{"links":{"first":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?categories=343&hide_future=false&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=1","last":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?categories=343&hide_future=false&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=16","next":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?categories=343&hide_future=false&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=2","prev":null},"data":[{"type":"Post","id":"139959","attributes":{"wp-id":355908,"date":"2020-05-08T00:42:28+02:00","modified":"2020-05-23T12:31:58+02:00","slug":"pesem-v-zepu-171","post-type":"post","title":"Okustični in Jadranka Juras: Enkratna, neponovljiva","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/05/pesem-v-zepu-171/","content":"

Tokrat je z nami duo Okustični, ki ga sestavljata izkušena glasbenika Karin Zemljič in Mate Bro. Lani jeseni je izšel njun prvenec Enkratna, neponovljiva, na katerem sta združila moči z Jadranko Juras. Avtorske pesmi (in ena priredba) obravnavajo življenje s stališča posameznika, ki se zaveda svojih šibkejših plati in se jih trudi presegati. Pesmi po glasbeni plati poleg spevnosti ponudijo tudi prostor za virtuoznost ter tako izkoristijo sposobnosti vseh vpletenih glasbenikov, kljub vsebinski, instrumentalni in zvrstni raznolikosti pa na plošči zazvenijo kot celota.

Karin Zemljič in Mate Bro sta uigran duo, tudi njune pesmi nosijo podpis obeh. Vsebinsko jih je večinoma zasnoval Mate, zato so tudi sporočila taka, kot jih sam želi podajati:

»Želiš ali moraš … Zelo zelo težko naredim na silo, sploh tekst … Te teme pridejo bolj ali manj same po sebi, se mi pa zdi, da imam sploh v teh časih žal neverjeten talent res trofiti s črnogledim tekstom. Imam mogoče to srečo, da sem že tak letnik, da sem smel odraščati v 90ih, ki so imela tak vajb, da smo si lahko privoščili zamorjeno muziko poslušati, ker je bilo vse drugo kolikor toliko pozitivno. In ta Pri nas se mi zdi, kot da bi napisal tekst tisti, ki piše Zrcalo tedna na Slovenija 1, RTV … Govori pa dosti o nekih splošnih potezah, stereotipih, ki smo si jih mi kot narod tudi sami prilimali, ni nam tega nihče drug rekel.«

Mate Bro, pogovor za Pesem v žepu

Vsebinsko in glasbeno se pesmi kljub raznolikosti zložijo v zaokroženo zgodbo, ki jo na obeh straneh oklepa sporočilnost pesmi Pri nas, album pa se zaključi z nekakšnim Matejevim »podpisom« – dodatno pesmijo s sporočilom o pomenu življenja in ustvarjanja. Vrstni red pesmi na plošči se nikakor ni zgodil naključno:

»Moram reči, da sva si res veliko časa vzela za zaporedje … Album mi je vedno predstavljal celoto … Cel album prikazuje neko enotno zgodbo, ampak vsak komad na svoj način.«

Karin Zemljič, pogovor za Pesem v žepu

Pesmi se zvočno razlikujejo po zaslugi aranžmajev in gostujočih glasbenikov; poleg Jadranke Juras se z glasovi pridružita Maja Keuc in Sebastian Cavazza, instrumentalno pa ploščo obogatijo violinist Matija Krečič, pianista Marko Črnčec in Sebastijan Duh, tolkalca Nino Mureškič in Jure Rozman ter nekateri drugi.

»Edino, kar smo res pazili od začetka, je, da ima neko enotno instrumentacijo. Kljub temu, da nismo bend v pravem smislu besede, torej pet ljudi – boben, bas, dve kitari, bla bla bla – da smo se tega držali: da je konsistenten boben, da je bas, da če sta kitari dve, sta dve na začetku in sta dve tudi na koncu, ni vmes razcvet naenkrat, nasnemavanja in tako naprej. Tako da to jih tudi nekako – kljub temu, da mogoče štrlijo žanrsko narazen, jih to dosti skupaj veže.«

Mate Bro, pogovor za Pesem v žepu

","excerpt":"Zvrstno raznolik preplet pesmi nam predstavita avtorja Karin Zemljič in Mate Bro","featured-media-id":30099,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/pesem-v-zepu/174694536","abovetitle":"","subtitle":"Zvrstno raznolik preplet pesmi nam predstavita avtorja Karin Zemljič in Mate Bro","category-text":"False","permalink":"2020/05/pesem-v-zepu-171/","show-start":"2020-05-21T22:30:00+02:00","show-end":"2020-05-21T23:00:00+02:00","audio-length":"1705","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2020/05/21/OkustiniEnkratnaneponovljiva4765806.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174694536","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

Tokrat je z nami duo Okustični, ki ga sestavljata izkušena glasbenika Karin Zemljič in Mate Bro. Lani jeseni je izšel njun prvenec Enkratna, neponovljiva, na katerem sta združila moči z Jadranko Juras. Avtorske pesmi (in ena priredba) obravnavajo življenje s stališča posameznika, ki se zaveda svojih šibkejših plati in se jih trudi presegati. Pesmi po glasbeni plati poleg spevnosti ponudijo tudi prostor za virtuoznost ter tako izkoristijo sposobnosti vseh vpletenih glasbenikov, kljub vsebinski, instrumentalni in zvrstni raznolikosti pa na plošči zazvenijo kot celota.

