{"links":{"first":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?categories=330&hide_future=false&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=1","last":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?categories=330&hide_future=false&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=208","next":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?categories=330&hide_future=false&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=2","prev":null},"data":[{"type":"Post","id":"149432","attributes":{"wp-id":392627,"date":"2020-10-12T00:31:23+02:00","modified":"2020-10-25T13:00:04+01:00","slug":"na-danasnji-dan-1730","post-type":"post","title":"25. oktober","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/10/na-danasnji-dan-1730/","content":"

Danes je državni praznik, dan suverenosti, spomin na enega ključnih dogodkov v procesu osamosvajanja Slovenija. Tik pred polnočjo je namreč slovenske ozemeljske vode zapustil še zadnji trajekt z vojaki Jugoslovanske armade. Iz pristanišča v Kopru se je jugoslovanska armada začela umikati 20. oktobra, 25. oktober pa je bil določen kot zadnji dan umika. Že 21. oktobra je v Luko Koper priplula vojaška ladja Galeb, ki je na krov sprejela nekaj čez tisoč vojakov JLA. V naslednjih dneh so v Koper pripluli še črnogorski trajekt Sveti Štefan in dve vojaški transportni ladji. 25. oktobra pa je v Koper priplul tudi malteški trajekt Venus, ki je v uri pred polnočjo vkrcal še zadnje armadne vojake. Zadnji vojaki so se vkrcali na ladji, ki sta pluli pod tujima zastavama, zato sta po mednarodnem pravu veljali za tuje ozemlje. S tem dejanjem se je tudi formalno končala slovenska osamosvojitvena vojna. Naša država je prevzela nadzor nad vsem svojim ozemljem in tako je bil izpolnjen najpomembnejši pogoj za mednarodno priznanje samostojne in neodvisne Republike Slovenije.

Pred 50. leti so na Trgu talcev v Kamniku slovesno odkrili spomenik generalu in pesniku Rudolfu Maistru, delo akademskega kiparja Antona Segulina. Ideja o spomeniku se je porodila leta 1968 ob 50. obletnici bojev za severno mejo. Kamničani ne pomnijo, da bi se kdaj tam zbrala taka množica ljudi kot takrat, ko so v njihovo mesto prihiteli številni nekdanji Maistrovi borci iz vse Slovenije ter občudovalci generala in osvoboditelja naše severne meje. Časopisni poročevalci so ocenili, da se je zbralo približno 10 tisoč ljudi. Postavitev spomenika, ki je izpostavljal osebnost generala Rudolfa Maistra, je bila za tiste čase pogumna poteza, maribor, ki je že imel spomenik borcem za severno mejo je moral na podoben spomenik počakati še 17 let – do leta 1987

Gospodarstvenik Maks Obersnel je leta 1909 diplomiral na pravni fakulteti na Dunaju. Sprva se je ukvarjal z zavarovalništvom in leta 1913 ustanovil Splošno posojilnico v Trstu, bil pa je tudi prvi predsednik takrat ustanovljenega tržaškega Slovenskega akademskega društva Balkan. Pozneje je bil državni nadzornik Thurnovih jeklarn na Ravnah na Koroškem, od leta 1922 pa generalni tajnik železarne Kranjske industrijske družbe na Jesenicah; tam si je prizadeval tudi za zgraditev bolnišnice. Med drugo svetovno vojno je bil izgnan v Srbijo, po vojni pa je vodil Tržaško zavarovalnico v Piranu. Objavil je študijo o razvoju Kranjske industrijske družbe in spomine na soško fronto. Gospodarstvenik Maks Obersnel se je rodil na današnji dan leta 1883 v Trstu.

: Leta 1913 se je v Lendavi rodil slikar in grafik Lajči Pandur. Diplomiral je na likovni akademiji v Zagrebu, tam je končal tudi specialki za slikarstvo in grafiko. Nekaj časa je sodeloval kot scenograf v zagrebškem gledališču, nato pa se je dve leti izpopolnjeval na akademiji v Budimpešti. Po vrnitvi v Prekmurje je kot slikar in dekorater delal v sovjetski vojaški službi, po vojni pa je poučeval na Ravnah na Koroškem in na pedagoški akademiji v Mariboru. Lajči Pandur je slikal v olju, akvarelu in pastelu. V njegovem prvem slikarskem obdobju, ki sega do začetka druge svetovne vojne, je panonska motivika izredno redek motiv, v drugem obdobju, ko je bilo njegovo slikarsko delo pod močnim vplivom madžarskih slikarjev, pa so v Pandurjevih delih začeli prevladovati realistični prikazi domačega prekmurskega kmeta ter motivi mirne panonske pokrajine v različnih letnih časih in ob različnih razpoloženjih. Njegovo krajinsko slikarstvo je tako mojstrsko povezano s splošno predstavo o tipičnem panonskem svetu z nizko ravnico in prostranim nebom.

","excerpt":"Jugoslovanska armada zapustila Slovenijo, Rudolf Maister dobi spomenik v rojstnem Kamniku, gospodarstvenik v nemirnih in negotovih časih, slikar prekmurske ravnice in njenega človeka ","featured-media-id":33526,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/na-danasnji-dan/174727621","abovetitle":"","subtitle":"Jugoslovanska armada zapustila Slovenijo, Rudolf Maister dobi spomenik v rojstnem Kamniku, gospodarstvenik v nemirnih in negotovih časih, slikar prekmurske ravnice in njenega človeka ","category-text":"False","permalink":"2020/10/na-danasnji-dan-1730/","show-start":"2020-10-25T12:05:00+01:00","show-end":"2020-10-25T12:15:00+01:00","audio-length":"388","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/10/25/25.oktoberMMC.PR1.20201025.7.1205.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174727621","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

»Ljubljansko dramatično društvo« je bilo ustanovljeno novembra leta 1866, na današnji dan leta 1867 pa je v čitalniški dvorani pripravilo prvo predstavo. Člani društva so uprizorili igro češkega dramatika Klicpere »Na mostu«. Novo društvo je tako nadaljevalo tradicijo dotedanjih prizadevanj za uveljavljanje slovenske besede na gledališkem odru in želelo dvigniti slovensko igranje in glasbeno - dramsko poustvarjanje na višjo raven kot je bila značilna za obdobje čitalnic.

