{"links":{"first":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?categories=309&hide_future=true&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=1","last":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?categories=309&hide_future=true&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=28","next":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?categories=309&hide_future=true&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=2","prev":null},"data":[{"type":"Post","id":"140280","attributes":{"wp-id":356805,"date":"2020-05-14T00:37:51+02:00","modified":"2020-05-28T19:31:58+02:00","slug":"intervju-236","post-type":"post","title":"dr. Bojana Beović","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/05/intervju-236/","content":"

Zaposlena na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja, izredna profesorica na Medicinski fakulteti v Ljubljani, izvajalka predmeta tudi na Fakulteti za zdravstvo Angele Boškin. Drobec iz kariere specialistke infektologinje, ki jo je marsikdo spoznal pred enajstimi tedni ob nastopu epidemije novega koronavirusa. Prof. dr. Bojana Beović, dr. med., nam je kot vodja svetovalne skupine pri Ministrstvu za zdravje iz dneva v dan sporočala novice o aktualnem stanju, nam svetovala, priporočala, spodbujala z navodili o samozaščitnem vedenju. V naslednji uri nam bo v pogovoru z Lucijo Fatur odstrla nekatere tančice obdobja, v katerem smo se znašli pred dobrima dvema mesecema.

","excerpt":"Pogovor z vodjo strokovne skupine za Covid-19 pri Ministrstvu za zdravje","featured-media-id":30222,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/intervju-radio/174695962","abovetitle":"","subtitle":"Pogovor z vodjo strokovne skupine za Covid-19 pri Ministrstvu za zdravje","category-text":"False","permalink":"2020/05/intervju-236/","show-start":"2020-05-27T10:10:00+02:00","show-end":"2020-05-27T11:00:00+02:00","audio-length":"2516","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2020/05/27/dr.BojanaBeoviMMC.PR1.20200527.3.1010.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174695962","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"309"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"431"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"30222"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30222"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"140626","attributes":{"wp-id":355742,"date":"2020-05-07T00:38:08+02:00","modified":"2020-05-21T19:32:10+02:00","slug":"intervju-235","post-type":"post","title":"“Čebele niso samo delo, ampak tudi hobi”","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/05/intervju-235/","content":"

Dr. Peter Kozmus je eden najbolj iskanih predavateljev na področju vzreje čebel; podpredsednik svetovne strokovne organizacije Apimondije – Mednarodne zveze čebelarskih organizacij, predsednik sveta za čebelarstvo na Ministrstvu za kmetijstvo, raziskovalec in predan čebelar.

»Imel sem srečo, da sem bil leta 2002 in 2003 generalni sekretar za kongres Apimondije v Cankarjevem domu. Takrat se imel možnost spoznati vse glavne znanstvenike s področja čebelarstva. Od takrat me pozna svetovna strokovna javnost. In te povezave zdaj vzdržujem.«

Nekatere države po svetu še nimajo posluha za čebelarstvo. Tudi divji opraševalci izginjajo. Organizacija Združenih narodov letos poziva državne institucije in posameznike k večjemu angažiranju in k dejanjem za ohranitev čebel in divjih opraševalcev. Ti za preživetje, tako kot človeštvo, potrebujejo čist zrak, čisto vodo in čisto okolje.

","excerpt":"Dr. Peter Kozmus, podpredsednik Apimondije, predsednik sveta za čebelarstvo na Ministrstvu za kmetijstvo, raziskovalec in predan čebelar","featured-media-id":30084,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/intervju-radio/174694267","abovetitle":"","subtitle":"Dr. Peter Kozmus, podpredsednik Apimondije, predsednik sveta za čebelarstvo na Ministrstvu za kmetijstvo, raziskovalec in predan čebelar","category-text":"False","permalink":"2020/05/intervju-235/","show-start":"2020-05-20T10:10:00+02:00","show-end":"2020-05-20T11:00:00+02:00","audio-length":"2311","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/05/20/Dr.PeterKozmusMMC.PR1.20200520.3.1010.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174694267","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