"},{"kind":"html","content":"

Karin Zemljič in Mate Bro sta uigran duo, tudi njune pesmi nosijo podpis obeh. Vsebinsko jih je večinoma zasnoval Mate, zato so tudi sporočila taka, kot jih sam želi podajati:

"},{"kind":"html","content":"

»Želiš ali moraš … Zelo zelo težko naredim na silo, sploh tekst … Te teme pridejo bolj ali manj same po sebi, se mi pa zdi, da imam sploh v teh časih žal neverjeten talent res trofiti s črnogledim tekstom. Imam mogoče to srečo, da sem že tak letnik, da sem smel odraščati v 90ih, ki so imela tak vajb, da smo si lahko privoščili zamorjeno muziko poslušati, ker je bilo vse drugo kolikor toliko pozitivno. In ta Pri nas se mi zdi, kot da bi napisal tekst tisti, ki piše Zrcalo tedna na Slovenija 1, RTV … Govori pa dosti o nekih splošnih potezah, stereotipih, ki smo si jih mi kot narod tudi sami prilimali, ni nam tega nihče drug rekel.«

"},{"kind":"html","content":"

Mate Bro, pogovor za Pesem v žepu

"},{"kind":"iframe","content":"

"},{"kind":"html","content":"

»Moram reči, da sva si res veliko časa vzela za zaporedje … Album mi je vedno predstavljal celoto … Cel album prikazuje neko enotno zgodbo, ampak vsak komad na svoj način.«

"},{"kind":"html","content":"

Karin Zemljič, pogovor za Pesem v žepu

"},{"kind":"html","content":"

»Edino, kar smo res pazili od začetka, je, da ima neko enotno instrumentacijo. Kljub temu, da nismo bend v pravem smislu besede, torej pet ljudi – boben, bas, dve kitari, bla bla bla – da smo se tega držali: da je konsistenten boben, da je bas, da če sta kitari dve, sta dve na začetku in sta dve tudi na koncu, ni vmes razcvet naenkrat, nasnemavanja in tako naprej. Tako da to jih tudi nekako – kljub temu, da mogoče štrlijo žanrsko narazen, jih to dosti skupaj veže.«

"},{"kind":"html","content":"

Mate Bro, pogovor za Pesem v žepu

"},{"kind":"iframe","content":"

Počeni Škafi so ulična swing zasedba iz Ljubljane, ki so navdih za novi album Dunaj našli v francoskem šansonu. Pesmi s premišljenimi besedili in igrivo glasbeno interpretacijo nam bosta približala večinska avtorja pesmi na plošči: Marjeta Prudič in Jernej Juren.

Počene škafe lahko v nekarantenskih okoliščinah mimogrede srečate na ljubljanskih ulicah. Skupino sestavljajo Marjeta Prudič (vokal, klavir), Matevž Zlatnar (trobenta, spremljevalni vokal), Andraž Gnidovec (pozavna, spremljevalni vokal), Nejc Klun (kontrabas, spremljevalni vokal), Jakob Grčman (kitara, mandolina) in vodja Jernej Juren (perilnik, kitara). Svoj prvi album Stroj za sušenje solz so izdali pred dvema letoma, zdaj je pred nami nadaljevanje: Dunaj. Ker njihova glasba najlepše živi v stiku z občinstvom, je snemanje plošče tudi tokrat predstavljalo svojevrsten izziv:

»Vsakič smo iskali nek način, kako ohraniti to živost, ki jo imamo na ulici ali pa v nekih majhnih lokalih – tudi ta plata je zdaj posneta v živo. Ampak smo pa rekli: dajmo res izpiliti komade, kot se da pač za to našo formo, pa smo se zmenili za tridnevno snemanje in smo res tudi znotraj tega snemalnega procesa se poslušali, še neke stvari dodajali, tako da smo to izpilili.«

Jernej Juren, pogovor za Pesem v žepu

Njihova glasba sledi besedilu in ideji, ki jo želijo posredovati:

»Malo bolj šansonsko smo pristopali k stvarem, tudi začeli smo nekako pisati te komade, s tem da sva midva začela poslušati milijon teh francoskih šansonov. In ja, kako tudi vokal ali pa nek tekst postaviti v ospredje pa kako lahko potem čim bolj z instrumentalom podpreš te stvari.«

Marjeta Prudič, pogovor za Pesem v žepu

V primerjavi s prvencem so tako aranžmaji precej dodelani, obenem je tudi Marjeta kot vokalistka naredila občuten korak naprej. Rezultata so sami zelo veseli:

»Moram reči, da sem s tem Dunajem zelo zelo zadovoljen. In s tem, kako so komadi narejeni, in s tem, kako smo jih odšpilali. Se mi zdi, da je prvič v življenju, da si res lahko rečem, uau, kakšen napredek sem naredil od tistih sedmih let, odkar smo Škafi, pa če pomislim še teh 25 let, odkar se ukvarjam z muziko, tako da sem kar zadovoljen.«

Jernej Juren, pogovor za Pesem v žepu

","excerpt":"Šanson z ljubljanskih ulic","featured-media-id":29987,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/pesem-v-zepu/174692731","abovetitle":"","subtitle":"Šanson z ljubljanskih ulic","category-text":"False","permalink":"2020/04/pesem-v-zepu-170/","show-start":"2020-05-14T22:30:00+02:00","show-end":"2020-05-14T23:00:00+02:00","audio-length":"1591","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/05/13/PoenikafiDunaj4754482.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174692731","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

Počeni Škafi so ulična swing zasedba iz Ljubljane, ki so navdih za novi album Dunaj našli v francoskem šansonu. Pesmi s premišljenimi besedili in igrivo glasbeno interpretacijo nam bosta približala večinska avtorja pesmi na plošči: Marjeta Prudič in Jernej Juren.

"},{"kind":"html","content":"

»Vsakič smo iskali nek način, kako ohraniti to živost, ki jo imamo na ulici ali pa v nekih majhnih lokalih – tudi ta plata je zdaj posneta v živo. Ampak smo pa rekli: dajmo res izpiliti komade, kot se da pač za to našo formo, pa smo se zmenili za tridnevno snemanje in smo res tudi znotraj tega snemalnega procesa se poslušali, še neke stvari dodajali, tako da smo to izpilili.«

"},{"kind":"html","content":"

Jernej Juren, pogovor za Pesem v žepu

"},{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"iframe","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Njihova glasba sledi besedilu in ideji, ki jo želijo posredovati:

"},{"kind":"html","content":"

»Malo bolj šansonsko smo pristopali k stvarem, tudi začeli smo nekako pisati te komade, s tem da sva midva začela poslušati milijon teh francoskih šansonov. In ja, kako tudi vokal ali pa nek tekst postaviti v ospredje pa kako lahko potem čim bolj z instrumentalom podpreš te stvari.«

