{"links":{"first":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?categories=330&hide_future=false&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=1","last":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?categories=330&hide_future=false&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=201","next":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?categories=330&hide_future=false&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=2","prev":null},"data":[{"type":"Post","id":"145551","attributes":{"wp-id":377053,"date":"2020-08-03T00:31:08+02:00","modified":"2020-08-10T09:21:24+02:00","slug":"na-danasnji-dan-1660","post-type":"post","title":"16. avgust","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/08/na-danasnji-dan-1660/","content":"

Zgodovinar Avgust Dimitz se je rodil leta 1827 v Ljubljani. Po študiju prava na Dunaju je postal predstojnik finančnega ravnateljstva v Ljubljani. Več kot dve desetletji je bil tajnik Zgodovinskega društva za Kranjsko ter je preučeval arheološka vprašanja in stanje podeželskih arhivov. Najpomembnejše delo Avgusta Dimitza je obsežna Zgodovina Kranjske od 13. stoletja naprej v dvanajstih snopičih. V njej je podrobno obravnaval kmečke upore, turške vdore in reformacijo; temeljito je obdelal tudi začetke slovenske književnosti.

Pesnik, pisatelj in prevajalec Ivan Vesel s psevdonimom Vesnin je bil po študiju bogoslovja v Ljubljani posvečen leta 1865, nato je služboval po raznih župnijah, nazadnje pa je bil dekan v Trnovem pri Ilirski Bistrici. Pisal je psevdoromantično epsko prozo in pesmi ter napisal zgodovinsko žaloigro Droh. Sestavil je tudi prvi slovenski bonton Olikani Slovenec. Bolj znan je kot prevajalec. Prevajal je zlasti dela ruskih dramatikov, med drugim Gogoljevega Revizorja, poezijo in prozo ter pripravil Rusko antologijo v slovenskih prevodih. Ivan Vesel se je rodil na današnji dan leta pred 180 leti v Mengšu.

Šestnajstega avgusta 1862 se je Janez Šribar iz Celja vpisal v planinsko vpisno knjigo v gostilni Andreja Erjavca v Logarski dolini. To je najverjetneje prva vpisna knjiga v slovenskih gorah, ki je ohranjena v Zgodovinskem arhivu v Celju. Imenovala se je Spominska knjiga štajerske Švice v Solčavi. Zapisi v njej so tudi v nemščini, italijanščini, latinščini, grščini in celo hebrejščini.

Gledališka igralka Elvira Kralj je v domačem Trstu najprej obiskovala trgovsko, nato pa še igralsko šolo. Po prvi svetovni vojni je kot primorska begunka s starši prišla v Maribor in se vpisala v Nučičevo dramsko šolo. Od takrat do druge svetovne vojne je nastopala v mariborskem gledališču, nato pa se je preselila v Ljubljano in postala članica Drame. Ustvarila je približno 370 raznovrstnih odrskih likov. V Mariboru je bila v tridesetih letih prva igralka, v ljubljanski Drami pa med najizrazitejšimi. Bila je skromna, človeško topla in pri občinstvu zelo priljubljena. Posebno uspešno je predstavljala trpeče, hrepeneče, razočarane in ljubezni odpovedujoče se ženske. Uspešno je oblikovala številne like iz slovenske dramatike, posebno Cankarjeve. Veliko je nastopala na radiu, v več filmih in na televiziji vse od njene ustanovitve. Elvira Kralj, ki se je rodila leta 1900 v Trstu, je za svojo ustvarjalnost dobila Prešernovo nagrado in kot prva igralka pred 50 leti tudi Borštnikov prstan.

Gospodarski krogi v Sloveniji so že na začetku dvajsetih let prejšnjega stoletja začutili potrebo po ustanovitvi borze v Ljubljani. Najdejavnejši pri tem delu je bil gospodarstvenik Dragotin Hribar, ob strani pa mu je stala tudi Zbornica za trgovino, obrt in industrijo. Tako je bila Ljubljanska borza za blago in vrednote ustanovljena na današnji dan leta 1924. Na začetku je lahko poslovala le kot blagovna borza, predvsem z lesom in žitom, leta 1927 pa je postala popolna in je lahko poslovala tudi z vrednostnimi papirji, valutami in devizami. Bila je tretja največja borza v tedanji Jugoslaviji. Ob ustanovitvi je štela 43 članov, leta 1940 pa 195; to so bila vsa najpomembnejša slovenska gospodarska podjetja. Po letu 1945 je Ljubljanska borza prenehala delovati.

","excerpt":"Avtor Zgodovine Kranjske od 13. stoletja naprej, prvi slovenski bonton, spominska knjiga štajerske Švice v Solčavi, prva dobitnica Borštnikovega prstana","featured-media-id":31863,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"","abovetitle":"","subtitle":"Avtor Zgodovine Kranjske od 13. stoletja naprej, prvi slovenski bonton, spominska knjiga štajerske Švice v Solčavi, prva dobitnica Borštnikovega prstana","category-text":"False","permalink":"2020/08/na-danasnji-dan-1660/","show-start":"2020-08-16T12:05:00+02:00","show-end":"2020-08-16T12:15:00+02:00","audio-length":"","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":null,"instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":null,"embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Leta 1831 se je v Šentjurju pri Celju rodil skladatelj in zdravnik Gustav Ipavec. Rodbina Ipavcev iz Šentjurja pri Celju, katere korenine segajo v Belo krajino, je slovenski glasbi \"podarila\" štiri skladatelje, ki so bili po poklicu vsi zdravniki. Gustav je nasledil svojega očeta Frana kot očesni zdravnik, bil pa je tudi več kot trideset let župan v svojem rojstnem kraju. Skladal je predvsem za zbore. Po letu 1861, ko so na Slovenskem zaživele čitalnice in se je prebujala slovenska narodna zavest, je prireditve s svojimi skladbami bogatil tudi Gustav Ipavec. Še danes so priljubljene njegove pesmi Kje so moje rožice, Pobratimija, zlasti pa narodno prebudna Slovenec sem.

Terezija Križanič se je šolala na učiteljišču v Gradcu in leta 1873 stopila v kongregacijo šolskih sester v Mariboru; prevzela je ime mati Angelina. Na Dunaju in v Kopru je opravila izpite za poučevanje na ljudskih in meščanskih šolah in nato učila v Mariboru in Celju. Tam je več kot dve desetletji vodila samostansko šolo, jo razširila v osemrazrednico ter ustanovila še meščansko šolo. Kot vrhovna prednica kongregacije je leta 1888 v Mariboru ustanovila zasebno žensko učiteljišče, nekaj pozneje pa še dva slovenska razreda na samostanski ljudski šoli. Vplivala je tudi na nastanek in razvoj gospodinjskih šol ter širitev kongregacije šolskih sester. Terezija Križanič se je rodila na današnji dan leta 1854 v Borécih v okolici Ljutomera.