Zgodovinar Fran Zwitter se je rodil leta 1905 v Beli Cerkvi. Doktoriral je v Ljubljani in se nato izpopolnjeval v Parizu. Zavzemal se je za povezovanje zgodovinopisja s sociologijo in ekonomijo. Vanj je vpeljal sociološko-statistično metodo, hkrati pa se je usmeril v raziskovanje zgodovine novega veka, jugoslovanske in slovenske ter zgodovine habsburške monarhije. Med drugo svetovno vojno je postal predsednik komisije za mejna vprašanja pri izvršilnem odboru Osvobodilne fronte, po konfinaciji v Italiji pa je leta 1944 prevzel vodenje znanstvenega inštituta pri predsedstvu Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta na Rogu. Po vojni je bil redni profesor za občo zgodovino novega veka na filozofski fakulteti v Ljubljani, v letih od 1952 do 54 rektor ljubljanske univerze, leta 1958 je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, prejel pa je tudi častni doktorat univerze v Ljubljani. V svojih knjigah in študijah je Fran Zwitter vztrajno opozarjal na socialne korenine zgodovinskih tokov ter pokazal izjemen občutek za analizo in sintezo. Z angažiranim odnosom do sodobnosti in prepričanjem, da ni prihodnosti brez poznavanja zgodovine, je vplival na generacije slovenskih zgodovinarjev.

Pred 110. leti se je v Ljubljani rodil kipar Božo Pengov. Študiral je na dunajski akademiji, po vrnitvi pa je prevzel očetovo delavnico. Med svetovnima vojnama se je ukvarjal predvsem s sakralno in nagrobno plastiko, v letih od 1933 do 1953 pa je sodeloval z arhitektom Jožetom Plečnikom in njegove dekorativne zamisli prenašal v kamen, les in kovino ter tako postal soustvarjalec njegove arhitekture. Po vojni je sodeloval z Zoranom Didkom in ustvaril vrsto zasnov in plastik za spomenike narodnoosvobodilnemu boju. Tedaj je nastal tudi cikel risb z motivi iz Dachaua, v katerem je bil interniran med drugo vojno. Leta 1949 in leta 1950 je kipar Božo Pengov dobil Prešernovo nagrado.

12. soška ofenziva oktobra leta 1917 je bila ena najbolj uspelih prebojnih akcij v prvi svetovni vojni. Dotedanje italijanske ofenzive so zelo oslabile avstro-ogrsko armado, zato je njeno poveljstvo za pomoč zaprosilo zaveznico Nemčijo in skupaj sta poslali na fronto nove čete, opremo in strelivo. Med drugim so pripeljali kar poldrugi milijon granat. Ob drugi uri po polnoči 24. oktobra 1917 je prišlo do silovitega topniškega in plinskega napada na Bovec in okolico. Uporabljen je bil bojni plin fosgen. S tem se je začela zadnja, 12. ofenziva na Soški fronti, ki je zaradi popolnega uspeha avstrijsko-nemških čet, ki so prvi dan ofenzive prebile italijansko fronto na širini več kot 35 kilometrov dobila ime, ki ga najdemo v vseh svetovnih učbenikih vojaške taktike - »Čudež pri Kobaridu«. Italijanski odpor je bil strt na Matajurju, kjer je napadalcem poveljeval kasnejši Hitlerjev puščavski lisjak Erwin Rommel, tedaj mladi nemški častnik. Napadalci so naglo napredovali po dolini reke Nadiže vse do Piave. Ta 16-dnevna soška ofenziva sodi tudi med največje bitke v visokogorskem svetu v vsej svetovni vojaški zgodovini. Na strani zmagovalcev je umrlo približno 10 tisoč vojakov, na italijanski strani pa približno 12 tisoč – kar četrt milijona pa jih je bilo zajetih.

","excerpt":"Ljubljansko dramatično društvo napovedalo novo dobo umetniškega delovanja, pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov, Plečnikov kiparski ustvarjalec, »čudež pri Kobaridu«","featured-media-id":33525,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/na-danasnji-dan/174727469","abovetitle":"","subtitle":"Ljubljansko dramatično društvo napovedalo novo dobo umetniškega delovanja, pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov, Plečnikov kiparski ustvarjalec, »čudež pri Kobaridu«","category-text":"False","permalink":"2020/10/na-danasnji-dan-1729/","show-start":"2020-10-24T12:05:00+02:00","show-end":"2020-10-24T12:15:00+02:00","audio-length":"354","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/10/24/24.oktoberMMC.PR1.20201024.6.1205.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174727469","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Pisatelj, novinar in politik Rudolf Golouh se je rodil leta 1887 v Kopru. V letih od 1905 do 1908 je v Trstu izdajal anarhistična glasila v italijanščini, pozneje pa stopil v Jugoslovansko socialdemokratsko stranko in bil organizator slovenske socialne demokracije na Primorskem. Leta 1920 je bil izvoljen za poslanca v ustavodajno skupščino in postal vodilni funkcionar Jugoslovanske socialdemokratske stranke v Mariboru, kjer je bil dve leti tudi podžupan mestne občine. Do leta 1941 je tam deloval kot novinar in prvi urednik »Delavske politike«, dve leti pozneje pa so ga nemške oblasti aretirale in poslale v Dachau. Kot literat je Rudolf Golouh napisal nekaj gledaliških del; njegova drama »Kriza« iz leta 1927 je znana po prvih množičnih prizorih v slovenskem gledališču.

Pred 110. leti se je v Trstu rodila gledališka igralka Vladoša Simčič. Po meščanski šoli se je zaposlila v Mariboru kot uradnica in hkrati nastopala na Ljudskem odru. Leta 1935 je postala članica Narodnega gledališča, po uspešnem gostovanju tega gledališča v Ljubljani pa je dobila angažma v ljubljanski Drami. Med drugo svetovno vojno je bila članica Slovenskega narodnega gledališča v Črnomlju. Takoj po osvoboditvi je nastopala v Trstu, leta 1946 pa se je vrnila v Ljubljano in igrala v Drami ter pozneje v Mestnem gledališču ljubljanskem, ki ga je takrat vodil njen mož Jože Tiran. Bila je igralka s posebnim posluhom za občutljive, krhke, skoraj dekliške odrske podobe in jih je še v zrelih letih laže oblikovala kot svojim letom primerne. Leta 1981 je prejela Borštnikov prstan, najvišje slovensko priznanje za življenjsko delo na področju gledališke igre.