"},{"kind":"html","content":"

Marjeta Prudič, pogovor za Pesem v žepu

"},{"kind":"html","content":"

V primerjavi s prvencem so tako aranžmaji precej dodelani, obenem je tudi Marjeta kot vokalistka naredila občuten korak naprej. Rezultata so sami zelo veseli:

"},{"kind":"html","content":"

»Moram reči, da sem s tem Dunajem zelo zelo zadovoljen. In s tem, kako so komadi narejeni, in s tem, kako smo jih odšpilali. Se mi zdi, da je prvič v življenju, da si res lahko rečem, uau, kakšen napredek sem naredil od tistih sedmih let, odkar smo Škafi, pa če pomislim še teh 25 let, odkar se ukvarjam z muziko, tako da sem kar zadovoljen.«

"},{"kind":"html","content":"

Jernej Juren, pogovor za Pesem v žepu

V preteklih tednih, ko je koncertno in festivalsko življenje obstalo, smo se v Pesmi v žepu posvetili pogovorom o ustvarjalnosti v vsakdanjem in manj vsakdanjem življenjskem ritmu. Z nami so bili kantavtorja Jani Kovačič in Robert Petan, glasbeni producent Tone Jurca in glasbeni duo Bilbi in Gregor Stermecki. Poslušali smo nekatere nove, pa tudi mnoge starejše pesmi, ob njih pa smo raziskovali različne vloge glasbe v povezavi z družbo. Ob tem so se odprla nekatera vprašanja, ki bodo verjetno še lep čas ostajala aktualna. V zadnji oddaji se bomo ozrli nazaj, obenem pa ugibali, kaj bi lahko prinesla glasbena prihodnost …

","excerpt":"Nalezljive pesmi, 6. del","featured-media-id":22825,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/pesem-v-zepu/174691353","abovetitle":"","subtitle":"Nalezljive pesmi, 6. del","category-text":"False","permalink":"2020/04/pesem-v-zepu-169/","show-start":"2020-05-07T22:30:00+02:00","show-end":"2020-05-07T23:00:00+02:00","audio-length":"1716","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/05/07/Nalezljivepesmi6Pikaalitri.4747843.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174691353","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

V teh dneh, ko je koncertno in festivalsko življenje obstalo, imamo nekaj več časa za refleksijo, za vsa mogoča vprašanja o ustvarjalnosti v vsakdanjem in manj vsakdanjem življenjskem ritmu. Zato ta čas izkoriščamo za pogovor z glasbeniki, organizatorji in drugimi vpletenimi v domače glasbeno življenje, ob pesmih pa osvetlimo različne vloge glasbe v povezavi z družbo. V peti iz tega posebnega, nalezljivega cikla oddaj nam svoje soočanje z aktualnimi družbenimi in glasbenimi izzivi razkrivata Bilbi in Gregor Stermecki.

Maja Pihler Stermecki in Gregor Stermecki sta mariborski ustvarjalni duo, ki se podpisuje s psevdonimoma Bilbi in Brodolomec. Že dobro desetletje ustvarjata besedila, glasbo in aranžmaje za različne zasedbe, Gregor pa je obenem z glasbo povezan še kot glasbeni urednik na Radiu Maribor. Pred karanteno sta se pripravljala, da se v studiu posvetita novim pesmim, vendar sta zaradi spremenjenih okoliščin svoje načrte malo spremenila. Bilbi pravi:

»Mene je najprej vsa ta stvar kar zablokirala, se mi zdi, da sploh nisem vedela, kako reagirati na vse skupaj, kaj se dogaja – malo sem rabila čas, da sem se s tem soočila, potem pa je pričela glasba delati svoje in kreativa je prevzela krmilo. Tako da smo v bistvu prenovili en starejši song z albuma Toskana »Zaradi bolezni v ansamblu«. Smo imeli kar istočasno idejo s Petrom Deklevo in on je predlagal: pa naredimo nek nov aranžma. In naju je oba z Gregorjem zelo presenetil, kam je zavil, zelo nama je bilo všeč. In potem smo se podali v ustvarjanje …«

Maja Pihler Stermecki, pogovor za Pesem v žepu

Ker se te dni ne moreta v živo družiti z drugimi glasbeniki, si ideje izmenjujejo na daljavo, obenem pa spremljata, kaj snemajo njuni glasbeni kolegi.

»Meni pa so všeč sploh koncerti, ko jih gledam takole iz narave, mnogo slovenskih glasbenikov se pojavi na kakšni jasi, s kakšno kitaro. Se mi zdi prav luštno in upam, da neke stvari bodo ostale tudi potem, ko bo tega vsega konec …«

Gregor Stermecki, pogovor za Pesem v žepu

Sama sta bila sicer med prvimi, ki so pri nas začeli s spletnimi koncerti, že pred skoraj desetimi leti. Bilbi se spominja:

»Meni je bilo ful luštno, zato ker smo imeli res lep koncept, v bistvu smo naše fene vprašali, kaj bi radi poslušali, in smo dobili kar nekaj pošte. In potem smo na podlagi tega sestavili program in tako sem v bistvu vsakega od teh nagovorila preko kamere. Tako da mi ni bilo nič čudno, ne, bilo mi je v bistvu zelo osebno in tudi oni so bili zelo veseli … Bila je neka povezava, pač malce drugačna. V bistvu je bila na nek način skoraj bolj osebna, vem, da se sliši absurdno – bolj osebna, kot pa na kakšnem koncertu, kjer je 300 ljudi.«

Maja Pihler Stermecki, pogovor za Pesem v žepu

V zadnjem času sicer prihajajo še bolj v ospredje nekateri problemi, povezani s poslušanjem glasbe na spletu. Sama se o tem veliko pogovarjata tudi z drugimi glasbeniki in iščeta rešitve.