Slikar Jan Oeltjen je študiral slikarstvo v Berlinu in Münchnu ter veliko potoval po Evropi. Leta 1911 se je poročil s slikarko in kiparko Elso Kasimir s Ptuja. Po letih bivanja v Nemčiji sta se leta 1931 preselila v Varejo nad Vidmom v Halozah, kjer je Elza po očetu slikarju Alojzu Kasimirju podedovala hišo z vinogradi. Jana Oeltjena so kot slikarja povsem prevzeli haloška pokrajina, njeni ljudje in njihov način življenja. Predvsem poznanstvo z Oskarjem Kokoschko je pustilo vidno sled v njegovem opusu, ki obsega grafične cikle, številne akvarele – izstopajo tisti, ki so nastali v prvi svetovni vojni – ter oljno slikarstvo, posvečeno sožitju človeka z naravo. Na Ptuju je prvič razstavljal leta 1932 s takratnimi ptujskimi slikarji. Po drugi svetovni vojni se je kot restavrator zaposlil v ptujskem muzeju ter si na gradu uredil tudi atelje. Leta 1957 se je udeležil razstave Društva slovenskih likovnih umetnikov, leta 1963 pa je v Mariboru prejel nagrado za življenjsko delo na področju umetnosti. Njegova dela hranijo in razstavljajo v Mestnem muzeju v Oldenburgu, Umetnosti galeriji Maribor in Pokrajinskem muzeju Ptuj - Ormož. Slikar Jan Oeltjen se je rodil pred 140 leti v Jaderbergu na Oldenburškem v Nemčiji.

Leta 1881 se je v Črnomlju rodil literarni zgodovinar in lovski pisatelj Janko Lokar. Doktoriral je na Dunaju in bil nato gimnazijski profesor v Mariboru in Novem mestu ter ravnatelj klasične gimnazije v Ljubljani. V revijah in zbornikih je objavil vrsto literarnozgodovinskih razprav in daljših knjižnih ocen, ukvarjal pa se je tudi z narodopisjem. Janko Lokar je bil več let urednik revije Lovec. Ustvaril in utemeljil je popolno slovensko lovsko in ribiško izrazoslovje.

","excerpt":"Skladatelj, ki je prebujal narodno zavest, šolska sestra ustanovi zasebno žensko učiteljišče, nemški slikar vzljubi Haloze, utemeljitelj lovskega in ribiškega izrazoslovja","featured-media-id":31862,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"","abovetitle":"","subtitle":"Skladatelj, ki je prebujal narodno zavest, šolska sestra ustanovi zasebno žensko učiteljišče, nemški slikar vzljubi Haloze, utemeljitelj lovskega in ribiškega izrazoslovja","category-text":"False","permalink":"2020/08/na-danasnji-dan-1659/","show-start":"2020-08-15T12:05:00+02:00","show-end":"2020-08-15T13:00:00+02:00","audio-length":"","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":null,"instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":null,"embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Leta 1897 se je v Trnovem pri Ilirski Bistrici rodil slikar France Pavlovec. Diplomiral je na akademiji v Zagrebu. Leta 1928 se je s skupino v Zagrebu šolanih slovenskih umetnikov povezal v Četrto generacijo, pozneje pa se je pridružil skupini Neodvisnih. Njegovo slikarstvo se opira na tradicijo slovenskega impresionizma, postimpresionizma in zgodnjega romantizma. Čeprav je Pavlovčev motivni svet segel na vsa področja od portreta do tihožitja, je sinonim za njegovo slikarstvo krajina. France Pavlovec je v letih 1949 in 1951 dobil Prešernovo nagrado.

Dramatična društva so bila organizirane skupine ljubiteljev gledališča in igranja v slovenskem jeziku ter so postala temelji poznejših narodnih in poklicnih gledališč. Prizadevala so si za uveljavitev slovenske besede na gledališkem odru ter za dvig ravni slovenskega igranja in glasbeno dramatskega poustvarjanja. Prvo je bilo ustanovljeno leta 1866 v Ljubljani. Namen društva je bil položiti temelj narodnemu gledališču. Izdajalo je Slovensko Talijo, zbirko dramatičnih iger. V Mariboru pa so Dramatično društvo ustanovili 14. avgusta 1909. Povezalo je dotedanja ločena slovenska gledališka prizadevanja, posebno Bralnega in pevskega društva ter Slovenske čitalnice. Prostore je imelo v Narodnem domu, sezidanem natanko desetletje prej, od prve predstave pa do začetka prve svetovne vojne so pripravili kar 56 uprizoritev. Velik pomen so imela tudi gostovanja društva v Celju, Slovenski Bistrici, na Ptuju in še posebno v Celovcu, mariborski oder pa je gostil ljubljanske in celjske gledališčnike.

Prevajalka Gitica Jakopin je diplomirala iz germanistike in romanistike. Njen prevajalski opus je zelo obsežen, saj je iz srbohrvaščine, ruščine, francoščine, nemščine in angleščine prevedla več kot 70 knjig. Prevajala je dela Dostojevskega, Rabelaisa, Londona, Agathe Christie, Handkeja in drugih, poleg tega je prevedla več kot sto filmov, dram in nadaljevank. Pisala je tudi prozo za otroke. Za svoj ne samo obsežen, ampak tudi kakovosten opus je bila leta 1985 nagrajena z najvišjim prevajalskim priznanjem, Sovretovo nagrado. Prevajalka Gitica Jakopin se je rodila leta 1928 v Leskôvcu pri Krškem.

Leta 1931 je bila Ljubljana priključena na javno električno omrežje. Prej se je oskrbovala iz več manjših mestnih elektrarn. V javno električno omrežje se je lahko vključila šele, ko je bil zgrajen daljnovod Velenje–Črnuče, ki je povezal kranjsko in štajersko električno omrežje.

","excerpt":"Krajinar s tradicijo slovenskega impresionizma, Maribor dobi dramatično društvo, prevajalka knjig in filmov, Ljubljana priključena na javno električno omrežje","featured-media-id":31861,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/na-danasnji-dan/174711750","abovetitle":"","subtitle":"Krajinar s tradicijo slovenskega impresionizma, Maribor dobi dramatično društvo, prevajalka knjig in filmov, Ljubljana priključena na javno električno omrežje","category-text":"False","permalink":"2020/07/na-danasnji-dan-1658/","show-start":"2020-08-14T12:05:00+02:00","show-end":"2020-08-14T13:00:00+02:00","audio-length":"272","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/08/14/Nadananjidan14.avgust2020MMC.PR1.20200814.5.1205.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174711750","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Leta 1835 se je v Martinj Vrhu pri Škofji Loki rodil pripovednik Ivan Tušek. Po gimnaziji v Ljubljani je študiral fiziko in prirodopis na Dunaju, nato pa je bil profesor na Dunaju, v Zagrebu in Ljubljani. V listu Vaje je med drugim objavil topografsko-etnografski spis Sorica, pisal pa je tudi prirodopisne črtice. Iz nemščine je prevedel več prirodoslovnih učbenikov. Ivan Tušek je med prvimi pisal o slovenskih planinah. Znan je njegov potopis Potovanje okrog Triglava iz leta 1860.