»Imel sem srečo, da sem bil leta 2002 in 2003 generalni sekretar za kongres Apimondije v Cankarjevem domu. Takrat se imel možnost spoznati vse glavne znanstvenike s področja čebelarstva. Od takrat me pozna svetovna strokovna javnost. In te povezave zdaj vzdržujem.«

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"309"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"413"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"30084"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30084"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"139474","attributes":{"wp-id":354761,"date":"2020-04-30T00:38:04+02:00","modified":"2020-05-13T11:29:08+02:00","slug":"intervju-234","post-type":"post","title":"“Duševno motnjo moramo obravnavati enako pragmatično kot zlom noge”","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/04/intervju-234/","content":"

Tokratna gostja oddaje Intervju dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, psihiatrinja in redna profesorica na Medicinski fakulteti v Ljubljani, pravi, da smo ljudje zaradi epidemije koronavirusa še vedno v akutnem stresu in da so občutki strahu povsem normalen odziv na nenormalne okoliščine. Stres pa je pri ljudeh, kljub zmanjševanju strogih varovalnih ukrepov še vedno prisoten.

Moram reči, da so bili v času najhujših ukrepov omejevanja gibanja in druženja ljudje bolj potrpežljivi, zdaj pa pravzaprav kar hitro izgubljajo živce, kar pomeni, da smo v stresu, samo razlogi za stres so zdaj drugačni

Hkrati pa poudarja, da se bomo na spremenjene družbene razmere, na stalno prisotno negotovost, ki bo postala del naše vsakdanje realnosti in posledično povečano nelagodje, postopoma prilagodili.

Veste, človek ima zelo veliko sposobnost prilagajanja in slej ali prej se bomo adaptirali na to, da je ves čas nekaj novega. Seveda pa je izginil tisti občutek varnosti, ko si bil prepričan, da se ti nič ne more zgoditi, zgolj zato ker živimo v relativno varnem okolju z relativno dobrim standardom. Ljudje se bodo naučili tega, da se je treba prilagajati in naučili se bodo tudi tega, da je vsak sam odgovoren za svoje zdravje ter da zdravje ni samoumevno temveč je najbolj pomembna vrednota.

Koronakriza je po njenem mnenju tudi priložnost, da prevrednotimo vrednote, premislimo o lastnih prioritetah, o morebitnih korenitih spremembah, da morda zaradi povečanih občutkov tesnobe in anksioznosti, vendarle poiščemo pomoč in si izboljšamo kvaliteto življenja. Kot še poudarja naše ravnovesje v življenju temelji na petih podpornih stebrih in to so zdravje, družina, delo, prijatelji in hobiji.

Moje navodilo za ravnovesje v življenju je, da skrbimo za vseh pet stebrov podpore. Zadostuje, da vsak dan naredimo eno majhno stvar za vsak steberček podpore; pokličemo prijatelja, gremo na sprehod, si privoščimo hobi in podobno. Če nam je kaj zoprno, pa svetujem, da to naredimo sproti po principu bliskovite vojne. Jaz apeliram na ljudi, da najdejo nekaj kar jih veseli, četudi je to nekaj popolnoma preprostega, ker samo delati, delati, delati in samo skrbeti, skrbeti, skrbeti – na tak način se ne da kvalitetno živeti in slej ali prej nam to začne povzročati težave.

Dr. Mojca Zvezdana Dernovšek med drugim opozarja, da Slovenijo čaka še epidemija izgorelosti, tudi zato, ker ljudje ne maramo sprememb in ker preprosto ponavljamo tisto, kar smo se naučili, četudi to za nas ni dobro.

Visoka stopnja obremenitev je možna le za nek določen krajši čas. Rdeča luč bi morala zagoreti že takoj, ko človek ugotovi, da je imel prost vikend, pa se ni spočil ali pa, ko mora večkrat vzeti dopust na petek ali ponedeljek, ker se mora spočiti, ker enostavno ne more več. Jaz težko ljudi, ki še niso popolnoma izgoreli, prepričam, da bi bilo pametno spremeniti zaposlitev, da bi se splačalo preseliti, da bi se morda splačalo manj delati. Veste, ljudje mislijo, da kar morajo in dokler ne pride do dokončnega zloma, so dobronamerni nasveti zoprni.