»Velikokrat o tem razmišljam, da se povprečen poslušalec ne sprašuje o tem. Jaz ga razumem, on sliši glasbo, ima jo na dosegu, ima jo na pametnih telefonih, imamo YouTube … Dejansko se bomo morali bolj mi glasbeniki tu vprašati, kako priti do tega, da se krog sklene. Od studia do snemanja, do plasiranja skladbe, do tega, da se ta »income« vrne. In jaz mislim, da je tu še veliko dela – in sploh zdaj, ko ni koncertov, smo glasbeniki zelo veseli, če se nas vsaj zavrti na radiu. Mislim, da je to zdaj naš edini dohodek …«

Gregor Stermecki, pogovor za Pesem v žepu

»Neke vmesne poti zagotovo so, to pač terja kreativnost tako z naše strani – mi, glasbeniki – kot tudi od vseh drugih v glasbeni industriji. Recimo, prej si rekla, da dajo nekateri glasbeniki svojo različico albuma zastonj in se razvrednotijo s tem … Veliko je nekih vmesnih poti in tu bi se morali vsi bolj potruditi … Velikokrat so bila že ta velika glasbena vprašanja, prav slovenska glasbena vprašanja. In redkokdaj smo vsi na istem bregu …«

Maja Pihler Stermecki, pogovor za Pesem v žepu

","excerpt":"Nalezljive pesmi, 5. del","featured-media-id":29794,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/pesem-v-zepu/174689700","abovetitle":"","subtitle":"Nalezljive pesmi, 5. del","category-text":"False","permalink":"2020/04/pesem-v-zepu-168/","show-start":"2020-04-30T22:30:00+02:00","show-end":"2020-04-30T23:00:00+02:00","audio-length":"1753","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/04/30/Nalezljivepesmi5BilbiinGregorStermeckiasdadamoglasbenikinajboljeodsebeinresposkuamostopitiskupaj4733508.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174689700","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

V teh dneh, ko je koncertno in festivalsko življenje obstalo, imamo nekaj več časa za refleksijo, za vsa mogoča vprašanja o ustvarjalnosti v vsakdanjem in manj vsakdanjem življenjskem ritmu. Zato ta čas izkoriščamo za pogovor z glasbeniki, organizatorji in drugimi vpletenimi v domače glasbeno življenje, ob pesmih pa osvetlimo različne vloge glasbe v povezavi z družbo. V peti iz tega posebnega, nalezljivega cikla oddaj nam svoje soočanje z aktualnimi družbenimi in glasbenimi izzivi razkrivata Bilbi in Gregor Stermecki.

"},{"kind":"html","content":"

»Mene je najprej vsa ta stvar kar zablokirala, se mi zdi, da sploh nisem vedela, kako reagirati na vse skupaj, kaj se dogaja – malo sem rabila čas, da sem se s tem soočila, potem pa je pričela glasba delati svoje in kreativa je prevzela krmilo. Tako da smo v bistvu prenovili en starejši song z albuma Toskana »Zaradi bolezni v ansamblu«. Smo imeli kar istočasno idejo s Petrom Deklevo in on je predlagal: pa naredimo nek nov aranžma. In naju je oba z Gregorjem zelo presenetil, kam je zavil, zelo nama je bilo všeč. In potem smo se podali v ustvarjanje …«

"},{"kind":"html","content":"

Maja Pihler Stermecki, pogovor za Pesem v žepu

"},{"kind":"iframe","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Ker se te dni ne moreta v živo družiti z drugimi glasbeniki, si ideje izmenjujejo na daljavo, obenem pa spremljata, kaj snemajo njuni glasbeni kolegi.

"},{"kind":"html","content":"

»Meni pa so všeč sploh koncerti, ko jih gledam takole iz narave, mnogo slovenskih glasbenikov se pojavi na kakšni jasi, s kakšno kitaro. Se mi zdi prav luštno in upam, da neke stvari bodo ostale tudi potem, ko bo tega vsega konec …«

"},{"kind":"html","content":"

Gregor Stermecki, pogovor za Pesem v žepu

"},{"kind":"html","content":"

Sama sta bila sicer med prvimi, ki so pri nas začeli s spletnimi koncerti, že pred skoraj desetimi leti. Bilbi se spominja:

"},{"kind":"html","content":"

»Meni je bilo ful luštno, zato ker smo imeli res lep koncept, v bistvu smo naše fene vprašali, kaj bi radi poslušali, in smo dobili kar nekaj pošte. In potem smo na podlagi tega sestavili program in tako sem v bistvu vsakega od teh nagovorila preko kamere. Tako da mi ni bilo nič čudno, ne, bilo mi je v bistvu zelo osebno in tudi oni so bili zelo veseli … Bila je neka povezava, pač malce drugačna. V bistvu je bila na nek način skoraj bolj osebna, vem, da se sliši absurdno – bolj osebna, kot pa na kakšnem koncertu, kjer je 300 ljudi.«

"},{"kind":"html","content":"

Maja Pihler Stermecki, pogovor za Pesem v žepu

"},{"kind":"html","content":"

V zadnjem času sicer prihajajo še bolj v ospredje nekateri problemi, povezani s poslušanjem glasbe na spletu. Sama se o tem veliko pogovarjata tudi z drugimi glasbeniki in iščeta rešitve.

"},{"kind":"html","content":"

»Velikokrat o tem razmišljam, da se povprečen poslušalec ne sprašuje o tem. Jaz ga razumem, on sliši glasbo, ima jo na dosegu, ima jo na pametnih telefonih, imamo YouTube … Dejansko se bomo morali bolj mi glasbeniki tu vprašati, kako priti do tega, da se krog sklene. Od studia do snemanja, do plasiranja skladbe, do tega, da se ta »income« vrne. In jaz mislim, da je tu še veliko dela – in sploh zdaj, ko ni koncertov, smo glasbeniki zelo veseli, če se nas vsaj zavrti na radiu. Mislim, da je to zdaj naš edini dohodek …«

"},{"kind":"html","content":"

Gregor Stermecki, pogovor za Pesem v žepu

"},{"kind":"html","content":"

»Neke vmesne poti zagotovo so, to pač terja kreativnost tako z naše strani – mi, glasbeniki – kot tudi od vseh drugih v glasbeni industriji. Recimo, prej si rekla, da dajo nekateri glasbeniki svojo različico albuma zastonj in se razvrednotijo s tem … Veliko je nekih vmesnih poti in tu bi se morali vsi bolj potruditi … Velikokrat so bila že ta velika glasbena vprašanja, prav slovenska glasbena vprašanja. In redkokdaj smo vsi na istem bregu …«

"},{"kind":"html","content":"

Maja Pihler Stermecki, pogovor za Pesem v žepu

V teh dneh, ko je koncertno in festivalsko življenje obstalo, se pogovarjamo z glasbeniki, organizatorji in drugimi vpletenimi v domače glasbeno življenje. V četrti iz tega posebnega, nalezljivega cikla oddaj bo v ospredju nekaj pesmi, ki so nastale v zadnjih tednih in so tako ali drugače zaznamovane s situacijo, v kateri smo se znašli.