Leta 1875 se je v Trstu rodil železničarski inženir Maks Klodič, vitez Sabladoski. Gradbeništvo je študiral na Dunaju. Med njegovimi pomembnejšimi stvaritvami so bohinjska, turska in belokranjska železniška proga ter povezava Gorice s Trbižem. Znan je tudi kot pisec izčrpnih monografij o bohinjskem, karavanškem in turskem predoru. Maks Klodič je bil skupaj z Alojzijem Horvatom in Rudolfom Kovačičem eden najbolj vnetih zagovornikov železniške povezave med Slovenijo in morjem, gospodarsko utemeljene dopolnitve celotne slovenske železniške mreže in reševanja ljubljanskega železniškega vozla.

Leto dni po tistem, ko je pogorela stavba Deželnega gledališča v Ljubljani, ki je stala na prostoru današnje Slovenske filharmonije, se je kranjski deželni odbor odločil postaviti novo gledališče. Zanj so izbrali načrt dveh čeških arhitektov in na današnji dan leta 1890 zasadili prvo lopato za novo Deželno gledališče, v katerem je zdaj Opera Slovenskega narodnega gledališča. Že čez dva meseca so vzidali temeljni kamen, novo gledališče pa so odprli septembra leta 1892. Ob slovesnem odprtju je bila na sporedu tragedija Veronika Deseniška Josipa Jurčiča v režiji Ignacija Borštnika.

Trinajstega avgusta 1927 je delavski zbor mariborskih pekov gostoval v Gradcu, z zborom pa je potovalo približno 500 Mariborčanov. Priredili so uspešen koncert s sporedom slovenskih pesmi. Na graškem kolodvoru jih je sprejel graški župan Vincenc Muhič – slovenski rojak iz Lenarta v Slovenskih goricah. Muhič je bil pekovski pomočnik in je začel svojo kariero kot funkcionar v pekovskem sindikatu v Gradcu. Novembra 1903 je bil prvič izvoljen v graški občinski svet, v njem pa je ostal vse do vdora nacistov v Avstrijo leta 1934. Kar trikrat je bil izvoljen za graškega župana, leta 1933 pa je postal tudi častni meščan Gradca.

Na današnji dan leta 1935 se je v Ljubljani rodil literarni zgodovinar Jože Koruza. Napisal je veliko razprav, študij in člankov, ki tematsko zajemajo vsa obdobja slovenske književnosti od srednjega veka do sodobnosti. Svoje osrednje področje, starejšo slovensko književnost, je kot profesor na filozofski fakulteti znova oblikoval v samostojen predmet, povezan z ljudskim slovstvom in utemeljen s sodobnejšimi pogledi. Drugo pomembnejše področje preučevanja Jožeta Koruze je bila slovenska dramatika od začetkov do sodobnosti, tretje pa slovenska proza 20. stoletja.

Leta 1938 so bile pred prepovedano proslavo 20-letnice Kraljevine Jugoslavije v Mariboru velike demonstracije proti nemškim nacistom in zunanjepolitični usmeritvi vlade Milana Stojadinoviča. Demonstranti so zahtevali naslonitev Jugoslavije na Češkoslovaško, Francijo in Sovjetsko zvezo.

","excerpt":"Eden prvih planinskih piscev, vitez, ki je gradil železniške povezave, pot do novega Deželnega gledališča, župan avstrijskega Gradca iz Slovenskih goric, literarni zgodovinar širokih obzorij","featured-media-id":31860,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/na-danasnji-dan/174711562","abovetitle":"","subtitle":"Eden prvih planinskih piscev, vitez, ki je gradil železniške povezave, pot do novega Deželnega gledališča, župan avstrijskega Gradca iz Slovenskih goric, literarni zgodovinar širokih obzorij","category-text":"False","permalink":"2020/07/na-danasnji-dan-1657/","show-start":"2020-08-13T12:05:00+02:00","show-end":"2020-08-13T13:00:00+02:00","audio-length":"339","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/08/13/Nadananjidan13.avgust2020MMC.PR1.20200813.4.1205.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174711562","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Glasbenik Ludvik Zepič je leta 1919 v Zagrebu končal študij prava, pozneje pa je na srednji šoli ljubljanskega konservatorija študiral kompozicijo. Pred drugo svetovno vojno je vodil različne pevske zbore ter ustanovil Slovenski vokalni kvintet, s katerim je uveljavil visoka merila za moško komorno petje. Preučeval je opus Jakoba Gallusa, prirejal njegova dela za drugačne zborovske zasedbe in jih tako uvajal v koncertni repertoar. Iz tujine je pridobil nekaj izvirnikov, po daljšem iskanju pa je na Poljskem našel note za manjkajoči tenorski glas; šele to je omogočilo rekonstrukcijo in izdajo Gallusovih madrigalov pri Slovenski matici v Ljubljani. V letih od 1948 do 1967 je naredil načrt za glasbeno zbirko v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, jo uredil in vodil. Z zbranimi muzikalijami in drugim gradivom, ki je obsegalo več kot 40.000 enot, je postala največja takšna urejena zbirka v nekdanji skupni državi in s tem pomemben vir za preučevanje slovenske glasbene preteklosti in glasbe na splošno. Ludvik Zepič se je rodil na današnji dan leta 1887 na Rázborju pri Zidanem mostu.

Leta 1914, v obdobju prvih resnejših vojaških spopadov po napadu avstro-ogrskih sil na Srbijo, so v gostilni na Vrhniki avstrijski orožniki aretirali pisatelja Ivana Cankarja. Podlaga za aretacijo je bila ovadba, da je pisatelj v gostilni govoril »Srbom prijazne besede«. Ivana Cankarja so kmalu nato izpustili.

V Podgríču pri Lozícah se je leta 1925 rodil partizan in pravnik Ciril Pelicon - Rado. Leta 1941 je postal član nezakonite organizacije primorskih rodoljubov TIGR. Spomladi l942 se je pridružil partizanom in se vključil v Vojkov vod Zgornje vipavske čete, legendarno enoto Janka Premrla Vojka. Kot eden najmlajših članov se je boril v raznih enotah na Primorskem, bil ranjen in sodeloval pri osvoboditvi Trsta. Bil je nosilec partizanske spomenice 1941. Po vojni je ostal v vojaškem poklicu vse do leta 1956, ko je diplomiral na Pravni fakulteti v Ljubljani. Ciril Pelicon se je želel oddolžiti tudi uporniški organizaciji primorskih rodoljubov TIGR, potisnjeni v krivično pozabo. Enaindvajsetega maja leta 1994 je zato s somišljeniki ustanovil Društvo za negovanje rodoljubnih tradicij TIGR Primorske.