Kot še pojasnjuje množične in polne izgorelosti v Sloveniji zaenkrat še nimamo, smo pa na dobro poti tja, če se ne bomo spametovali in začeli skrbeti zase.

","excerpt":"Dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, psihiatrinja in redna profesorica na Medicinski fakulteti v Ljubljani","featured-media-id":29648,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/intervju-radio/174692652","abovetitle":"","subtitle":"Dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, psihiatrinja in redna profesorica na Medicinski fakulteti v Ljubljani","category-text":"False","permalink":"2020/04/intervju-234/","show-start":"2020-05-13T10:10:00+02:00","show-end":"2020-05-13T11:00:00+02:00","audio-length":"2933","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/05/13/IntervjuMMC.PR1.20200513.3.1010.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174692652","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Moram reči, da so bili v času najhujših ukrepov omejevanja gibanja in druženja ljudje bolj potrpežljivi, zdaj pa pravzaprav kar hitro izgubljajo živce, kar pomeni, da smo v stresu, samo razlogi za stres so zdaj drugačni

"},{"kind":"html","content":"

Hkrati pa poudarja, da se bomo na spremenjene družbene razmere, na stalno prisotno negotovost, ki bo postala del naše vsakdanje realnosti in posledično povečano nelagodje, postopoma prilagodili.

"},{"kind":"html","content":"

Veste, človek ima zelo veliko sposobnost prilagajanja in slej ali prej se bomo adaptirali na to, da je ves čas nekaj novega. Seveda pa je izginil tisti občutek varnosti, ko si bil prepričan, da se ti nič ne more zgoditi, zgolj zato ker živimo v relativno varnem okolju z relativno dobrim standardom. Ljudje se bodo naučili tega, da se je treba prilagajati in naučili se bodo tudi tega, da je vsak sam odgovoren za svoje zdravje ter da zdravje ni samoumevno temveč je najbolj pomembna vrednota.

"},{"kind":"html","content":"

Moje navodilo za ravnovesje v življenju je, da skrbimo za vseh pet stebrov podpore. Zadostuje, da vsak dan naredimo eno majhno stvar za vsak steberček podpore; pokličemo prijatelja, gremo na sprehod, si privoščimo hobi in podobno. Če nam je kaj zoprno, pa svetujem, da to naredimo sproti po principu bliskovite vojne. Jaz apeliram na ljudi, da najdejo nekaj kar jih veseli, četudi je to nekaj popolnoma preprostega, ker samo delati, delati, delati in samo skrbeti, skrbeti, skrbeti – na tak način se ne da kvalitetno živeti in slej ali prej nam to začne povzročati težave.

"},{"kind":"html","content":"

Visoka stopnja obremenitev je možna le za nek določen krajši čas. Rdeča luč bi morala zagoreti že takoj, ko človek ugotovi, da je imel prost vikend, pa se ni spočil ali pa, ko mora večkrat vzeti dopust na petek ali ponedeljek, ker se mora spočiti, ker enostavno ne more več. Jaz težko ljudi, ki še niso popolnoma izgoreli, prepričam, da bi bilo pametno spremeniti zaposlitev, da bi se splačalo preseliti, da bi se morda splačalo manj delati. Veste, ljudje mislijo, da kar morajo in dokler ne pride do dokončnega zloma, so dobronamerni nasveti zoprni.

"},{"kind":"html","content":"

Kot še pojasnjuje množične in polne izgorelosti v Sloveniji zaenkrat še nimamo, smo pa na dobro poti tja, če se ne bomo spametovali in začeli skrbeti zase.