Glasba v zadnjih tednih živi nekoliko drugače kot sicer – neposredni stik med izvajalci in poslušalci je omejen, do neke mere ga rešuje tehnologija, ki je v veliko pomoč tudi pri samem ustvarjanju glasbe. Vsi tisti, ki imate dostop do spleta, se lahko na lastne oči in ušesa prepričate, da v teh dneh glasba ni utihnila. Kakšne pesmi nastajajo v karanteni, je v nedavni oddaji Intelekta glasbenemu uredniku Andreju Prezlju povedal red. prof. dr. Svanibor Pettan:

»V tem repertoarju, ki ga spremljamo, obstajajo predelave starejših, splošno znanih pesmi, nastajajo pa tudi nove pesmi, ki so pogojene z razmerami … Pri nas sem ugotovil, da v ospredje prihajajo tudi starejše pesmi, kot je recimo Slovenija gre naprej, ki postane Slovenija, ostan’ doma.«

Svanibor Pettan, pogovor za Intelekto

Poleg profesionalnih glasbenikov se je v zadnjih tednih ustvarjanja in domačega snemanja glasbe lotilo tudi precej drugih, ki so želeli izkoristiti nekaj več prostega časa. To opaža tudi dr. Svanibor Pettan:

»Tu bi lahko dodal, da imamo primer masovnosti. Dejansko ni nobenih kvalitativnih filtrov, torej vsak se lahko počuti poklicanega. Pogoj je le obvladanje tehnologij in tu glasbeni talent ali inventivnost res nista v ospredju. Analiza rezultatov pokaže, da je koronavirus dejansko spodbudil prav izbruh ustvarjalnosti in ti rezultati so v zelo širokem kvalitativnem razponu, če upoštevamo parametre glasbe, besedil, izvedb, videopredstavitev. Tako da imamo od tistih neslušljivih, vizualno dolgočasnih – do prav vrhunskih kreacij.«

Svanibor Pettan, pogovor za Intelekto

Profesionalni glasbeniki so sicer ostali brez možnosti za zaslužek, saj so odpadli koncerti, studijska snemanja in drugi načini promocije glasbe. Težave poskušajo premostiti na različne načine, obenem pa opozoriti na svoj položaj in na širše družbene okoliščine. Več slovenskih reperjev je tako združilo moči in izkoristilo možnosti, ki jim jih ponuja tehnologija. Nastala je pesem »Tventi tventi« z izrazitim družbenokritičnim sporočilom in mnogo ostrimi besedami.

Nekatere pesmi, ki nastajajo v teh dneh, so namenoma aktualne. Ker so močno vpete v ta čas, je seveda vprašanje, kaj se bo zgodilo z njimi, ko bodo izgubile svojo aktualnost. Po drugi strani pa se nam pri poslušanju mnogih starejših pesmi danes dogaja, da v njih najdemo nova sporočila. To se je zgodilo »Najini pesmi« Aleksandra Mežka. Pesem z albuma »Tečem skozi čas« iz leta 2007 je Mežek pred kratkim na novo posnel s svojo zasedbo Akademiki:

»Pesem sicer ni bila napisana za čase, v katerih se nahajamo trenutno, ampak v besedilu je nekaj, kar si trenutno vsi želimo: konec, začetek in ponoven pozdrav. Zato smo se jo odločili izpeljati do konca, posneli smo video iz naših karanten, ki je objavljen na YouTube-u, posnetek pa je pred vami …«

Aleksander Mežek, pogovor za pesem v žepu

Glasbeniki te dni vsekakor ne mirujejo, nekateri se še prav posebej trudijo, da bi ljudem pomagali skozi stiske in težave. Vlado Kreslin že vse od začetka izolacije vsak dan na portalu Facebook objavi nov posnetek kakšne svoje ali prirejene pesmi. Ena zadnjih, devetintrideseta po vrsti, je bila izvedba pesmi »Reka«, posneta na bregovih Save – daleč od tiste reke, ki je navdihnila nastanek pesmi, daleč od Mure. Izvedba pesmi v takih okoliščinah lahko zaobjame dosti globlje sporočilo, kot bi ga mogle podati same besede.

\n
Anti Corona Pesmi iz karantene, 39.dan / Songs from Quarantine Day 39 RekaBister, zelen, sramežljiv in hladanvisoko v skali prišel bi na plan,zrasel bi v potok, šumeč in krasan,sivi kanjon bi me skril sebi v dlan.Na mojem produ čofotanje otrok,izpiral bi pesek z njihovih nog,izpiral zlato bi in mu verjel,včasih bi koga dol z mosta ujel.Reka, reka!Razumel bi, kako se zaljubita riba in rak,na moji gladini prepoznal bi se vsak,in na bregovih bi stali ljudje,v odsevu pa ovce in volcje.Reka, reka!Če se vprašalo bo, kaj bi rad bil,kaj bi rad bil, če bi še enkrat živel,rad bi bil reka, voda in led,ko stopiš vame, objameš ves svet.Reka, reka!Bister, zelen, sramežljiv in hladanvisoko v skali prišel bi na plan…
\n
Objavil/a Vlado Kreslin dne Sreda, 22. april 2020