Leta 1945 so v Murski Soboti odkrili spomenik vojakom sovjetske Rdeče armade, ki ga je zasnoval ruski arhitekt Arončiko. Znamenje sestavlja več kot 17 metrov visoki spomenik. Na obeh straneh sta postavljena ruska topova, del tedanje vojaške opreme. Pod njima sta dva vojaka - na levi sovjetski vojak, na desni pa partizan. Oba kipa sta visoka 240 centimetrov in sta delo kiparjev bratov Borisa in Zdenka Kalina iz Ljubljane. Kip rdečearmejca je izdelal Boris, kip partizana pa Zdenko. Slovesnega odkritja spomenika v Murski Soboti so se poleg predstavnikov sovjetske udeležili tudi predstavniki francoske in britanske armade.

Avtocesta A1 Maribor–Ljubljana–Koper meri dobrih 230 kilometrov. Ob njej je 50 priključkov oziroma izvozov ter 28 počivališč in 19 bencinskih servisov. Med skupno 485 premostitvenimi objekti je 98 viaduktov, 107 mostov, 11 dvocevnih predorov in tri galerije – skupna dolžina vseh premostitvenih objektov je več kot 76 kilometrov. Najdaljši slovenski dvocevni predor Trojane je iz ljubljanske smeri dolg 2.931 metrov, iz mariborske pa 2.841 metrov. Avtocesta A1 Maribor–Ljubljana–Koper je bila z odprtjem odseka med Trojanami in Blagovico slovesno odprta na današnji dan pred petnajstimi leti. Že prvo leto po odprtju je skozi Trojanski predor peljalo 8,3 milijona vozil.

","excerpt":"Poznavalec glasbene zgodovine, Ivan Cankar aretiran, spomin na narodnorevolucionarno organizacijo TIGR, spomenik v Murski Soboti, Koper in Maribor povezana z avtocesto ","featured-media-id":31859,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/na-danasnji-dan/174711377","abovetitle":"","subtitle":"Poznavalec glasbene zgodovine, Ivan Cankar aretiran, spomin na narodnorevolucionarno organizacijo TIGR, spomenik v Murski Soboti, Koper in Maribor povezana z avtocesto ","category-text":"False","permalink":"2020/07/na-danasnji-dan-1656/","show-start":"2020-08-12T12:05:00+02:00","show-end":"2020-08-12T13:00:00+02:00","audio-length":"396","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/08/12/Nadananjidan12.avgust2020MMC.PR1.20200812.3.1205.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174711377","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Teolog Jernej Vidmar je marca 1860 na ljubljanskem škofovskem sedežu nasledil Antona Alojzija Wolfa. Kot škof se je takoj vključil v prizadevanje za uvedbo slovenščine v javno življenje. Že ob prvem srečanju 1860 je bogoslovce pozval k učenju domačega jezika in k vajam za dobre pridigarje v lepi slovenščini. Rekel je: »Nikoli ne smemo pozabiti, da je naša domovina slovenščina.« In tudi: »Ljubi moji, vsa škofija je slovenska, naj se torej vsaki izmed vas v domači besedi tako izuri, da bo v čistem jeziku besedo božjo oznamoval … tirjal bom, da bo vsaki pravilno znal pisati.« V stolnici, na birmah in ob posvečanju novih cerkva je pridigal slovensko, kar dotlej ni bilo v navadi.

Kot ljubljanski škof je postal član Kranjskega deželnega zbora in član Gosposke zbornice Državnega zbora na Dunaju. Udeležil se je zasedanja prvega vatikanskega cerkvenega zbora, vendar je iz zdravstvenih razlogov Rim zapustil spomladi 1870. Po sprejetju dogme o papeževi nezmotljivosti je naslednje leto nepreklicno odstopil kot ljubljanski škof. Papež Pij IX. je njegov odstop sprejel in ga imenoval za administratorja ljubljanske škofije do imenovanja njegovega naslednika Janeza Zlatousta Pogačarja. Jernej Vidmar, 25. ljubljanski škof, se je rodil leta 1802 v Kranju.

Vinogradniški strokovnjak Franc Kuri je leta 1911 v Grottenhoffu pri Gradcu končal kmetijsko šolo in bil nato poslan na delo v Novi Sad in Negotin. Leta 1923 je prišel v kmetijski zavod v Mostarju, da bi pomagal pri obnovi hercegovskih vinogradov; te je že dobro desetletje uničevala filoksera, trtna uš, in povzročala propad vinogradništva; to je bila ob gojenju tobaka najpomembnejša gospodarska panoga v tej dokaj revni pokrajini. Po desetletju intenzivnega dela, domače sorte vinske trte je dal precepiti na proti trtni uši odporne ameriške podlage, je bil ta škodljivec tako rekoč izkoreninjen. Leta 1950 je začel drugo veliko obnovo, urejanje plantažnih vinogradov. Z uvajanjem visokega gojenja trte na žicah namesto na nizkih kolih se je pridelek grozdja občutno povečal. Predaval je tudi na vinogradniških posvetovanjih, objavljal v strokovnem časopisju ter napisal knjigo o gojenju breskev. Franc Kuri, v Hercegovini so ga imenovali Franjo, se je rodil leta 1892 v Spodnjih Verjanah pri Sveti Trojici v Slovenskih goricah.

V Ljubljani se je 11. avgusta 1907 rodil geodet Stane Oswald. Diplomiral je na tehniški fakulteti v Ljubljani. Med študijem je bil član levičarskih študentskih klubov, med drugim tudi predsednik kluba svobodnih akademikov in urednik nezakonitega študentskega glasila Rdeči signali. Zaradi suma, da širi komunistično propagando, je bil večkrat zaprt. Okupatorske oblasti so ga po zasedbi Slovenije odpeljale v taborišče Dachau. Izpustile so ga konec naslednjega leta. Pozneje se je pridružil partizanom ter opravljal pomembne strokovne in politične naloge. Leta 1947 so oblasti Staneta Oswalda aretirale in ga pred vojaškim sodiščem v Ljubljani obsodile na smrt. Proces, imenovan tudi Diehl-Oswaldov proces, je bil nadaljevanje sojenja nekdanjim dachavskim taboriščnikom zaradi domnevnega zavestnega sodelovanja z gestapom. Šlo je za izrazito političen proces in do leta 1986 so bili obsojeni na teh procesih rehabilitirani.

