Celje.

“Tu smo, da praznujemo Hermanov rojstni dan … Ko smo prišli, smo mu zapeli … Tukaj se igramo, gledamo razstave … Najraje se igram z barbikami … Jaz pa banko! In jaz rada barvam!”
\n
\n\t
\n\t $\"\"$ \n
\n\t
\n\t $\"\"$ \n
\n\t
\n\t $\"\"$ \n
\n\t
\n\t $\"\"$ \n
\n\t
\n\t $\"\"$ \n
\n\t
\n\t $\"\"$ \n
\n
\n

","excerpt":"Prvi in edini otroški muzej pri nas praznuje 25. obletnico.","featured-media-id":28788,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/prvi-na-obisku/174676118","abovetitle":"","subtitle":"Prvi in edini otroški muzej pri nas praznuje 25. obletnico.","category-text":"False","permalink":"2020/02/prvi-na-obisku-232/","show-start":"2020-03-04T11:30:00+01:00","show-end":"2020-03-04T12:00:00+01:00","audio-length":"1534","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/03/04/NaobiskuvHermanovembrloguMMC.PR1.20200304.3.1130.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174676118","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Tu smo, da praznujemo Hermanov rojstni dan … Ko smo prišli, smo mu zapeli … Tukaj se igramo, gledamo razstave … Najraje se igram z barbikami … Jaz pa banko! In jaz rada barvam!”
\n
\n
\n $\"\"$ \n
\n
\n $\"\"$ \n
\n
\n $\"\"$ \n
\n
\n $\"\"$ \n
\n
\n $\"\"$ \n
\n
\n $\"\"$ \n
\n
\n