","excerpt":"Nalezljive pesmi, 4. del","featured-media-id":24958,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/pesem-v-zepu/174688160","abovetitle":"","subtitle":"Nalezljive pesmi, 4. del","category-text":"False","permalink":"2020/04/pesem-v-zepu-166/","show-start":"2020-04-23T22:30:00+02:00","show-end":"2020-04-23T23:00:00+02:00","audio-length":"1606","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/04/23/Nalezljivepesmi4Kaknepesminastajajovkaranteni4721893.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":true,"ava-id":"174688160","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

V teh dneh, ko je koncertno in festivalsko življenje obstalo, se pogovarjamo z glasbeniki, organizatorji in drugimi vpletenimi v domače glasbeno življenje. V četrti iz tega posebnega, nalezljivega cikla oddaj bo v ospredju nekaj pesmi, ki so nastale v zadnjih tednih in so tako ali drugače zaznamovane s situacijo, v kateri smo se znašli.

"},{"kind":"html","content":"

»V tem repertoarju, ki ga spremljamo, obstajajo predelave starejših, splošno znanih pesmi, nastajajo pa tudi nove pesmi, ki so pogojene z razmerami … Pri nas sem ugotovil, da v ospredje prihajajo tudi starejše pesmi, kot je recimo Slovenija gre naprej, ki postane Slovenija, ostan’ doma.«

"},{"kind":"html","content":"

Svanibor Pettan, pogovor za Intelekto

"},{"kind":"iframe","content":"

"},{"kind":"html","content":"

»Tu bi lahko dodal, da imamo primer masovnosti. Dejansko ni nobenih kvalitativnih filtrov, torej vsak se lahko počuti poklicanega. Pogoj je le obvladanje tehnologij in tu glasbeni talent ali inventivnost res nista v ospredju. Analiza rezultatov pokaže, da je koronavirus dejansko spodbudil prav izbruh ustvarjalnosti in ti rezultati so v zelo širokem kvalitativnem razponu, če upoštevamo parametre glasbe, besedil, izvedb, videopredstavitev. Tako da imamo od tistih neslušljivih, vizualno dolgočasnih – do prav vrhunskih kreacij.«

"},{"kind":"html","content":"

Svanibor Pettan, pogovor za Intelekto

"},{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"iframe","content":"

"},{"kind":"html","content":"

»Pesem sicer ni bila napisana za čase, v katerih se nahajamo trenutno, ampak v besedilu je nekaj, kar si trenutno vsi želimo: konec, začetek in ponoven pozdrav. Zato smo se jo odločili izpeljati do konca, posneli smo video iz naših karanten, ki je objavljen na YouTube-u, posnetek pa je pred vami …«

"},{"kind":"html","content":"

Aleksander Mežek, pogovor za pesem v žepu

"},{"kind":"iframe","content":"

"},{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"iframe","content":"

\n
Anti Corona Pesmi iz karantene, 39.dan / Songs from Quarantine Day 39 RekaBister, zelen, sramežljiv in hladanvisoko v skali prišel bi na plan,zrasel bi v potok, šumeč in krasan,sivi kanjon bi me skril sebi v dlan.Na mojem produ čofotanje otrok,izpiral bi pesek z njihovih nog,izpiral zlato bi in mu verjel,včasih bi koga dol z mosta ujel.Reka, reka!Razumel bi, kako se zaljubita riba in rak,na moji gladini prepoznal bi se vsak,in na bregovih bi stali ljudje,v odsevu pa ovce in volcje.Reka, reka!Če se vprašalo bo, kaj bi rad bil,kaj bi rad bil, če bi še enkrat živel,rad bi bil reka, voda in led,ko stopiš vame, objameš ves svet.Reka, reka!Bister, zelen, sramežljiv in hladanvisoko v skali prišel bi na plan…
\n
Objavil/a Vlado Kreslin dne Sreda, 22. april 2020

V teh dneh, ko je koncertno in festivalsko življenje obstalo, imamo nekaj več časa za refleksijo, za vsa mogoča vprašanja o ustvarjalnosti v vsakdanjem in manj vsakdanjem življenjskem ritmu. Zato ta čas izkoriščamo za pogovor z glasbeniki, organizatorji in drugimi vpletenimi v domače glasbeno življenje, ob pesmih pa osvetlimo različne vloge glasbe v povezavi z družbo. V tretji iz tega posebnega, nalezljivega cikla oddaj prisluhnemo glasbi z nekoliko drugačnega zornega kota, kot smo ga vajeni: svoj pogled nam razkriva glasbeni producent RTV Slovenija Tone Jurca.

Tone Jurca je na RTV Slovenija glasbeni producent vse od leta 1993. Prve producentske izkušnje si je pridobival pri oddajah Koncert iz naših krajev, ki so potekale živo z različnih prizorišč po vsej Sloveniji, zadnje čase pa zelo aktivno soustvarja podobo oddaje Prva vrsta. Pri svojem delu se srečuje z zelo raznolikimi glasbeniki iz različnih zvrsti, zelo dobro se znajde tudi po tehnični plati, ki se je skozi slaba tri desetletja njegovega dela na RTV Slovenija precej spreminjala. Prehod s snemanja na magnetofonske trakove najprej na digitalne trakove DAT in končno na računalnik po njegovem mnenju ni pretirano vplival na samo bistvo dela:

»Tehnični del mislim da bistva našega dela sploh ni spremenil. Da se recimo več montirati, kot se je tam na traku, ampak tudi smo imeli take mojstre, da smo na traku rezali čisto majhne koščke in montirali skupaj, tako kot zdaj to delamo v računalniku, samo da je bilo takrat to še težje, si moral biti še bolj spreten. Ampak samo bistvo našega dela pa mislim da je praktično nespremenjeno … Moja izkušnja je: bistvo je v tem, kako ekipa funkcionira, kakšna je ekipa – to se pa niti ni tako spremenilo.«