Pesnik in pisatelj Karel Mauser se je rodil na današnji dan leta 1918 v Zagorici pri Bledu. Po gimnaziji v Kranju in Ljubljani je v Ljubljani začel študij bogoslovja, ga končal, vendar ni prejel duhovniškega posvečenja. Zaposlil se je v tiskarni in si ustvaril družino. Ob kapitulaciji Italije je bil zajet na Turjaku in interniran. Po vojni je odšel v Avstrijo in se leta 1951 izselil v Cleveland v Združene države, kjer je delal v tovarni svedrov in ves čas literarno ustvarjal. Izdal je 27 knjig povesti, črtic in romanov, med katerimi izstopata roman Kaplan Klemen in trilogija Ljudje pod bičem, ki govori o vojni in revoluciji na Slovenskem. Dela Karla Mauserja so bila do osamosvojitve prepovedana, prva njegova knjiga je v Sloveniji izšla leta 1992.

Enajstega avgusta 1945 je bila v povojni Jugoslaviji na podlagi družbenih sprememb po narodnoosvobodilnem boju uzakonjena volilna pravica žensk. Že leta 1902 je Društvo slovenskih učiteljic oblikovalo zahtevo po volilni pravici, po koncu prve svetovne vojne pa so se tako liberalna kot tudi katoliška in socialdemokratska veja oblasti zavzele za sprejem ženske volilne pravice. A splošno volilno pravico so uzakonili šele v okviru druge Jugoslavije.

","excerpt":"Ljubljanski škof zahteva slovenščino v javnem življenju, slovenskogoriški agronom v Mostarju, žrtev dachavskih procesov, desetletja prepovedani literat, uzakonjena volilna pravica žensk","featured-media-id":31865,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/na-danasnji-dan/174711191","abovetitle":"","subtitle":"Ljubljanski škof zahteva slovenščino v javnem življenju, slovenskogoriški agronom v Mostarju, žrtev dachavskih procesov, desetletja prepovedani literat, uzakonjena volilna pravica žensk","category-text":"False","permalink":"2020/07/na-danasnji-dan-1655/","show-start":"2020-08-11T12:05:00+02:00","show-end":"2020-08-11T13:00:00+02:00","audio-length":"430","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/08/11/Nadananjidan11.avgust2020MMC.PR1.20200811.2.1205.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174711191","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Desetega avgusta 1827 se je v Kamni Gorici rodil pesnik in politik Lovro Toman. Bil je avtor prvega slovenskega necenzuriranega tiska, ki je leta 1848 izšel na Dunaju. V zgodovino se je zapisal že kot šestošolec s prvim javnim slovenskim govorom – v čast ljubljanskega župana Janeza Nepomuka Hradeckega je namreč v slovenščini recitiral Prešernove ode. Od takrat je bil reden govorec na pomembnih družbenih dogodkih, na katerih si je z narodnobuditeljskimi idejami prislužil vzdevek slovenski Leonido. Najprej je študiral filozofijo v Ljubljani, nato pa pravo na Dunaju in v Gradcu. Po poroki s pisateljico Josipino Urbančič Turnograjsko je začel politično kariero. Leta 1861 je postal deželni in državni poslanec. Kot politik in poslanec je bil proti dualizmu med Ogrsko in deželami, zastopanimi v državnem zboru, dosledno je spoštoval in se zavzemal za uporabo slovenskega jezika. V ta namen se je zavzemal tudi za ustanovitev Slovenske matice, po ustanovitvi leta 1865 pa je postal njen prvi predsednik. Svoje domoljubne misli je izražal tudi skozi poezijo, tako je leta 1849 izdal pesniško zbirko Glasi domorodni, leta 1862 pa je napisal besedilo za pesem Mar i Bor, ki jo je na proslavi v počastitev obletnice prve mariborske čitalnice zapel Čitalniški pevski zbor. Lovro Toman je bil tudi pobudnik postavitve Prešernovega spomenika v Ljubljani in slovesnosti ob 100. obletnici rojstva Valentina Vodnika.

Leta 1893 se je v Kotnikovi bajti v Podgôri pri Kôtljah na Koroškem rodil pisatelj in politik Lovro Kuhar. Starši so bili najemniki na posestvih grofa Thurna. Po številnih selitvah so se ustalili na Prežihovini, ki je zelo zaznamovala Kuharjevo literarno ustvarjanje. Nadel si je ime po novem domu – Prežihov in ime Lovro zamenjal s koroško narečno različico – Voranc. Prvo zbirko petih povesti je izdal leta 1925, vendar se z njo še ni mogel docela uveljaviti. Deset let pozneje je začela revija Sodobnost objavljati novele, ki jih je zbral v klasični knjigi naše literature, v Samorastnikih. Kot eden izmed vodilnih mož Komunistične partije Jugoslavije je bil resen protikandidat Titu, s katerim pa se je leta 1939 sprl. Do začetka druge svetovne vojne se je umaknil iz politike in se posvetil pisanju, a je z ustanovitvijo Osvobodilne fronte znova obudil svojo politično dejavnost. Na začetku leta 1943 so ga aretirali rojaki, slovenski pripadniki protikomunistične milice, in ga predali Italijanom. Literarna zgodovina Prežihovega Voranca uvršča med predstavnike socialnega realizma. To je postal z romanom Požganica, v katerem je upodobil boj za svobodo Koroške, vojnim romanom Doberdob in romanom Jamnica, s katerim je prikazal življenje v rodnih Kôtljah. Napisal je tudi več novel, potopisov in mladinskih del. Leta 1968 je Prežihov Voranc dobil spomenik na Gosposvetski cesti v Mariboru – v bližini hiše, kjer je nazadnje živel. Spomenik je delo akademske kiparke Vlaste Zorko

Mladinski pisatelj in šolnik Venčeslav Winkler je po maturi na učiteljišču v Ljubljani poučeval v različnih krajih na Štajerskem in Dolenjskem. Ob okupaciji se je vključil v odporniško gibanje. Naslednje leto so ga Italijani aretirali in poslali v taborišče na otok Rab. Po kapitulaciji Italije je postal komandant drugega bataljona Rabske brigade in se z njo vrnil v Slovenijo, nekaj pozneje pa je bil imenovan za načelnika oddelka za osnovno šolstvo pri Predsedstvu Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta. Leta 1944 je sestavil Prvo čitanko z ilustracijami Ive Šubica, vendar zaradi pomanjkanja papirja in bližajočega se konca vojne ni bila natisnjena; osnutek hrani Slovenski šolski muzej v Ljubljani. Po vojni je vodil obnovo osnovnega šolstva v Sloveniji ter organiziral slovensko šolstvo na Primorskem. Venčeslav Winkler je začel mladinsko poezijo in prozo objavljati že v študijskih letih. Snov je zajemal iz sveta otrok in mladine, iz vaškega in mestnega okolja, posvečal pa se je tudi socialni in narodni tematiki. Pisal je še klasične in sodobne pravljice ter zgodovinske povesti. Take so njegove zgodbe o ljudskih junakih, kmečkih puntarjih in junakih v bojih proti Turkom. Njegovi deli »O fantu, ki je znal žvižgati« in »Drejc z višave« sta bili večkrat ponatisnjeni. Venčeslav Winkler se je rodil leta 1907 na Lókvah v Trnovskem gozdu.