Na pobudo Glasbene matice so leta 1908 Koncertni orkester ljubljanske Društvene godbe v razširjeni sestavi preimenovali v Slovensko filharmonijo. Nastanek tega poklicnega ansambla so terjale glasbene potrebe slovenske večine v Ljubljani, saj je dotlej simfonično področje skoraj povsem obvladovala Filharmonična družba, ena najstarejših tovrstnih ustanov v Srednji Evropi, v njej pa so prevladovali pripadniki nemškega kulturnega kroga. Orkester “Slovenska filharmonija” je ob delih evropskih skladateljev bolj upošteval slovanski repertoar, predvsem slovenske skladbe, ter ga predstavljal na številnih koncertih. V prvi sezoni je ob rednem delovanju v Operi imel 190 nastopov, delno z zborom Glasbene matice. Orkester Slovenske filharmonije je uspešno in s priznanji kritike koncertiral do jeseni leta 1913, ko so ga zaradi prenehanja delovanja slovenskega opernega gledališča in izgube finančne podpore razpustili.

Na današnji dan pred 50. leti je bil podeljen prvi Borštnikov prstan – najprestižnejša slovenska nagrada za igralske dosežke. Kot prva ga je prejela igralka Elvira Kraljeva - leta 1900 v Trebčah pri Trstu rojena gledališka in filmska igralka, ki je prvo igralsko znanje pridobila v gledališki šoli Hinka Nučiča v Mariboru. Prav v mariborskem gledališču pa je do nacistične okupacije odigrala približno 200 vlog. Elvira Kraljeva je bila skromna in pri občinstvu izjemno priljubljena. Po vojni je igrala v ljubljanski Drami. V obrazložitvi nagrade Borštnikov prstan za leto 1970 med drugim piše: »»Elvira Kraljeva je z globoko vdanostjo igralskemu poklicu in živo umetniško silo ustvarila v pol stoletja vrsto nepozabnih likov v širokem razponu od heroičnih do karakternih in s suvereno skromnostjo bogati slovensko igralstvo z zmerom novimi vrednotami. V slovenski gledališki kulturi je s svojo žlahtno in umirjeno igro ter osebnim igralskim slogom, ki ga odlikujejo izjemna studioznost, nespektakularnost in izrazita klenost, ustvarila nov pojem gledališke klasike.« Elvira Kraljeva je že leta 1967 prejela tudi Prešernovo nagrado.

","excerpt":"Organizator slovenske socialne demokracije na Primorskem, igralski posluh za krhke odrske podobe, orkester Slovenske filharmonije, pred pol stoletja podelili prvi Borštnikov prstan","featured-media-id":33524,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/na-danasnji-dan/174727224","abovetitle":"","subtitle":"Organizator slovenske socialne demokracije na Primorskem, igralski posluh za krhke odrske podobe, orkester Slovenske filharmonije, pred pol stoletja podelili prvi Borštnikov prstan","category-text":"False","permalink":"2020/10/na-danasnji-dan-1728/","show-start":"2020-10-23T12:05:00+02:00","show-end":"2020-10-23T13:00:00+02:00","audio-length":"380","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/10/23/23.oktoberMMC.PR1.20201023.5.1205.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174727224","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Franc Ksaver Križman je bil eden naših vodilnih izdelovalcev orgel v 18. stoletju. Po gimnaziji je najprej študiral bogoslovje, pozneje pa se je učil orglarstva. Njegovo delovanje se deli na slovensko in avstrijsko obdobje. Na Slovenskem je postavil troje orgel: v Ribnici, ljubljanski stolnici in uršulinski cerkvi v Ljubljani. V Avstriji je najboljše postavil v cerkvi svetega Florijana na Zgornjeavstrijskem: imajo 59 registrov na treh manualih in pedalu. Ob postavitvi so bile te orgle Franca Ksaverja Križmana največje v Avstriji, njihovo 32-čeveljsko pročelje pa je enkratno v evropskem merilu. Franc Ksaver Križman se je rodil leta 1726 v Rihenbergu, danes Braniku pri Gorici.

Zdravnik Viljem Kovač je študiral in diplomiral v Budimpešti, leta 1864 pa je prišel v Ljubljano za mestnega fizika in higienika, kot so tedaj rekli zdravniku. Zavzemal se je predvsem za ustanovitev otroške bolnišnice, ki je Ljubljana še ni imela. Meščane je pozval, naj njegova prizadevanja podprejo s prostovoljnimi prispevki, sam pa je obljubil, da bo do konca življenja zastonj delal za dobro otrok in da bo poskrbel za brezplačna zdravila za leto dni. Akcija je uspela in novembra leta 1865 so v obnovljeni hiši na vogalu današnjih Poljanske ulica in Ulice Janeza Pavle II. slovesno odprli otroško bolnišnico z dvanajstimi posteljami; za dunajsko, ustanovljeno štiri desetletja prej, je bila ljubljanska druga v vsej Avstro-Ogrski. Mestna oblast je Viljema Kovača – rodil se je na današnji dan pred 190. leti v Ljubljani – za ustanovitev otroške bolnišnice odlikovala s častnim meščanstvom.

22. oktobra 1867 se je na Devini pri Slovenski Bistrici rodil pravnik Ivan Žolger. Po osnovni šoli v Slovenski Bistrici in gimnaziji v Mariboru je odšel na študij prava v Gradec in Pariz. Leta 1895 je v Gradcu promoviral »sub auspiciis imperatoris« - kot odličnjak pod pokroviteljstvom cesarja. Od leta 1902 je deloval v predsedstvu ministrskega sveta na Dunaju in zaslovel kot eden vodilnih strokovnjakov za habsburško dvorno pravo in ustavni dualistični kompromis med Dunajem in Budimpešto iz leta 1867. Naučil se je madžarščine in ugotovil, da se nemško in madžarsko besedilo pogodbe ne ujemata. Leta 1917 je postal prvi minister slovenskega rodu v avstrijski vladi, in sicer minister brez listnice z nalogo, da pripravi ustavno reformo v smislu narodne federalizacije avstrijske polovice monarhije v uradniški vladi Ernsta Seidlerja. Maja 1918 je zaradi popolnega političnega nerazumevanja, nespoštovanja Majniške deklaracije in osebnih nasprotij s Seidlerjem odstopil. Po razpadu je bil nekaj časa v igri za prvega predsednika Narodne vlade, a je nato to mesto zasedel vitez Josip Pogačnik. V Narodni vladi je bil kasneje imenovan za predsednika upravne komisije v oddelek za notranje zadeve, Anton Korošec pa ga je predlagal za glavnega slovenskega zastopnika Društva narodov v Ženevi. Pomembno je bilo tudi njegovo prizadevanje v času, ko je Italija po posredovanju Dunaja zahtevala plebiscit glede ozemeljske pripadnosti Maribora. Leta 1919 je postal profesor na ljubljanski pravni fakulteti in ustvaril temelje slovenske mednarodnopravne terminologije.