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"360"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"364"},{"type":"Author","id":"506"}],"meta":{"count":2}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"28788"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/28788"}},"frontpage-image":{"data":null}}}],"included":[{"type":"Author","id":"356","attributes":{"slug":"ales-ogrinrtvslo-si","name":"Aleš Ogrin","twitter":"","facebook":"","title":"Novinar","description":"Aleš Ogrin je svojo novinarsko pot začel na eni izmed slovenskih lokalnih televizij, a je že kmalu začutil klic radia in se pridružil uredništvu Programa za mlade na Prvem programu radia Slovenija. Tam se posveča predvsem pripravi oddaje Gymnasium.eu, v kateri na Prvem mlade soočamo s perečimi evropskimi problematikami. Ob tem ga lahko slišite tudi kot voditelja nočnega programa Radia Slovenija. Poklicna pot je Aleša Ogrina ob novinarskem delu vodila še v spletne vode, tako opravlja tudi delo urednika multimedijskih vsebin Prvega programa Radia Slovenija.","image":"http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2016/06/ales-ogrin-360x360.jpg","image-landscape":""}},{"type":"Author","id":"364","attributes":{"slug":"andreja-coklrtvslo-si","name":"Andreja Čokl","twitter":"","facebook":"","title":"Novinarka","description":"Andreja Čokl je po izobrazbi etnologinja, po duši pa radijka. Pri pripravi oddaje Sobotna raglja (naslednica Pionirskega tednika in predhodnica današnjega Hudo!) je začela sodelovati že kot osnovnošolka, potem je nekaj let vodila torkov jutranji in nedeljski popoldanski program na domžalskem Radiu Hit, med študijem pa jo je uspešno opravljena avdicija spet pripeljala na Radio Slovenija. Prvo zatočišče je našla v uredništvu programa za mlade, od leta 2009 pa je sodelavka uredništva dnevno-aktualnega programa na Prvem. Njena so petkova jutra, svetovalni prispevki in oddaje na temo vsega zelenega, če ima možnost, pa rada Prvemu doda tudi kakšno etnološko obarvano vsebino.","image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_1740-360x360.jpg","image-landscape":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_1740-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"373","attributes":{"slug":"bojan-leskovecrtvslo-si","name":"Bojan Leskovec","twitter":"","facebook":"","title":"Novinar","description":"","image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_1915-360x360.jpg","image-landscape":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_1915-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"379","attributes":{"slug":"cirila-stuberrtvslo-si","name":"Cirila Štuber","twitter":"","facebook":"","title":"Novinarka","description":"","image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_1697-360x360.jpg","image-landscape":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_1697-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"415","attributes":{"slug":"joze-zurartvslo-si","name":"Jože Žura","twitter":"","facebook":"","title":"Dopisništvo za Dolenjsko","description":"Že v osnovni šoli je bil dejaven pri fotografskem in novinarskem krožku, po končanem šolanju in zaposlitvi v IMV in nato v Revozu je honorarno delal za lokalne medije in nato kot dopisnik za časopis Republiko. Leta 1994 se je odločil za poklicno novinarsko pot in od leta 1995 je dopisnik Radia Slovenija za Dolenjsko in Belo krajino. Poroča o vseh temah, za vse tri programe. Pri novinarskem delu uživa, saj mu godi razpršen delovni čas brez ustaljenih in dolgočasnih tirnic pri pokrivanju 16 občin tega območja. V prostem času ob pohodništvu obdeluje podedovani vinograd na Trški gori, kar osem let je bil predsednik 6 tisoč članske Zveze društev vinogradnikov Dolenjske, kjer je spoznal ogromno ljudi, ki so mu mnogokrat tudi pomemben vir pri poročanju.","image":"http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2016/06/joze-zura-360x360.jpg","image-landscape":""}},{"type":"Author","id":"431","attributes":{"slug":"lucija-faturrtvslo-si","name":"Lucija Fatur","twitter":"","facebook":"","title":"Novinarka","description":"","image":"http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/01/lucy-360x334.jpg","image-landscape":""}},{"type":"Author","id":"447","attributes":{"slug":"marko-rozmanrtvslo-si","name":"Marko Rozman","twitter":"","facebook":"","title":"Novinar","description":"","image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_1656-360x360.jpg","image-landscape":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_1656-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"476","attributes":{"slug":"peter-mocnikrtvslo-si","name":"Peter Močnik","twitter":"","facebook":"","title":"Novinar","description":"","image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_1701-360x360.jpg","image-landscape":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_1701-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"478","attributes":{"slug":"petra-medvedrtvslo-si","name":"Petra Medved","twitter":"","facebook":"","title":"","description":"","image":"http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/01/Petra-360x334.jpg","image-landscape":""}},{"type":"Author","id":"481","attributes":{"slug":"radioprvirtvslo-si","name":"Prvi","twitter":"","facebook":"","title":"","description":"","image":"","image-landscape":""}},{"type":"Author","id":"492","attributes":{"slug":"sabrina-mulecrtvslo-si","name":"Sabrina Mulec","twitter":"","facebook":"","title":"Dopisništvo v Postojni","description":"To, kar počnem že dvajset let, imam preprosto rada. Novinarstvo, sploh radijsko, je način življenja, ki ti zleze pod kožo. Na terenu spoznavam zanimive ljudi in kraje, ki jih drugače ne bi nikoli. Uživam, če kakšno težavo, ki teži ljudi, z mrtve točke pripeljem do rešitve. Blizu so mi okoljske teme, ker imam rada naravo in ker sem ponosna na naš občutljivi kraški prostor; včasih jima posodim glas, da lahko tudi poslušalci slišite, kako neodgovorno se vsi skupaj obnašamo do njiju in do kakšnih posledic lahko pripelje brezglavo onesnaževanje.","image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2016/06/sabrina-mulec-360x360.jpg","image-landscape":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2016/06/sabrina-mulec-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"501","attributes":{"slug":"spela-sebenikrtvslo-si","name":"Špela Šebenik","twitter":"","facebook":"","title":"Urednica","description":"","image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_1948-360x360.jpg","image-landscape":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_1948-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"506","attributes":{"slug":"tadeja-biziljrtvslo-si","name":"Tadeja Bizilj","twitter":"","facebook":"","title":"Novinarka","description":"","image":"http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/01/Tadeja-360x360.jpg","image-landscape":""}},{"type":"Author","id":"528","attributes":{"slug":"andrej-prezeljrtvslo-si","name":"Andrej Prezelj","twitter":"","facebook":"","title":"Glasbeni urednik","description":"","image":"http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/02/andrej-prezelj-360x360.jpg","image-landscape":""}},{"type":"Media","id":"28788","attributes":{"wp-id":345415,"title":"MNZC-Brlog-igrac-018","caption":"","media-source":"Muzej novjše zgodovine Celje","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/mnzc-brlog-igrac-018-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/mnzc-brlog-igrac-018-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/mnzc-brlog-igrac-018-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/mnzc-brlog-igrac-018-1200x800.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"28973","attributes":{"wp-id":346766,"title":"Pri Rdeči Ostrigi, FB arhiv","caption":"","media-source":"FB arhiv Zavoda O","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/pri-rdeci-ostrigi-fb-arhiv-960x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/pri-rdeci-ostrigi-fb-arhiv-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/pri-rdeci-ostrigi-fb-arhiv-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/pri-rdeci-ostrigi-fb-arhiv.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29943","attributes":{"wp-id":356478,"title":"65669610","caption":"","media-source":"Facebook/Arboretum Volčji Potok","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/65669610-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/65669610-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/65669610-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/65669610-1200x800.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"30082","attributes":{"wp-id":357950,"title":"IMG_6325","caption":"Čebele pred radijskim mikrofonom","media-source":"Bojan Leskovec/Prvi","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/img_6325-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/img_6325-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/img_6325-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/img_6325-1200x900.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"30201","attributes":{"wp-id":359173,"title":"Časopis","caption":"","media-source":"Arhiv Slovenske filantropije","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/casopis-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/casopis-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/casopis-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/casopis-1200x800.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"30465","attributes":{"wp-id":362243,"title":"P1280111","caption":"","media-source":"Dušan Šetina ","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/p1280111-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/p1280111-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/p1280111-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/p1280111-1200x900.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"30707","attributes":{"wp-id":364232,"title":"20200617_104441","caption":"","media-source":"Vladimir Jovanović","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/20200617_104441-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/20200617_104441-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/20200617_104441-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/20200617_104441-1200x275.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"30880","attributes":{"wp-id":365445,"title":"OŠ Toneta Pavčka","caption":"","media-source":"OŠ Toneta Pavčka","media-source-url":"https://www.ostpavcka.si/","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/os-toneta-pavcka-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/os-toneta-pavcka-e1592824342699-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/os-toneta-pavcka-e1592824342699-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/os-toneta-pavcka-e1592824342699.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"31011","attributes":{"wp-id":369609,"title":"landscape-1744370_640","caption":"","media-source":"skeeze","media-source-url":"https://pixabay.com/photos/landscape-scenic-whistler-mountain-1744370/","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/landscape-1744370_640.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/landscape-1744370_640-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/landscape-1744370_640-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/landscape-1744370_640.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"31113","attributes":{"wp-id":371209,"title":"rsz_1rsz_skupinska","caption":"","media-source":"Damjan Rostan","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/rsz_1rsz_skupinska-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/rsz_1rsz_skupinska-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/rsz_1rsz_skupinska-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/rsz_1rsz_skupinska-1200x1094.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}}],"meta":{"pagination":{"page":1,"pages":27,"count":262}}}