Potem ko so nemški nacisti prve dni avgusta 1942 izvedli akcijo zoper svojce talcev in partizanskih upornikov na slovenskem Štajerskem, so na današnji dan tistega leta ločili starše od otrok in te iz zbirnega taborišča v Celju odpeljali v prehodno otroško taborišče Frohnleiten pri Gradcu. Tja so najprej napotili 440 otrok, ki so jih ponoči nasilno ločili od staršev. Iz Frohnleitna so jih večino poslali na prevzgojo v tako imenovani stari nemški rajh, starše pa v koncentracijsko taborišče Auschwitz, kjer je večina še isto leto umrla. Približno 600 slovenskih otrok in mladostnikov, mlajših od 18 let, so nacisti med drugo svetovno vojno nasilno ločili od staršev ter jim namenili usodo, ki nosi zlovešče ime – ukradeni otroci. Reichsführer SS Heinrich Himmler je v navodilih za izvedbo akcije zapisal:

Ž: »Akcija ima vse elemente, da naredi neškodljivo prebivalstvo, ki je prostovoljno podpiralo in oskrbovalo bande z naborom ljudi, orožjem in jim ponujalo zavetje. Moške iz teh družin, v številnih primerih tudi sorodnike, je treba postreliti, ženske zapreti in jih poslati v koncentracijska taborišča, otroke oddaljiti od njihove domovine in jih namestiti v pokrajinah starega Reicha. Pričakujem posebno poročilo o številu otrok in njihovi rasni vrednosti. Vse premoženje teh družin bo zaseženo.«

Še piše v Smernicah za izvedbo akcije proti partizanom in drugim banditom na Gorenjskem in Spodnjem Štajerskem, ki jih je nacistična policija prejela iz Berlina ob koncu junija leta 1942.

","excerpt":"Prvi predsednik Slovenske matice, Prežihov Voranc – socialni realist, organizator povojnega šolstva na Primorskem, usoda ukradenih otrok","featured-media-id":31864,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/na-danasnji-dan/174710984","abovetitle":"","subtitle":"Prvi predsednik Slovenske matice, Prežihov Voranc – socialni realist, organizator povojnega šolstva na Primorskem, usoda ukradenih otrok","category-text":"False","permalink":"2020/07/na-danasnji-dan-1654/","show-start":"2020-08-10T12:05:00+02:00","show-end":"2020-08-10T13:00:00+02:00","audio-length":"582","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/08/10/Nadananjidan10.avgust2020MMC.PR1.20200810.1.1205.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174710984","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Še piše v Smernicah za izvedbo akcije proti partizanom in drugim banditom na Gorenjskem in Spodnjem Štajerskem, ki jih je nacistična policija prejela iz Berlina ob koncu junija leta 1942.

Odvetnik Ivan Dečko je bil že med študijem v Gradcu dve leti predsednik akademskega društva Triglav, veliko pa je dopisoval tudi v različne slovenske in nemške časopise. Kot odvetnik v Celju se je z marljivim organizacijskim delom na političnem, gospodarskem in kulturnem področju povzpel do glavnega voditelja celjskih in spodnještajerskih Slovencev, ki jih je od leta 1890 zastopal v štajerskem deželnem zboru. Leta 1887 je dosegel prvi slovenski vpis v zemljiško knjigo na Štajerskem, vložil prvo slovensko interpelacijo v deželnem zboru ter izdal »Zbirko zakonov, zadevajočih posle občinskega področja«, in županom olajšal slovensko poslovanje. V Celju je bil med ustanovitelji Južne štajerske hranilnice, Zadružne zveze, Zvezne tiskarne ter številnih društev, med drugim političnega društva Naprej in Slovenskega delavskega podpornega društva. Odvetnik in politik Ivan Dečko se je rodil leta 1859 v Središču ob Dravi.

—–

Prirejanje množičnih političnih in kulturnih zborovanj na prostem na Slovenskem med letoma 1868 in 1871, tako imenovano taborsko gibanje, je bilo za Slovence zelo pomembno. V tistih letih so pri nas organizirali sedemnajst taborov; prvi pa je bil na današnji dan leta 1868 v Ljutomeru. Cesarsko namestništvo v Gradcu je zborovanje sprva sicer prepovedalo, vendar ga je liberalnejši notranji minister pozneje le dovolil. Za predsednika je bil izvoljen doktor Radoslav Rázlag, takrat ena osrednjih slovenskih političnih osebnosti in poznejši kranjski deželni glavar. Najprej je govoril o zgodovinskem pomenu tabora:
\n»Več kot tisoč let je preteklo, ko se naši očaki niso smeli zbirati pod milim nebom, da bi se posvetovali o občih stvareh. Zdaj je prišla doba, da sme slovenski narod izrekati svoje želje in jih predlagati presvetlemu cesarju. Porabimo to dobo. Žalostno se je godilo našim očakom, žalostno se godi nam, ali jaz mislim, naj se naši deci bolje godi!«
\nPrvi slovenski tabor v Ljutomeru je bil mogočna manifestacija prebujanja slovenske nacionalne zavesti in s tem pomemben dogodek v naši novejši zgodovini. Več kot sedem tisoč udeležencev se je zavzelo predvsem za Zedinjeno Slovenijo in zahtevalo vse pravice za utrjevanje svoje narodnosti, med njimi tudi uvedbo slovenščine v šole, urade in na sodišča.
\n——

Leta 1902 so v Gorici ustanovili akademsko društvo Adrija. Delovalo je podobno kot druga narodnoobrambna društva na ozemlju Goriško-Gradiščanske. Poudarjalo je svoje nestrankarstvo, čeprav je bilo blizu liberalcem. Pripravljalo je zborovanja in predavanja na podeželju, ustanavljalo ljudske knjižnice in podpiralo revnejše dijake in študente.