Tone Jurca, pogovor za Pesem v žepu

Pravi, da je delo glasbenega producenta podobno porodničarju, ki vodi ekipo, ko nekaj nastaja; ko je njegovo delo opravljeno, posnetek živi svoje življenje. Pri samem snemanju pa je njegova vloga kljub temu nepogrešljiva; še poseben izziv mu predstavlja ustvarjanje živih oddaj, ki se mu zdijo bistvo radijskega dela:

»Pri živi oddaji je drugačen način dela v tem smislu: da veš, da v tistem trenutku moraš biti stoprocentno pri stvari in moraš takrat narediti najboljše, kot se da, ker potem ne moreš popravljati, ker je že šlo v eter. In meni je ta način zelo dober, ker se ustvari večja koncentracija pri ekipi in pri glasbenikih – tudi glasbeniki vedo, da če ne bodo dobro zaigrali v prvo, ne bodo imeli druge možnosti, tako kot recimo pri arhivnem snemanju. In iz tega nastanejo kakšne izvedbe, ki so boljše, kot pa če bi bile take, da veš, da lahko večkrat ponoviš … In iz tega mi je fajn, da sem zraven pri stvareh, ki nastajajo, ko je trenutek, ki ga ujameš, ko nastane neka dobra skladba, dobra izvedba – in si potem ponosen pa jo še večkrat poslušaš pa rečeš: glej, to sem pa jaz bil zraven, ko smo to posneli.«

Tone Jurca, pogovor za Pesem v žepu

","excerpt":"Nalezljive pesmi, 3. del","featured-media-id":29595,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/pesem-v-zepu/174686455","abovetitle":"","subtitle":"Nalezljive pesmi, 3. del","category-text":"False","permalink":"2020/04/pesem-v-zepu-167/","show-start":"2020-04-16T22:30:00+02:00","show-end":"2020-04-16T23:00:00+02:00","audio-length":"1789","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/04/16/Nalezljivepesmi3ToneJurcaJetrenutekkigaujamekonastanenekadobraskladba4713869.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174686455","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

V teh dneh, ko je koncertno in festivalsko življenje obstalo, imamo nekaj več časa za refleksijo, za vsa mogoča vprašanja o ustvarjalnosti v vsakdanjem in manj vsakdanjem življenjskem ritmu. Zato ta čas izkoriščamo za pogovor z glasbeniki, organizatorji in drugimi vpletenimi v domače glasbeno življenje, ob pesmih pa osvetlimo različne vloge glasbe v povezavi z družbo. V tretji iz tega posebnega, nalezljivega cikla oddaj prisluhnemo glasbi z nekoliko drugačnega zornega kota, kot smo ga vajeni: svoj pogled nam razkriva glasbeni producent RTV Slovenija Tone Jurca.

"},{"kind":"html","content":"

»Tehnični del mislim da bistva našega dela sploh ni spremenil. Da se recimo več montirati, kot se je tam na traku, ampak tudi smo imeli take mojstre, da smo na traku rezali čisto majhne koščke in montirali skupaj, tako kot zdaj to delamo v računalniku, samo da je bilo takrat to še težje, si moral biti še bolj spreten. Ampak samo bistvo našega dela pa mislim da je praktično nespremenjeno … Moja izkušnja je: bistvo je v tem, kako ekipa funkcionira, kakšna je ekipa – to se pa niti ni tako spremenilo.«

"},{"kind":"html","content":"

Tone Jurca, pogovor za Pesem v žepu

"},{"kind":"html","content":"

»Pri živi oddaji je drugačen način dela v tem smislu: da veš, da v tistem trenutku moraš biti stoprocentno pri stvari in moraš takrat narediti najboljše, kot se da, ker potem ne moreš popravljati, ker je že šlo v eter. In meni je ta način zelo dober, ker se ustvari večja koncentracija pri ekipi in pri glasbenikih – tudi glasbeniki vedo, da če ne bodo dobro zaigrali v prvo, ne bodo imeli druge možnosti, tako kot recimo pri arhivnem snemanju. In iz tega nastanejo kakšne izvedbe, ki so boljše, kot pa če bi bile take, da veš, da lahko večkrat ponoviš … In iz tega mi je fajn, da sem zraven pri stvareh, ki nastajajo, ko je trenutek, ki ga ujameš, ko nastane neka dobra skladba, dobra izvedba – in si potem ponosen pa jo še večkrat poslušaš pa rečeš: glej, to sem pa jaz bil zraven, ko smo to posneli.«

"},{"kind":"html","content":"

Tone Jurca, pogovor za Pesem v žepu

V teh dneh, ko je koncertno in festivalsko življenje obstalo, imamo nekaj več časa za refleksijo, za vsa mogoča vprašanja o ustvarjalnosti v vsakdanjem in manj vsakdanjem življenjskem ritmu. Zato ta čas izkoriščamo za pogovor z glasbeniki, organizatorji in drugimi vpletenimi v domače glasbeno življenje, ob pesmih pa osvetlimo različne vloge glasbe v povezavi z družbo. V drugi iz tega posebnega, nalezljivega cikla oddaj nas razvedrijo pesmi Franeta Milčinskega Ježka, na daljavo pa je z nami kantavtor Robert Petan.

»Sem mislil, da bo cel svet prišel na nivo hitrosti raznih umetnikov in muzičarjev in se je zopet zgodila ta naša slovenska hiperstorilnost – dva dni smo bili doma in smo že morali iti igrat po balkonih ob šestih, naslednji dan že pit ob šestih, naslednji dan že sklece delat ob šestih … Jaz sem se tako veselil te neke karantene pa miru in nisem še do tja prišel, se mi zdi, da je še vse izredno vzrojeno.«

Robi Petan, pogovor za Pesem v žepu

Takole na trenutno družbeno situacijo gleda Robert Petan, glasbenik, kantavtor iz Brežic, s katerim se pogovarjamo na daljavo. Za rdečo nit pogovora smo izbrali pesmi Franeta Milčinskega Ježka, h katerim se Robert te dni vedno znova vrača. Z Ježkom ju družita iskrivost in neposrednost, njunim pesmim se nasmejimo, oba pa znata pokazati tudi na temnejše plati življenja.