Leta 1911 se je v Horjulu rodila mladinska pisateljica, prevajalka in urednica Kristina Brenk. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomirala iz pedagogike in psihologije nato pa iz pedagogike tudi doktorirala. Med drugo svetovno vojno je kot kurirka Prežihovega Voranca – urednika ilegalne radijske postaje Kričač sodelovala v narodnoosvobodilnem gibanju. Od leta 1949 do upokojitve leta 1973 pa je bila urednica pri založbi Mladinska knjiga. Skoraj vse, kar je napisala, je bilo namenjeno otrokom – osrednja tematika je bila doživljajski svet sodobnega otroka. Pomembni so tudi njeni spomini iz otroštva in medvojno tematiko, v dramatiki pa prevladujejo pravljična besedila. Ob pisanju se je posvečala še prevajanju. V slovenščino je prevedla nekatera ključna dela svetovne mladinske književnosti. Leta 1958 je tako iz nemškega prevoda v slovenščino prevedla Piko Nogavičko, ki je do leta 2014 doživela devetnajst ponatisov. Kristina Brenkova je med drugim prejela Levstikovo nagrado za življenjsko delo, častni znak svobode Republike Slovenije za življenjsko delo v mladinski literaturi in založništvu, leta 2000 je bila uvrščena na častno listo Hansa Christiana Andersena, leta 2007 pa je postala častna meščanka Ljubljane.

","excerpt":"Mojster izdelave orgel, ustanovitelj otroške bolnišnice v Ljubljani, edini minister slovenskega rodu v vladi podonavske monarhije, v Slovenijo pripeljala Piko Nogavičko","featured-media-id":33523,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/na-danasnji-dan/174726880","abovetitle":"","subtitle":"Mojster izdelave orgel, ustanovitelj otroške bolnišnice v Ljubljani, edini minister slovenskega rodu v vladi podonavske monarhije, v Slovenijo pripeljala Piko Nogavičko","category-text":"False","permalink":"2020/10/na-danasnji-dan-1727/","show-start":"2020-10-22T12:05:00+02:00","show-end":"2020-10-22T13:00:00+02:00","audio-length":"452","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/10/22/22.oktoberMMC.PR1.20201022.4.1205.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174726880","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Učitelj in pedagoški pisec Simon Rudmaš je v Celovcu študiral bogoslovje in bil leta 1821 posvečen. Najprej je bil kaplan in katehet v Dobrli vesi in Št. Andražu, nato ravnatelj glavne šole v Celju, ravnatelj realke v Trstu ter nazadnje šolski svetnik in nadzornik v Celovcu. Pri svojem delu je začel uvajati praktično pedagogiko in študij pedagoške teorije. Poudarjal je nekatera povsem sodobna učna načela: učimo se za življenje, pouk naj bo sistematičen, postopen in nazoren; pri njem naj se uporabljajo učila in ponazorila. Z njegovim prizadevanjem so v Celovcu sezidali stavbo realke in osnovne šole ter odprli glasbeno šolo za izobraževanje bodočih slovenskih učiteljev. Napisal je tudi abecednik za slovenske nedeljske šole, za boljši pouk računstva v osnovnih šolah pa je leta 1851 objavil metodiko elementarnega računstva z dvema naslovoma: »Kratek navòd v številčenju« in »Kratko številoslovje«. Simon Rudmaš se je rodil na današnji dan leta 1795 v Št. Vidu v Podjuni na Koroškem.

Kiparka in risarka Karla Bulovec Mrak je bila prva Slovenka, ki se je odločila postati kiparka. V Pragi se je vpisala na akademijo in študij končala predčasno. Zaradi osebnostne neuklonljivosti in zaverovanosti v svoj talent je doživela številne trpke trenutke. Pred 2. svetovno vojno se je posvečala predvsem kiparstvu, po njej pa risbi. Njene mogočne, karakterno poudarjene figuralne plastike so dobile priznanje kritike, ne pa tudi naročnikov za izvedbo v odpornem materialu. Zaradi pomanjkanja sredstev nikoli ni mogla klesati v kamnu, dostopna ji je bila le ilovica. Razvila je grčasto modelacijo v slogu ekspresionizma, ki je napovedovala tako imenovano »surovo umetnost«, vendar je v sorazmerjih in zasnovi ostala blizu realnosti. Leta 1936 so spletke preprečile, da bi v bron odlili njen kip Antona Martina Slomška, ki danes stoji pri opatijski cerkvi v Celju, zato je prenehala kipariti in se je popolnoma posvetila risanju. Kiparka Karla Bulovec Mrak se je rodila na današnji dan leta 1895 na Bledu.

Elektrotehnik Rafael Eržen je po diplomi na tehniški fakulteti v Ljubljani leta 1925 delal pri direkciji Pošte, telegrafa in telefona ter sodeloval tudi pri postavitvi prve avtomatske telefonske centrale v Jugoslaviji – to je bilo v Ljubljani leta 1927 – in pri uvajanju visokofrekvenčne telefonije. Po drugi svetovni vojni je vodil obnovo telefonske mreže v Sloveniji, v letih od 1951 do 1970 pa je bil redni profesor na fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani. Rafael Eržen je bil tudi eden prvih radioamaterjev v Sloveniji. Leta 1928 je sodeloval pri postavitvi prve radijske postaje v Sloveniji in bil tudi govorec v napovedniku na prvi uradni dan oddajanja Radia Ljubljana 28. oktobra leta 1928. Rodil se je na današnji dan leta 1899 v Ložu.