—–

Skladatelj in dirigent Bojan Adamič se je izobraževal v Ljubljani; na srednji glasbeni šoli je igral na orgle in trobento, na glasbeni akademiji pa je leta 1941 končal študij klavirja. Med narodnoosvobodilnim bojem je na osvobojenem ozemlju Bele krajine vodil pihalno godbo, po koncu vojne pa je bil vrsto let dirigent plesnega orkestra RTV Ljubljana in pogosto gost dirigent na različnih festivalih zabavne glasbe. Bil je vodja glasbene produkcije RTV Ljubljana in predsednik Društva slovenskih skladateljev.
\nSprva se je posvečal džezu, pozneje pa so ga privlačile filmska, zabavna in scenska glasba. Vse glasbene zvrsti odsevajo zanj značilno zvočnost v tematiki, v obdelavi in instrumentaciji pa se je pogosto naslonil na folklorne elemente. Napisal je glasbo za več kot 200 domačih in tujih filmov. Leta 1979 je Bojan Adamič dobil Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Rodil se je na današnji dan leta 1912 v Ribnici na Dolenjskem.

","excerpt":"Prvi slovenski vpis v zemljiško knjigo na Štajerskem, taborsko dogajanje v Ljutomeru, akademsko društvo Adrija, glasbeni ustvarjalec džezovskih ritmov","featured-media-id":31681,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/na-danasnji-dan/174710856","abovetitle":"","subtitle":"Prvi slovenski vpis v zemljiško knjigo na Štajerskem, taborsko dogajanje v Ljutomeru, akademsko društvo Adrija, glasbeni ustvarjalec džezovskih ritmov","category-text":"False","permalink":"2020/07/na-danasnji-dan-1653/","show-start":"2020-08-09T12:05:00+02:00","show-end":"2020-08-09T12:15:00+02:00","audio-length":"394","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/08/09/Nedelja9.avgustaMMC.PR1.20200809.7.1205.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174710856","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

—–

"},{"kind":"html","content":"

—–

"},{"kind":"html","content":"

Leta 1603 ali 1604 se je v Selcih (izg. Seucih) nad Škofjo Loko rodil teološki pisec in generalni vikar Filip Trpin. Bil je kaplan in župnik v različnih krajih na Slovenskem, v letih od 1656 do 1676 pa tudi generalni vikar in vizitator župnij ljubljanske škofije. V semenišču Collegium Marianum v Gornjem Gradu je sodeloval pri vzgoji duhovnikov in urejal škofijsko knjižnico. Kot dober poznavalec slovenskega jezika si je prizadeval za rabo slovenščine v javnem cerkvenem življenju, spodbujal prevajanje in tudi sam prevajal. Strokovnjaki so nekdaj zmotno domnevali, da je avtor Kálobskega rokopisa, slovenske cerkvene pesmarice, ki je nastala sredi 17. stoletja v župniji Kálobje v okolici Celja.
\n——

Operna pevka in pedagoginja Franchette Verhunc je bila leta 1897 po končanem študiju petja na dunajskem konservatoriju eno sezono angažirana v berlinski Dvorni operi, nato pa je več let nastopala v Vroclavu in gostovala po Evropi. Imela je obsežen, temen in izenačen glas ter je bila sugestivna odrska osebnost. Sopranistka Franchette Verhunc se je rodila na današnji dan leta 1874 v Ljubljani.
\n—–

Leta 1913 se je v Kranju rodil slovenski slikar in grafik Marij Pregelj. Od leta 1948 do leta 1967 je bil profesor na akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Pridružil se je Klubu neodvisnih. Ukvarjal se je s slikarstvom, risbo, grafiko in ilustracijo ter s stenskim slikarstvom. Pregelj je bil tudi izvrsten karikaturist in pomemben knjižni ilustrator, opremil je Iliado in Odisejo ter Hemingwayevo delo Starec in morje. V letih 1958 in 1964 je prejel Prešernovo nagrado.

—–

Zdravnik specialist za higieno in organizator zdravstva Sašo Cvahte se je izpopolnjeval v Franciji, Nemčiji, Belgiji in Veliki Britaniji, leta 1974 pa je dosegel doktorat znanosti iz socialne medicine. V letih od 1961 do 1980 je bil direktor Republiškega zavoda za zdravstveno varstvo, od leta 1974 pa tudi profesor na ljubljanski pravni fakulteti. Sašo Cvahte se je rodil na današnji dan pred sto leti v Podgradu.

","excerpt":"Prizadevanja za rabo slovenščine v primorskem prostoru, od vroclavskega do ljubljanskega odra, izvrsten karikaturist in knjižni ilustrator, specialist za higieno in socialno medicino","featured-media-id":21816,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/na-danasnji-dan/174710725","abovetitle":"","subtitle":"Prizadevanja za rabo slovenščine v primorskem prostoru, od vroclavskega do ljubljanskega odra, izvrsten karikaturist in knjižni ilustrator, specialist za higieno in socialno medicino","category-text":"False","permalink":"2020/07/na-danasnji-dan-1652/","show-start":"2020-08-08T12:05:00+02:00","show-end":"2020-08-08T13:00:00+02:00","audio-length":"234","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/08/08/Sobota8.avgustaMMC.PR1.20200808.6.1205.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174710725","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

—–

"},{"kind":"html","content":"

Prirejanje množičnih političnih in kulturnih zborovanj na prostem na Slovenskem med letoma 1868 in 1871, tako imenovano taborsko gibanje, ki so ga simbolno enačili s protiturškimi tabori, je imelo za Slovence tudi velik afirmativen pomen. O taborih so obširno poročali domače časopisje ter številni časniki po monarhiji, predvsem osrednji dunajski. Zanimanje zanje se je širilo tudi onkraj slovenskih nacionalnih meja, nanje so prihajali pozdravni telegrami iz mest in društev drugih slovanskih narodov. V tistih letih so na slovenskem etničnem ozemlju organizirali sedemnajst taborov; enega zadnjih na današnji dan leta 1871 pri Kubedu v Istri.
\nNa slovenskih taborih sredi 19. stoletja se je po navadi zbralo od osem do deset tisoč ljudi. Manifestativno so nosili slovenske narodne zastave, nastopilo je več govornikov, sodelovali pa so tudi pevski zbori in godbe.
\n—–

Z velikimi napori in požrtvovalnim delom je celjskim Slovencem leta 1891 uspelo kupiti zemljišče na vogalu Ljubljanske ceste in takratnega Trga cesarja Jožefa ter na njem postaviti Narodni dom. Gradili so ga v letih od 1895 do 1897, slavnostno pa odprli ob hudih varnostnih ukrepih 7. in 8. avgusta 1897. Po nagovoru dr. Josipa Serneca, vodilnega predstavnika Slovencev v mestu, so pred večtisočglavo množico slovesno odkrili marmornato spominsko ploščo.
\nKljub nasprotovanju celjskih meščanov nemškega rodu, ki so razbijali šipe na pročelju Narodnega doma in ga celo »okrasili« z jajci, se je Narodni dom v Celju obdržal in postal eden izmed stebrov slovenskega delovanja v mestu.