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"309"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"450"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"29648"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29648"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"139076","attributes":{"wp-id":353769,"date":"2020-04-23T00:38:05+02:00","modified":"2020-05-07T21:30:57+02:00","slug":"intervju-233","post-type":"post","title":"Liza Debevec","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/04/intervju-233/","content":"

Zahodna afriška celinska država Burkina Faso, ki človeka prevzame zaradi mikavne magičnosti glasbe, ritualnih plesov in mask, zadnja leta pa zaradi terorja čeznacionalnih terorističnih skupin sodi med nevarne države, se je socialni antropologinji, dr. Lizi Debevec usedla v srce in postala njena domovina. Podobno je njen dom postala severovzhodna država Etiopija, v kateri je več let raziskovala, poučevala in živela. Vsakdanje življenjske prakse je skozi osebne zgodbe z antropološkimi metodami preučevala torej v Deželi pokončnih ljudi, kar odkriva pomen imena Burkina Faso, in v “križišču ljudstev”, najstarejši afriški državi, razgibani, pestri, slikoviti »zibelki človeške civilizacije”, saj so v Etiopiji našli več milijonov let staro okostje ženskega človečnjaka, ki ga poznamo po imenu Lucy. Z gostjo Lizo Debevec, ki je pred tedni prispela nazaj v Slovenijo, kjer čaka na odhod na Švedsko, se bo Magda Tušar pogovarjala o različnih obrazih obeh držav, ki ju je, tako kot skoraj ves svet, zajela pandemija koronavirusa, dotaknili se bosta tudi njenega poklicnega ukvarjanja z vodo, saj je v Etiopiji Liza Debevec delovala v okviru Mednarodnega inštituta za upravljanje z vodo.

","excerpt":"Slovenska dr. socialne antropologije o bivanju v Etiopiji in Burkini Faso ter sedanjem \"bivanju v trenutku\"","featured-media-id":29859,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/intervju-radio/174690889","abovetitle":"","subtitle":"Slovenska dr. socialne antropologije o bivanju v Etiopiji in Burkini Faso ter sedanjem \"bivanju v trenutku\"","category-text":"False","permalink":"2020/04/intervju-233/","show-start":"2020-05-06T10:10:00+02:00","show-end":"2020-05-06T11:00:00+02:00","audio-length":"2907","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/05/06/LizaDebevec4741115.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174690889","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"309"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"436"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"29859"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29859"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"138672","attributes":{"wp-id":352660,"date":"2020-04-16T00:37:36+02:00","modified":"2020-04-29T13:33:03+02:00","slug":"intervju-230","post-type":"post","title":"“Novi koronavirus je zelo zahrbten in ima veliko obrazov”","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/04/intervju-230/","content":"

Direktor Klinike Golnik dr. Aleš Rozman zadnje tedne znanje, čas in energijo skupaj s sodelavci namenja obvladovanju novega koronavirusa. V bolnišnici so za sprejem okuženih bolnikov – med njimi so oskrbovanci domov za starejše občane – negovalni oddelek preuredili v oddelek za covid 19. Zaradi zdravstvene krize so v ozadju ostali tudi načrti, povezani z nadaljnjimi prostorskimi naložbami bolnišnice, ki bo prihodnje leto praznovala 100 let. Interventni pulmolog Aleš Rozman je član svetovalne vladne skupine za področje zdravstva med epidemijo, strokovno pa spremlja tudi razmere v domovih za starejše občane na Spodnjem Gorenjskem.

Na Kliniki Golnik so v času epidemije sprejeli okoli 50 pacientov, 8 jih je umrlo. Ostali so ozdraveli in zapustili bolnišnico. Na epidemijo so se pravočasno pripravili.

»Slovenija se je odzvala pravočasno, zato nismo delili usode z ostalimi državami. V bolnišnici na Golniku smo postali pozorni že, ko je začela naraščati cena varovalne opreme, takrat smo začeli z dodatnimi nakupi zaščitne opreme. Epidemija se je bližala, morali smo ukrepati, za sprejem okuženih bolnikov smo preuredili negovalni oddelek. Z začasno preureditvijo, tudi improvizacijo, smo vzpostavili pogoje za obravnavo bolnikov in pogoje za delo.»

Bolnišnica Golnik bi zaradi prostorske stiske nujno potrebovala nov izolacijski oddelek.

»Prvi val okužbe se umirja. V centralnem delu naše bolnišnice bolezni ni bilo. Mi lahko kupimo veliko aparatov, ampak v ključnih trenutkih potrebujemo ljudi. Negovalno osebje in zdravnike z znanjem, obravnava okuženih bolnikov je zahtevna.”