21. oktobra 1931 se je v učiteljski družini v Mariboru rodil pesnik, pisatelj in prevajalec Kajetan Kovič. Otroška leta je preživljal v Poljčanah, nato se je družina preselila v Hrastje – Moto pri Gornji Radgoni. Leta 1950 je maturiral na klasični gimnaziji v Mariboru in se nato vpisal na študij primerjalne književnosti na ljubljanski filozofski fakulteti, kjer je leta 1965 tudi diplomiral. Na pesniško prizorišče je stopil skozi intimizem ob Tonetu Pavčku, Janezu Menartu in Cirilu Zlobcu v zbirki Pesmi štirih, ki je pomenila prelom s t. i. graditeljsko poezijo. Kasneje je izdal še zbirke Prezgodnji dan, Korenine vetra, Ogenjvoda in Labrador. Kot so zapisali kritiki, se je v tej zbirki njegov simbolizem osamosvojil, stkal je metafizični svet, ki ga enakovredno tvorijo narava, človek in zgodovina. Z Mačkom Murijem, Pikijem Jakobom, Zlato ladjo je osvojil otroke in njihove starše, prevajalsko delo pa je posvetil večinoma nemški, francoski, madžarski in hrvaški poeziji. Za svoj opus je prejel številne nagrade in priznanja, od Prešernove do Sovretove nagrade, bil je tudi redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

","excerpt":" »Kratek navòd v številčenju« in »Kratko številoslovje«, kiparka, ki je napovedala »surovo umetnost«, eden pionirjev slovenske radijske tehnike, pesnik za vse generacije","featured-media-id":33527,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/na-danasnji-dan/174726601","abovetitle":"","subtitle":" »Kratek navòd v številčenju« in »Kratko številoslovje«, kiparka, ki je napovedala »surovo umetnost«, eden pionirjev slovenske radijske tehnike, pesnik za vse generacije","category-text":"False","permalink":"2020/10/na-danasnji-dan-1726/","show-start":"2020-10-21T12:05:00+02:00","show-end":"2020-10-21T12:20:00+02:00","audio-length":"379","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/10/21/21.oktoberMMC.PR1.20201021.3.1205.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174726601","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Leta 1802 se je v Mariboru rodil pravnik Johan Kaspar von Seiller. Po gimnaziji v rojstnem mestu je v Gradcu in na Dunaju študiral pravo, tam je leta 1823 tudi promoviral. Po marčni revoluciji je postal predsednik dunajskega mestnega sveta in leta 1851 za dva mandata - do 1861, prvi svobodno izvoljeni župan Dunaja. V obdobju njegovih dveh mandatov so med drugim zasnovali prvo plinsko razsvetljavo avstrijske prestolnice, porušili srednjeveško obzidje in zasnovali ring, reguliral Donavo, ki od takrat bistveno manj ogroža mesto ter vzpostavili železniško povezavo Dunaj – Salzburg – München. Johan Kaspar von Seiller je bil častni občan Gradca, Budimpešte, Zagreba in Maribora, kjer so mu na tamkajšnjem Vojašniškem trgu leta 2012 postavili spominsko znamenje.

Slovenska prosvetna zveza je ena izmed dveh osrednjih kulturnih organizacij koroških Slovencev. Ustanovili so jo na današnji dan leta 1907 v Celovcu kot “Slovensko krščansko-socialno zvezo za Koroško”. Povezuje več kot 40 krajevnih prosvetnih ter kulturnih društev v Zilji, Rožu, Podjuni in na Gurah, katerih poglavitna dejavnost so prireditve z zborovskim petjem in odrske uprizoritve. Sicer pa Slovenska prosvetna zveza prireja tudi
\nnastope koroških slovenskih kulturnih skupin, umetnikov in narodnih delavcev zunaj Koroške, sodeluje pri regionalnih prireditvah, pripravlja strokovne posvete in proslave ter soorganizira dvojezične prireditve, ki so pomemben dejavnik medsebojnega razumevanja in spoznavanja prebivalstva obeh narodnosti na južnem Koroškem.

Prekomorske enote v narodnoosvobodilni vojni so bile partizanske vojaške formacije, sestavljene iz nekdanjih internirancev, konfinirancev, zapornikov, pripadnikov posebnih kazenskih enot, nekdanjih vojakov italijanske in nemške vojske in drugih, ki so med drugo svetovno vojno prišli v baze v južni Italiji in Severni Afriki. Prekomorcev je bilo skupaj 35.000, od tega 27.000 Slovencev (med njimi 22.000 Slovencev, državljanov Italije), drugi pa so bili istrski Hrvati, Dalmatinci in Črnogorci. Prva prekomorska brigada je bila ustanovljena na današnji dan leta 1943 v Carbonari v Italiji. V naslednjih dveh mesecih so jo po skupinah prepeljali v srednjo Dalmacijo, kjer je dobila obrambne naloge na otokih in pozneje tudi na kopnem.

Eden novejših slovenskih muzejev, Kobariški muzej, je posvečen dogajanju med prvo svetovno vojno. Zbirka je postavljena v prostorih Mašerovega kmečkega dvorca, zgrajenega v začetku 18. stoletja. Še posebno natančno predstavlja končne operacije na soški fronti, v največjem spopadu v gorskem svetu v vsej zgodovini – namreč dvanajsto soško bitko, ki je trajala od 24. oktobra do 9. novembra leta 1917. Dogajanje v tistih dneh so pozneje imenovali “čudež v Kobaridu”. Italija in Avstro-Ogrska sta takrat zbrali več kot 600.000 vojakov, ki so v nekaj dneh obrnili kar celo stran zgodovine človeštva. Zbirka v Kobariškem muzeju je bila zaradi legendarnih zgodovinskih okoliščin, svoje vsebine in zanimive postavitve izjemno odmevna v Sloveniji in tujini, mednarodno vrednost pa ji dajeta tudi najvišja slovenska nagrada – Valvazorjeva nagrada za leto 1992 – in najvišja evropska nagrada, nagrada Sveta Evrope – »Evropski muzej za leto 1993«. Kobariški muzej so slovesno odprli na današnji dan pred 30. leti.

","excerpt":"Mariborčan – prvi svobodno izvoljeni župan Dunaja, v Celovcu ustanovljena slovenska – krščansko socialna zveza za Koroško, prihod Prekomorskih brigad, tri desetletja kobariškega muzeja","featured-media-id":33530,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/na-danasnji-dan/174726327","abovetitle":"","subtitle":"Mariborčan – prvi svobodno izvoljeni župan Dunaja, v Celovcu ustanovljena slovenska – krščansko socialna zveza za Koroško, prihod Prekomorskih brigad, tri desetletja kobariškega muzeja","category-text":"False","permalink":"2020/10/na-danasnji-dan-1725/","show-start":"2020-10-20T12:05:00+02:00","show-end":"2020-10-20T12:15:00+02:00","audio-length":"359","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/10/20/20.oktoberMMC.PR1.20201020.2.1205.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174726327","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Prva gremialna šola na Slovenskem – torej tista, ki jo ustanovi kakšno združenje – je bila trgovska šola, ki so jo na predlog zastopstva trgovcev ustanovili v Ljubljani. Pouk je začela na današnji dan leta 1834. Po prvem ravnatelju Jakobu Francu Mahru so jo imenovali tudi “Mahrova šola”. Pouk je potekal v nemščini, vzgoja pa v nemškem duhu. Šele po slabih petdesetih letih so spoznali, da potrebuje trgovski naraščaj ob strokovnem znanju tudi narodno vzgojo, zato so v Mahrovi trgovski šoli leta 1881 začeli uporabljati tudi slovenščino.