—–

Pedagog, dramatik in kulturni delavec Ivan Artač je v Gorici končal učiteljišče, iz prava pa je diplomiral v Trstu. Po strokovnem izpitu iz slovenščine, pozneje pa še iz zgodovine in zemljepisa, je poučeval na osnovnih in srednjih šolah na Primorskem in Tržaškem. Na Radiu Trst A je pripravljal radijske oddaje in v petdesetih letih prejšnjega stoletja veliko nastopal tudi na slovenskem radijskem odru. Bil je soavtor dveh zgodovinskih učbenikov, leta 1994 pa je napisal obsežen zgodovinski opis kraja Opčine pri Trstu. Prirejal in pisal je dramska besedila za otroke ter napisal tri veseloigre: Pepče se ženi, Rdeča črta čez ograde in Trubadur z vrtnico. Ivan Artač se je rodil na današnji dan leta 1921 v Notranjih Goricah pri Brezovici.

—–

Gledališki igralec, režiser in pedagog Slavko Jan se je rodil leta 1904 v Zagorju ob Savi. Študiral je slavistiko, hkrati pa obiskoval dramsko šolo Združenja gledaliških igralcev. Po večini je igral in režiral v ljubljanski Drami in bil dvakrat njen ravnatelj. Na igralski akademiji je bil od leta 1946 predavatelj, pozneje redni profesor za režijo, pa tudi njen rektor. Oblikoval je številne glavne in naslovne vloge v klasičnih in sodobnih dramah, režirati pa je začel takoj po vojni.
\nNjegova uprizoritev Cankarjevih “Hlapcev” iz leta 1948 velja za enega izmed mejnikov v razvoju slovenskega gledališča; pomenila je vrh slovenskega gledališkega realizma in ansambelske igre tistega obdobja. Leta 1956 je za gostovanje na 3. mednarodnem gledališkem festivalu v Parizu predstavo obnovil; »Hlapce« so uprizorili kar trikrat, hkrati pa je besedilo izšlo tudi v francoskem prevodu. Slavko Jan je leta 1949 dobil Prešernovo nagrado, leta 1974 pa Borštnikov prstan.

—–

","excerpt":"Taborsko gibanje po Slovenskem prebujalo narodno zavest, s težavami do Narodnega doma v Celju, od zgodovinskega opisa Opčin pri Trstu do besedil za otroke, režiser enega izmed mejnikov v razvoju Slovenskega gledališča","featured-media-id":21816,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/na-danasnji-dan/174710535","abovetitle":"","subtitle":"Taborsko gibanje po Slovenskem prebujalo narodno zavest, s težavami do Narodnega doma v Celju, od zgodovinskega opisa Opčin pri Trstu do besedil za otroke, režiser enega izmed mejnikov v razvoju Slovenskega gledališča","category-text":"False","permalink":"2020/07/na-danasnji-dan-1651/","show-start":"2020-08-07T12:05:00+02:00","show-end":"2020-08-07T13:00:00+02:00","audio-length":"329","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/08/07/Petek7.avgustaMMC.PR1.20200807.5.1205.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174710535","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

—–

"},{"kind":"html","content":"

—–

"},{"kind":"html","content":"

—–

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"330"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"503"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"21816"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/21816"}},"frontpage-image":{"data":null}}}],"included":[{"type":"Author","id":"503","attributes":{"slug":"stane-kocutarrtvslo-si","name":"Stane Kocutar","twitter":"","facebook":"","title":"Novinar","description":"Po duši novinarski dokumentarist, po diplomi zgodovinar zaljubljen v teme iz katerih je moč iztisniti čim boljšo radijsko reportažo, po značaju raztresen radovednež in zbiralec čim bolj odštekanih dogodkov »na današnji dan«. Ker pa je bilo takih dni v preteklosti odločno preveč praviloma izpira zgodovinsko zlato iz štajerske reke preteklosti. Včasih ostane na situ kaj bleščečega. In to je za radio.","image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/01/kocutar-360x360.jpg","image-landscape":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/01/kocutar.jpg"}},{"type":"Media","id":"21816","attributes":{"wp-id":286581,"title":"DSC00231","caption":"","media-source":"Jure K. Čokl / RadioPrvi","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/01/dsc00231-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/01/dsc00231-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/01/dsc00231-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/01/dsc00231-1200x900.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"31681","attributes":{"wp-id":377007,"title":"Nedelja_Tabor","caption":"Fotografija tabora v Ljutomeru iz leta 1868","media-source":"Ilustrirani Slovenec","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/nedelja_tabor-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/nedelja_tabor-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/nedelja_tabor-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/nedelja_tabor.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"31859","attributes":{"wp-id":378588,"title":"12_Murska_Sobota","caption":"Spomenik v Murski Soboti","media-source":"Radio Maribor","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/12_murska_sobota-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/12_murska_sobota-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/12_murska_sobota-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/12_murska_sobota.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"31860","attributes":{"wp-id":378589,"title":"13_Muhič","caption":"Vincenc Muhič","media-source":"Radio Maribor","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/13_muhic.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/13_muhic-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/13_muhic-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/13_muhic.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"31861","attributes":{"wp-id":378590,"title":"14_Narodni_dom","caption":"Narodni dom","media-source":"Radio Maribor","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/14_narodni_dom-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/14_narodni_dom-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/14_narodni_dom-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/14_narodni_dom-1200x743.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"31862","attributes":{"wp-id":378591,"title":"15_Oeltjen","caption":"Jan Oeltjen, Portert treh moških, 22. september 1918, akvarel na papirju, Umetnostna galerija Maribor","media-source":"Radio Maribor","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/15_oeltjen-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/15_oeltjen-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/15_oeltjen-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/15_oeltjen.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"31863","attributes":{"wp-id":378592,"title":"16_borštnikov_Kraljeva","caption":"Borstnikov prstan, ki ga je prejela Olga Kacjan.","media-source":"MMC RTVSLO","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/16_borstnikov_kraljeva-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/16_borstnikov_kraljeva-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/16_borstnikov_kraljeva-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/16_borstnikov_kraljeva.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"31864","attributes":{"wp-id":378593,"title":"10_8_Prežihov_Voranc","caption":"Prežihov Voranc","media-source":"Radio Maribor","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/10_8_prezihov_voranc-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/10_8_prezihov_voranc-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/10_8_prezihov_voranc-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/10_8_prezihov_voranc-1200x900.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"31865","attributes":{"wp-id":378594,"title":"11_LJ_stolnica","caption":"Ljubljanska stolnica","media-source":"MMC RTVSLO","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/11_lj_stolnica-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/11_lj_stolnica-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/11_lj_stolnica-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/11_lj_stolnica-1200x674.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}}],"meta":{"pagination":{"page":1,"pages":201,"count":2007}}}