»Moja najljubša Ježkova pesem ni najbolj duhovita pa ni najbolj simpatična, ampak me zaradi ene druge stvari zelo privlači. Naslov je Uspavanka za škrlatno pego na avtomobilski cesti. V tej pesmi povzame celoten koncept soočanja s smrtjo po Ježkovo … Izredno lepo, ampak zelo na trdo pojasni smrt oziroma jo omeni oziroma se je dotika. In smrt se njega dostikrat zelo dotika v teh njegovih pesmih …«

Robi Petan, pogovor za Pesem v žepu

Roberta pri Ježku ob vsebini navdušuje tudi oblika pesmi, Ježkov izreden smisel za ritem. Prav tako pa gredo v ušesa nalezljive melodije, ki so jih med drugim ustvarjali Urban Koder, Mario Rijavec, Bojan Adamič – Ježek pa je svoje stihe rad napisal tudi na kakšno staro popevko ali pa si je melodijo izmislil sam. Robertu Petanu se zdi pri ustvarjanju pomembno, da pesem pride do čim širšega kroga ljudi. Kot glasbenik je trenutno sicer prikrajšan za stik z občinstvom, vendar se mu zdi, da v svojem bistvu njegov poklic še vedno ostaja enak:

»Vse stvari, ki jih imam rad pri tem poklicu, pri tem poslanstvu, da si muzikant – se mi zdi, da najbolj ključne stvari še vedno niso tako na udaru trenutno, ko smo doma. Da še vedno ni to zdaj, da nimamo kaj početi pa zdaj smo brez smisla …«

Robi Petan, pogovor za Pesem v žepu

","excerpt":"Nalezljive pesmi, 2. del","featured-media-id":29466,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/pesem-v-zepu/174684743","abovetitle":"","subtitle":"Nalezljive pesmi, 2. del","category-text":"False","permalink":"2020/03/robert-petan-nalezljive-pesmi-2/","show-start":"2020-04-09T22:30:00+02:00","show-end":"2020-04-09T23:00:00+02:00","audio-length":"1720","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/04/09/Nalezljivepesmi2RobertPetanMuskontersipoduiposrcuinpopoldne.4705999.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174684743","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

V teh dneh, ko je koncertno in festivalsko življenje obstalo, imamo nekaj več časa za refleksijo, za vsa mogoča vprašanja o ustvarjalnosti v vsakdanjem in manj vsakdanjem življenjskem ritmu. Zato ta čas izkoriščamo za pogovor z glasbeniki, organizatorji in drugimi vpletenimi v domače glasbeno življenje, ob pesmih pa osvetlimo različne vloge glasbe v povezavi z družbo. V drugi iz tega posebnega, nalezljivega cikla oddaj nas razvedrijo pesmi Franeta Milčinskega Ježka, na daljavo pa je z nami kantavtor Robert Petan.

"},{"kind":"html","content":"

»Sem mislil, da bo cel svet prišel na nivo hitrosti raznih umetnikov in muzičarjev in se je zopet zgodila ta naša slovenska hiperstorilnost – dva dni smo bili doma in smo že morali iti igrat po balkonih ob šestih, naslednji dan že pit ob šestih, naslednji dan že sklece delat ob šestih … Jaz sem se tako veselil te neke karantene pa miru in nisem še do tja prišel, se mi zdi, da je še vse izredno vzrojeno.«

"},{"kind":"html","content":"

Robi Petan, pogovor za Pesem v žepu

"},{"kind":"html","content":"

»Moja najljubša Ježkova pesem ni najbolj duhovita pa ni najbolj simpatična, ampak me zaradi ene druge stvari zelo privlači. Naslov je Uspavanka za škrlatno pego na avtomobilski cesti. V tej pesmi povzame celoten koncept soočanja s smrtjo po Ježkovo … Izredno lepo, ampak zelo na trdo pojasni smrt oziroma jo omeni oziroma se je dotika. In smrt se njega dostikrat zelo dotika v teh njegovih pesmih …«

"},{"kind":"html","content":"

Robi Petan, pogovor za Pesem v žepu

"},{"kind":"html","content":"

»Vse stvari, ki jih imam rad pri tem poklicu, pri tem poslanstvu, da si muzikant – se mi zdi, da najbolj ključne stvari še vedno niso tako na udaru trenutno, ko smo doma. Da še vedno ni to zdaj, da nimamo kaj početi pa zdaj smo brez smisla …«

"},{"kind":"html","content":"

Robi Petan, pogovor za Pesem v žepu

V teh dneh, ko je koncertno in festivalsko življenje obstalo, imamo nekaj več časa za refleksijo, za vsa mogoča vprašanja o ustvarjalnosti v vsakdanjem in manj vsakdanjem življenjskem ritmu. Zato bomo to in nekaj prihodnjih oddaj izkoristili za pogovor z glasbeniki, organizatorji in drugimi vpletenimi v domače glasbeno življenje, ob pesmih pa bomo osvetlili različne vloge glasbe v povezavi z družbo. V prvi iz tega posebnega, nalezljivega cikla oddaj je na daljavo z nami kantavtor Jani Kovačič.

Glasba je bila že nekoč nepogrešljiva spremljevalka življenja – že v antičnih časih so potujoči pevci preko svojih pesmi prinašali novice, obenem pa tudi vrednote in sporočila neke družbe. Aktualne družbene spremembe v teh dneh občutimo tudi v glasbi, ki je, predvsem v svoji živi obliki, marsikje utihnila; glasbeniki so ostali brez dela, poslušalci pa brez koncertov.

“Zdaj, ko nimamo več možnosti hoditi na žive koncerte, se nam zdi, da jih pogrešamo. Čeprav mogoče drugače nihče ne bi šel na koncert, zdaj pa se mu kar naenkrat zazdi, da mu je ta svoboda kršena – zdaj bi pa ljudje šli na koncert. Saj potem, ko bodo imeli priliko, verjetno ne bodo šli, ampak ravno ta občutek, da lahko greš, je zdaj nekako skenslan, kot bi rekla naša mladina.”