»Vsi si želimo zdravilo, cepivo, da bi lahko prekinili to nočno moro. Ob tej želji pa me obhajajo strahovi, da to ne bo prav hitro. Upamo, da bo zdravilo učinkovito, hkrati pa me skrbi, ker virus mutira.«

»Na Spodnjem Gorenjskem imamo ekipo strokovnjakov, v kateri sem tudi sam, ki dobro sodeluje z domovi za starejše na tem območju. Spremljamo bolnike v domovih, se pogovarjamo, srečujemo, načrtovali smo ukrepe. Pred izbruhom novega koronavirusa ni bil nihče pripravljen, ne domovi za starejše občane, ne bolnišnice, ne primarno zdravstvo. Potrebovali smo znanje in trening pravilne uporabe zaščitne opreme. To smo videli tudi v naši bolnišnici. Zaposleni, ki niso delali z infektivnimi bolniki, niso poznali podrobnosti, kako se oprema namesti, kako se gibljemo, kam smemo, kam ne, česa se ne smemo dotakniti in kako se okužena oprema sname. V domovih za starejše občane so imeli še manj takšnih izkušenj.

“In te izkušnje so bile dragocene. Takšna uspešna zgodba je Dom starejših občanov Naklo, kjer sta zbolela dva oskrbovanca in dva zaposlena, a smo epidemijo prekinili. Preprečili smo, da se od oskrbovancev ni znova okužilo osebje, ki bi lahko okužilo varovance. V Naklem smo ta začaran krog, ki smo ga videli v nekaterih domovih, uspeli pravočasno prekiniti«, je pojasnil Aleš Rozman.

»Zaščitna oprema je shranjena v varnih prostorih, sledimo vsako škatlo, maske se delijo osebno, če kdo rabi dodatno, jo dobi.«

V vladni svetovalni skupini za področje zdravstva med epidemijo so različni strokovnjaki, niso vedno soglasni, imajo različne poglede na ukrepe, a je pomembno, da so učinkoviti. Vsak večer imajo videokonferenco, pogovarjajo se tudi čez dan. Delijo izkušnje iz tujine.

»Neposrednega pritiska politike na delo skupine nisem čutil. Velika večina nas je neodvisnih. V zadnjem času pa je postal velik pritisk iz družbe, saj ukrepi povzročajo škodo na številnih področjih. Pritiski po odpiranju so veliki. Mi bi radi razmere vodili tako, da bi bila družba odprta, da bi gospodarstvo lahko delovalo, ne bi pa se želeli skozi lahkomiselne sprostitve ukrepov vrnili v čas, da bi krivulja bolezni naraščala. Virus se lahko prenaša na množičnih prireditvah, zabavah, ob druženjih, kar si ljudje najbolj želijo. Tukaj bomo morali biti najbolj previdni, če želimo ekonomsko preživeti.«

Ker Golnik ni velika ustanova, skušajo biti vsi operativni. »Mi zdravimo bolnike. Kot klinična ustanova vpeljujemo nove metode zdravljenja, in poučujemo študente fakultet, kultura znanja je zelo pomembna. Postavljam si vprašanje, kaj bi si sam želel kot pacient. Pred epidemijo smo načrtovali, kako bi skrajšali čase od odvzema do izvida, da bi naročali na uro, da pacienti ne bi čakali v bolnišnicah, da bi izvide dobili v roke, da bi se lahko več pogovarjali s pacienti, da bi ti dobili razumljivo razlago…«

»Vsaka epidemija povzroča škodo pri tistih bolnikih, ki so morali zaradi svojih diagnoz in drugih bolezni počakati na obravnave. So tudi izjeme. Diagnostika raka ne more čakati, pomembno je zgodnje odkrivanje in učinkovito zdravljenje. Vse takšne primere smo na Golniku obravnavali. Bolnike, ki so naročeni pod hitro in redno, že uvrščamo na preglede. Ker je bilo primarno zdravstvo obremenjeno z novim koronavirusom, napotitev ni bilo veliko. Bojimo se, da bolniki čakajo doma in se jim bolezen slabša. Če čutijo, da njihovo zdravje ni v redu, naj vztrajajo pri nadaljnji obravnavi. Izolacija je imela po drugi strani ugoden vpliv na bolnike s kroničnimi boleznimi, saj je bilo manj poslabšanj KOPB in astme zaradi kroničnih respiratornih obolenj.«

