petek
20:00

Kulturni fokus

V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči.

Obstati na starih tirnicah in se upreti vedno novim inovacijam

"Internet je za že izobražene ljudi"
razpotja

Razpotja - revija Društva humanistov Goriške

Revija, ki poskuša biti agora novega humanizma, saj v njej avtorji razpravljajo o sodobnih družbeno - kulturnih vprašanjih in se sprašujejo o osnovnih predpostavkah življenja
Nouvi_Zakon_(razstava)

Prekmurski knjižni jezik

Med 18. stol. in koncem I. svetovne vojne je razmeroma obširna slovstvena produkcija v prekmurskem knjižnem jeziku odigrala pomembno vlogo pri ohranjanju slovenskega značaja Prekmurja in Porabja
Andrić

Ivo Andrić in Travniška kronika

Literarno slavo jugoslovanskega nobelovca sicer povezujemo predvsem z Mostom na Drini, a njegov drugi velikopotezni zgodovinski roman, Travniška kronika, ni nič manj vreden naše pozornosti
vrata

Religiozna podoba Japonske

Kako je bilo na začetku poti kamijev in kako šintoistični duhovi v interakciji z drugimi božanstvi bivajo na sodobnem Japonskem?

Edvard Ravnikar

Osrednji arhitekt druge polovice slovenskega 20. stoletja je bil prepričan, da je najpomembnejša naloga arhitekture pomagati ljudem
zlato-banner

Rdeča nit razstave ob 200-letnici Narodnega muzeja Slovenije je zlata

Zlata sled, ki jo za sabo pušča muzejska dejavnost na Slovenskem
1440px-Basilica_di_aquilieia,_esterno_01

Tisoč let izgubljena, zdaj spet najdena knjiga

Oglejski škof Fortunacijan je sredi 4. stoletja napisal Razlage evangelijev, najbrž sploh najstarejšo teološko interpretacijo Nove zaveze v latinščini
Fabijanijev_most_(9)

Cukrarna in njene preobrazbe skozi čas ter obetajoča prihodnost

Cukrarna, mogočna sladkorna rafinerija, prebivališče umetnikov in kraj človeškega hiranja, mestna sramota ter prazna lupina, v kateri se oblikuje novo življenje
IMG_9063

Slovenska poosamosvojitvena književnost

30 let po osamosvojitvi se sprašujemo, kaj se je zgodilo z našo literaturo, ko je bilo očitno izpolnjeno njeno tradicionalno narodotvorno poslanstvo? Kako se je spremenila sama in kako smo se spremenili njeni bralci?