19. oktobra 1876 se je na Ledineku pri Sveti Ani v Slovenskih goricah rodil literarni zgodovinar, leksikograf in bibliograf Janko Šlebinger. Po gimnaziji v Mariboru je na Dunaju študiral slavistiko in germanistiko. V letih od 1927 do 1946 je bil ravnatelj Študijske, pozneje Univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Že med študijem se je usmeril v bibliografijo in leta 1907 izdal knjigo \"Slovenska bibliografija\", ki velja za njegovo najpomembnejše delo. Pozneje je objavljal posamezne strokovne in osebne bibliografije ter med drugim napisal bibliografijo slovenskih časnikov in časopisov. Janko Šlebinger je bil tudi eden izmed urednikov Slovenskega bibliografskega leksikona. Napisal je vrsto prispevkov zlasti o štajerskih in prekmurskih piscih, poleg tega pa je uredil zbrane spise Podlimbarskega in posamezne knjige drugih slovenskih klasikov.

Fizik Milan Osredkar je leta 1958 na ljubljanski univerzi doktoriral
\niz tehnične fizike in nato do leta 1962 delal pri Mednarodni organizaciji za jedrsko energijo na Dunaju. Bil je eden njenih vodilnih funkcionarjev ter izvedenec Združenih narodov na Jamajki, v Kostariki in Iraku. Kot direktor Inštituta Jožefa Štefana v Ljubljani je v letih od 1963 do 1975 postavil temelje, na katerih se je inštitut razvil v vrhunsko domačo in mednarodno ugledno znanstvenoraziskovalno ustanovo na področju naravoslovnih in tehničnih znanosti. Milan Osredkar je bil tudi eden od organizatorjev in napovedovalec Radia Kričač, takrat edine radijske postaje za obveščanje protifašistične javnosti v Evropi. Kričač je v okupirani
\nLjubljani oddajal vsak dan od 17. novembra 1941 do aprila leta 1942. Za svoje delo je Milan Osredkar prejel vrsto domačih in tujih priznanj; med drugim je častni meščan Ljubljane ter nosilec zlatega častnega znaka Republike Slovenije za zasluge pri razvoju in organizaciji slovenske znanosti in za aktivnost med narodnoosvobodilnim bojem, posebno pri Radiu Kričač. Rodil se je na današnji dan leta 1919 v Ljubljani.

Jeseni 1986 so po Jugoslaviji začele krožiti kopije Memoranduma Srbske akademije znanosti in umetnosti. Sestavili so ga najpomembnejši srbski razumniki, v njem pa so med drugim zapisali, da na drugem zasedanju Avnoja, ko se je odločalo o drugi Jugoslaviji, srbskih predstavnikov sploh ni bilo, in da Srbija v povojnem obdobju v nobenem odločilnem trenutku ni imela pobude, pač pa sta jo imeli vedno le Slovenija in Hrvaška. Zapisano je bilo tudi, da so Srbi na Hrvaškem znova ogroženi. Srbski memorandum je sprožil ostre reakcije in nastanek drugih nacionalnih programov in tako je Jugoslavija začela pokati po šivih … Prvi, ki so pri oblikovanju nacionalnega programa Srbom sledili, so bili slovenski razumniki, zbrani okoli Nove revije.

","excerpt":"Zastopstvo trgovcev ustanovi šolo, avtor bibliografije slovenskih časnikov in časopisov, fizik in medvojno ilegalno radijsko oddajanje, memorandum, ki je napovedal konec Jugoslavije","featured-media-id":33529,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/na-danasnji-dan/174726074","abovetitle":"","subtitle":"Zastopstvo trgovcev ustanovi šolo, avtor bibliografije slovenskih časnikov in časopisov, fizik in medvojno ilegalno radijsko oddajanje, memorandum, ki je napovedal konec Jugoslavije","category-text":"False","permalink":"2020/10/na-danasnji-dan-1724/","show-start":"2020-10-19T12:05:00+02:00","show-end":"2020-10-19T13:00:00+02:00","audio-length":"358","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/10/19/19.oktoberMMC.PR1.20201019.1.1205.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174726074","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Politik in društveni organizator Etbin Henrik Costa je veliko energije, dela, ugleda in denarja namenil prizadevanjem za graditev železnic, za prvo občno zavarovalno banko Slovenije ter za to, da bi imela Slovenska matica svojo lastno tiskarno. Bil je doktor filozofije in prava. Preden se je odločil za politiko, je imel nekaj časa odvetniško pisarno v Ljubljani. Skupaj z Janezom Bleiweisom in Lovrom Tomanom je sestavljal konservativno trojico staroslovencev, ki je vodila pravzaprav vso slovensko uradno politiko, upoštevala pa jo je tudi nemška stran. Nekaj časa je bil poslanec deželnega in državnega zbora, leta 1864 je postal tudi ljubljanski župan, vendar so ga zaradi političnih razlogov odstavili. Etbin Henrik Costa se je rodil leta 1832 v Novem mestu.

Pedagoška svetovalka in pisateljica Helena Puhar je po maturi na učiteljišču leta 1941 v Mariboru poučevala v Beli krajini in se tam pridružila partizanom. Nekaj časa je bila brigadna bolničarka, nato pa so jo poklicali v glavni odbor Slovenske protifašistične ženske zveze. Po drugi svetovni vojni je bila urednica revije Naša žena, leta 1955 pa je pomagala ustanoviti Vzgojno posvetovalnico, poznejši Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše. Napisala je veliko prispevkov in knjig o odnosih med starši in otroki ter o vzgojnih težavah in stiskah in s številnimi predavanji nastopala na radiu in televiziji. Uveljavila se je kot zagovornica do otrok prijazne vzgoje, temelječe na individualnem delu, in kot pobudnica širjenja spolne vzgoje med šolarji. Leta 1958 je dobila Žagarjevo nagrado. Helena Puhar se je rodila na današnji dan pred 100 leti v Kranju.

Na današnji dan leta 1982 je Zvezni izvršni svet – vlada socialistične Jugoslavije - uvedel plačilo depozita za prehod državne meje. Pri prvem prestopu državne meje oziroma odhodu iz države v tekočem letu je bilo treba plačati takso v višini 5000 dinarjev, pri vsakem naslednjem v istem letu pa se je ta povečala za 2 tisoč dinarjev. Polog je bil plačniku vrnjen eno leto po vplačilu. S tem ukrepom je oblast skušala čim bolj omejiti odtekanje deviz iz države in posledično blažiti gospodarsko agonijo, v kateri se je znašla na začetku osemdesetih let. Ukrep, ki je poznal tudi izjeme, je ostal v veljavi do leta 1984.