»Kot interventni pulmolog sem navajen delati, tudi z zgledom. Nikoli se nisem obračal od tega virusa. Ko je bila negotovost največja, sem rekel: Gremo, kdo gre z menoj? Tako smo z mobilno ekipo na začetku epidemije po naročilu ministrstva v enem dnevu odvzeli brise v Domu starejših občanov Metlika«, pravi dr. Aleš Rozman.

»Čaka nas negotovo obdobje, ne bi bil rad črnogled, lahko tudi močan drugi val. Tako kot po 11.septembru, tudi po epidemiji svet ne bo več isti. Kot družba bomo morali preživeti, življenjski slog pa prilagoditi. Spreminjanje navad traja in je lahko tudi boleče. Z drugačnim pogledom na svet bomo našli tudi lepe stvari. Bomo pa morali še enkrat premisliti, kaj potrebujemo, kaj nas veseli, da ne bomo razmišljali zgolj o tem, za kaj smo prikrajšani.«

","excerpt":"Dr. Aleš Rozman, direktor Klinike Golnik, interventni pulmolog, član svetovalne vladne skupine za področje zdravstva med epidemijo","featured-media-id":29768,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/intervju-radio/174689393","abovetitle":"","subtitle":"Dr. Aleš Rozman, direktor Klinike Golnik, interventni pulmolog, član svetovalne vladne skupine za področje zdravstva med epidemijo","category-text":"False","permalink":"2020/04/intervju-230/","show-start":"2020-04-29T10:10:00+02:00","show-end":"2020-04-29T11:00:00+02:00","audio-length":"3049","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/04/29/Dr.AleRozmanMMC.PR1.20200429.3.1010.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174689393","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Na Kliniki Golnik so v času epidemije sprejeli okoli 50 pacientov, 8 jih je umrlo. Ostali so ozdraveli in zapustili bolnišnico. Na epidemijo so se pravočasno pripravili.

"},{"kind":"html","content":"

»Slovenija se je odzvala pravočasno, zato nismo delili usode z ostalimi državami. V bolnišnici na Golniku smo postali pozorni že, ko je začela naraščati cena varovalne opreme, takrat smo začeli z dodatnimi nakupi zaščitne opreme. Epidemija se je bližala, morali smo ukrepati, za sprejem okuženih bolnikov smo preuredili negovalni oddelek. Z začasno preureditvijo, tudi improvizacijo, smo vzpostavili pogoje za obravnavo bolnikov in pogoje za delo.»

"},{"kind":"html","content":"

Bolnišnica Golnik bi zaradi prostorske stiske nujno potrebovala nov izolacijski oddelek.

"},{"kind":"html","content":"

»Vsi si želimo zdravilo, cepivo, da bi lahko prekinili to nočno moro. Ob tej želji pa me obhajajo strahovi, da to ne bo prav hitro. Upamo, da bo zdravilo učinkovito, hkrati pa me skrbi, ker virus mutira.«

"},{"kind":"html","content":"

»Zaščitna oprema je shranjena v varnih prostorih, sledimo vsako škatlo, maske se delijo osebno, če kdo rabi dodatno, jo dobi.«

"},{"kind":"html","content":"

»Neposrednega pritiska politike na delo skupine nisem čutil. Velika večina nas je neodvisnih. V zadnjem času pa je postal velik pritisk iz družbe, saj ukrepi povzročajo škodo na številnih področjih. Pritiski po odpiranju so veliki. Mi bi radi razmere vodili tako, da bi bila družba odprta, da bi gospodarstvo lahko delovalo, ne bi pa se želeli skozi lahkomiselne sprostitve ukrepov vrnili v čas, da bi krivulja bolezni naraščala. Virus se lahko prenaša na množičnih prireditvah, zabavah, ob druženjih, kar si ljudje najbolj želijo. Tukaj bomo morali biti najbolj previdni, če želimo ekonomsko preživeti.«