Leta 1991 sta delegaciji Slovenije in Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo v Ljubljani podpisali dogovor o dokončnem umiku Jugoslovanske armade iz Slovenije. V skladu z dogovorom bi moral preostanek oboroženih sil socialistične Jugoslavije zapustiti slovensko ozemlje najpozneje do 25. oktobra 1991. Sporazum je obravnaval predvsem umik vojakov, medtem ko je bilo za del vojaške tehnike določeno, da bo do delitvene bilance ostala v Sloveniji.

","excerpt":"Staroslovenski politični trojček, ena od začetnic vzgojnih posvetovalnic, plačaj, če želiš čez državno mejo, dogovor o umiku Jugoslovanske armade iz Slovenije","featured-media-id":33322,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/na-danasnji-dan/174725880","abovetitle":"","subtitle":"Staroslovenski politični trojček, ena od začetnic vzgojnih posvetovalnic, plačaj, če želiš čez državno mejo, dogovor o umiku Jugoslovanske armade iz Slovenije","category-text":"False","permalink":"2020/10/na-danasnji-dan-1723/","show-start":"2020-10-18T12:05:00+02:00","show-end":"2020-10-18T12:15:00+02:00","audio-length":"282","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/10/18/18.oktoberMMC.PR1.20201018.7.1205.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174725880","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Leta 1570 so kranjski deželni stanovi privolili v povišanje letnega prispevka dežele za utrjevanje Vojne krajine. V zameno za to jim je deželni knez dovolil pobirati carino za stvari, ki so jih tovorili iz dežele. Za kmete, ki so veliko trgovali z vinom, pa je pomenil najhujše breme na novo uvedeni “vinski davek”. Ta je sprožil uporniško gibanje na Dolenjskem, na Krasu in v Pázinski grofiji. Stanovi so želeli kmete vsekakor prepričati, da je ta davek potreben, zato so odločbo o njem prevedli v slovenščino in jo ukazali brati na javnih krajih. Razglas o vinskem davku, ki je bil izdan na današnji dan leta 1570, je prva uradna listina v slovenščini.

Svetoslav Peruzzi je prvo kiparsko izobrazbo dobil na obrtni strokovni šoli v Ljubljani, nato pa je študiral na šoli za umetno obrt na Dunaju. Leta 1906 se je vrnil v Ljubljano, a se je kmalu preselil v Split in postal profesor modeliranja na obrtni šoli. Kiparil je v mavcu, bronu in kamnu. Bil je odličen portretist s poudarjenim označevanjem; zgledoval se je pri antični umetnosti, vendar je ohranil izviren osebni izraz. Prvi uspeh je doživel leta 1903, ko je bil nagrajen njegov osnutek za spomenik cesarja Franca Jožefa I. v Ljubljani; odkrili so ga leta 1908 v sodnijskem parku, po koncu prve svetovne vojne pa so cesarjevo glavo nadomestili z doprsnim kipom Frana Miklošiča. Poleg nekaterih javnih spomenikov je ustvaril vrsto odličnih portretov, med njimi Frana Levstika, Primoža Trubarja in Ivana Cankarja. Kipar Svetoslav Peruzzi se je rodil leta 1881 v kraju Lipe na Ljubljanskem barju.

Skladatelj, violončelist in glasbeni pedagog Emerik Béran se je rodil leta 1868 v Brnu na Češkem. Kmalu po končanem študiju kompozicije je postal vodja zbora Čitalnice v Mariboru, in pripomogel h kakovosti tamkajšnjega kulturnega življenja. Pozneje je kot profesor na konservatoriju v Ljubljani vzgojil številne slovenske violončeliste. Kot skladatelj je Emerik Beran pisal v pozno- in novoromantičnem slogu, njegova dela pa kažejo na melodično invencijo in odlično kompozicijsko tehniko.

S papeško bulo Prioribus saeculi - V prvih letih je papež Pavel VI., 17. oktobra 1977 obnovil staro koprsko škofijo in združil ozemlje dotedanje apostolske administrature za Slovensko Primorje v novo koprsko škofijo, ki jo je pridružil ljubljanski cerkveni pokrajini - metropoliji. Dr. Janez Jenko je postal prvi redni škof obnovljene koprske škofije, v katero spadajo ozemlja goriške nadškofije, tržaško-koprske in reške škofije, ki pripadajo Sloveniji. S tem dejanjem je Sveti sedež po mednarodni ureditvi meja med takratno Jugoslavijo in Italijo lahko ustanovil na našem ozemlju novo škofijo. Tako je bilo ozemlje celotne Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino.

","excerpt":"Prva uradna listina v slovenskem jeziku, kipar – odličen portretist, violončelist in glasbeni pedagog iz Brna, celotno slovensko ozemlje prvič združeno v enotni cerkveni pokrajini ","featured-media-id":33323,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/na-danasnji-dan/174725716","abovetitle":"","subtitle":"Prva uradna listina v slovenskem jeziku, kipar – odličen portretist, violončelist in glasbeni pedagog iz Brna, celotno slovensko ozemlje prvič združeno v enotni cerkveni pokrajini ","category-text":"False","permalink":"2020/10/na-danasnji-dan-1722/","show-start":"2020-10-17T12:05:00+02:00","show-end":"2020-10-17T12:15:00+02:00","audio-length":"285","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/10/17/17.oktoberMMC.PR1.20201017.6.1205.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174725716","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Pesnik in nabožni pisatelj Luka Jeran se je rodil leta 1818 v Javorjah v Poljanski dolini. Po duhovniškem posvečenju je kot misijonar dvakrat potoval v Afriko, vendar se je obakrat vrnil zaradi bolezni. Pisal je domoljubne, nabožne in prigodniške pesmi predvsem v cerkvenem listu “Zgodnja Danica”, katerega urednik je bil. V svojih razpravah je zahteval, naj se književnost podreja poznojanzenističnim vzgojnim načelom krščanske vere in moralke, na filozofskem področju pa je njegovo delovanje povzročilo na Slovenskem idejno razlikovanje in utrlo pot nestrpnosti. Luka Jeran je napisal tudi zanimivejši potopis “Popotovanje v Sveto deželo,” kot mecen ljubljanskih dijakov pa je leta 1880 ustanovil Dijaško kuhinjo.

Literarni zgodovinar in bibliotekar Alfonz Gspan je v Ljubljani in Parizu študiral slavistiko, romanistiko in primerjalno književnost. Med drugim je bil vodja rokopisnega oddelka Narodne in univerzitetne knjižnice, delal pa je tudi na Inštitutu za slovensko književnost in literarne vede. Kot pesnik in kritik je bil član Kosovelovega kroga in je leta 1927 uredil posmrtno izdajo njegovih pesmi. Kot literarni zgodovinar je raziskoval predvsem starejšo slovensko književnost ter uredil “Zbrana dela Antona Tomaža Linharta”. Alfonz Gspan – rodil se je leta 1904 v Krškem – je skoraj četrt stoletja urejal Slovenski bibliografski leksikon.

Arhitekt in urbanist Feri Novak je študiral na likovni akademiji in visoki tehniški šoli na Dunaju ter se izpopolnjeval v Parizu pri slovitem arhitektu Le Corbusieru. Bil je eden najpomembnejših predstavnikov funkcionalistične arhitekture in urbanizma na Slovenskem, uveljavil pa se je tudi na področju oblikovanja notranje opreme ter javnih in nagrobnih spomenikov. Največ je delal v Murski Soboti in v letih med obema vojnama v skladu z urbanističnim načrtom zasnoval vizijo prihodnjega funkcionalističnega mesta: določil je njegov obseg in višinske gabarite ter prostor za glavni trg, ob katerem je uredil drevored. Po drugi svetovni vojni je sodeloval pri obnovi Prekmurja in ostajal zvest svojim oblikovnim in stilnim načelom ter opečni zidavi, s katero je dosegel vtis lahkih konstrukcij. Feri Novak se je rodil leta 1906 v Murski Soboti.

Skladatelj Svetozar Marolt Špik se je rodil na današnji dan leta 1919 v Ljubljani. Komponiral je samospeve s sakralno in ljubezensko vsebino. Za njegov kompozicijski stavek je značilno lirično, romantično razpoloženje z drznimi harmonijami. Skladbe so izšle v zbirki “Štiri pesmi za glas in klavir”. Svoj talent je Svetozar Marolt potrdil tudi s pesmimi na besedila Mateja Bora in Karla Destovnika – Kajuha s tematiko narodnoosvobodilnega boja.

","excerpt":"Potopis o popotovanju v sveto deželo, urednik Slovenskega biografskega leksikona, vizionar prostorskega razvoja Murske Sobote, lirični komponist drznih harmonij","featured-media-id":33327,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/na-danasnji-dan/174725463","abovetitle":"","subtitle":"Potopis o popotovanju v sveto deželo, urednik Slovenskega biografskega leksikona, vizionar prostorskega razvoja Murske Sobote, lirični komponist drznih harmonij","category-text":"False","permalink":"2020/10/na-danasnji-dan-1721/","show-start":"2020-10-16T12:05:00+02:00","show-end":"2020-10-16T13:00:00+02:00","audio-length":"272","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/10/16/16.oktoberMMC.PR1.20201016.5.1205.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174725463","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"330"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"503"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"33327"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/33327"}},"frontpage-image":{"data":null}}}],"included":[{"type":"Author","id":"503","attributes":{"slug":"stane-kocutarrtvslo-si","name":"Stane Kocutar","twitter":"","facebook":"","title":"Novinar","description":"Po duši novinarski dokumentarist, po diplomi zgodovinar zaljubljen v teme iz katerih je moč iztisniti čim boljšo radijsko reportažo, po značaju raztresen radovednež in zbiralec čim bolj odštekanih dogodkov »na današnji dan«. Ker pa je bilo takih dni v preteklosti odločno preveč praviloma izpira zgodovinsko zlato iz štajerske reke preteklosti. Včasih ostane na situ kaj bleščečega. In to je za radio.","image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/01/kocutar-360x360.jpg","image-landscape":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/01/kocutar.jpg"}},{"type":"Media","id":"33322","attributes":{"wp-id":392670,"title":"18_OdhodJLA","caption":"","media-source":"Radio Maribor","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/18_odhodjla-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/18_odhodjla-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/18_odhodjla-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/18_odhodjla.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"33323","attributes":{"wp-id":392671,"title":"17_Koper","caption":"Koper, 25.10.2015\nMuzejski trg, zaraèen trg in arheoloke iskopanine","media-source":"Radio Maribor","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/17_koper-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/17_koper-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/17_koper-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/17_koper.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"33327","attributes":{"wp-id":392683,"title":"166_Alfonz_Gspan_1964","caption":"","media-source":"Radio Maribor","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/166_alfonz_gspan_1964-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/166_alfonz_gspan_1964-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/166_alfonz_gspan_1964-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/166_alfonz_gspan_1964.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"33523","attributes":{"wp-id":393984,"title":"22_Žolger","caption":"","media-source":"Radio Maribor","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/22_zolger.png","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/22_zolger-360x215.png","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/22_zolger-360x360.png","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/22_zolger.png","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"33524","attributes":{"wp-id":393985,"title":"23_ElviraKralj","caption":"","media-source":"Radio Maribor","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/23_elvirakralj.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/23_elvirakralj-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/23_elvirakralj-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/23_elvirakralj.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"33525","attributes":{"wp-id":393986,"title":"24_Soška","caption":"","media-source":"Radio Maribor","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/24_soska-980x551.png","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/24_soska-360x215.png","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/24_soska-360x360.png","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/24_soska-1200x640.png","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"33526","attributes":{"wp-id":393987,"title":"25_ Kamnik_Maister","caption":"","media-source":"Radio Maribor","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/25_-kamnik_maister-860x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/25_-kamnik_maister-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/25_-kamnik_maister-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/25_-kamnik_maister.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"33527","attributes":{"wp-id":393988,"title":"21_Rafael_Erzen","caption":"","media-source":"Radio Maribor","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/21_rafael_erzen.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/21_rafael_erzen-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/21_rafael_erzen-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/21_rafael_erzen.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"33529","attributes":{"wp-id":393990,"title":"19_Šlebinger","caption":"","media-source":"Radio Maribor","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/19_slebinger.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/19_slebinger-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/19_slebinger-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/19_slebinger.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"33530","attributes":{"wp-id":393993,"title":"20000_Kobarid_muzej","caption":"","media-source":"Radio Maribor","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/20000_kobarid_muzej-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/20000_kobarid_muzej-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/20000_kobarid_muzej-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/20000_kobarid_muzej-1200x672.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}}],"meta":{"pagination":{"page":1,"pages":208,"count":2077}}}