"},{"kind":"html","content":"

»Vsaka epidemija povzroča škodo pri tistih bolnikih, ki so morali zaradi svojih diagnoz in drugih bolezni počakati na obravnave. So tudi izjeme. Diagnostika raka ne more čakati, pomembno je zgodnje odkrivanje in učinkovito zdravljenje. Vse takšne primere smo na Golniku obravnavali. Bolnike, ki so naročeni pod hitro in redno, že uvrščamo na preglede. Ker je bilo primarno zdravstvo obremenjeno z novim koronavirusom, napotitev ni bilo veliko. Bojimo se, da bolniki čakajo doma in se jim bolezen slabša. Če čutijo, da njihovo zdravje ni v redu, naj vztrajajo pri nadaljnji obravnavi. Izolacija je imela po drugi strani ugoden vpliv na bolnike s kroničnimi boleznimi, saj je bilo manj poslabšanj KOPB in astme zaradi kroničnih respiratornih obolenj.«

"},{"kind":"html","content":"

»Čaka nas negotovo obdobje, ne bi bil rad črnogled, lahko tudi močan drugi val. Tako kot po 11.septembru, tudi po epidemiji svet ne bo več isti. Kot družba bomo morali preživeti, življenjski slog pa prilagoditi. Spreminjanje navad traja in je lahko tudi boleče. Z drugačnim pogledom na svet bomo našli tudi lepe stvari. Bomo pa morali še enkrat premisliti, kaj potrebujemo, kaj nas veseli, da ne bomo razmišljali zgolj o tem, za kaj smo prikrajšani.«

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"309"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"359"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"29768"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29768"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"138268","attributes":{"wp-id":351544,"date":"2020-04-09T00:37:50+02:00","modified":"2020-04-22T12:36:31+02:00","slug":"intervju-232","post-type":"post","title":"Celoten hidrološki sistem je podhranjen s padavinami","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/04/intervju-232/","content":"

Dr. Andreja Sušnik je izobrazbi agronomka in se profesionalno posveča predvsem agrometeorološkim vprašanjem na področju suše. Blizu so ji teme o trajnostni rabi tal, trajnostni rabi vode, ohranjanju naravnih virov, skratka za razliko od političnih odločevalcev, ki podcenjujejo akutno nujnost po prilagajanju na podnebne spremembe, se vključuje v mednarodne projekte, s katerimi aktivno iščejo rešitve za povečanje odpornosti na podnebne spremembe.

SUŠA POSTAJA STALNICA

»Reakcije, kaj se nam s klimatskim sistemom dogaja, so evidentne, po letošnji pozebi zdaj govorimo še o suši. Celoten hidrološki sistem je podhranjen s padavinami, tudi obeti niso najbolj obetavni in seveda to se nam dogaja že kar nekaj let zapored. Predvsem v Alpskem prostoru, v katerem živimo, kjer smo navajeni na snežene zime in s katerimi se napajajo naši vodotoki in od koder večinoma izvira naša podzemna pitna voda, na katero smo tako ponosni, dejansko se ta cikel vodnega kroga spreminja in to je evidentno tudi laikom.»

NAŠA MISIJA JE, DA BI S SUŠO UPRAVLJALI

Dr. Andreja Sušnik, vodja centra za upravljanje suše v Jugovzhodni Evropi: »Največ smo naredili na področju spremljanja suše. V realnem času lahko za večje površine, tudi globalno, vidimo, kje je pojav suše zaznan tudi na vegetaciji. Na ta način bi želeli okrepiti tisti del, ki je pa še vedno zelo šibek, ne samo v Sloveniji, tudi drugod po regiji, to je boljše upravljanje v vseh na vodo vezanih sektorjih. Tukaj smo malo razočarani, ker kakšnih sistemskih ukrepov v državah še ni. To je moledovanje nas, ki smo na strani monitoringa, ki vidimo pojave, da bi bila potrebna intervencija s strani upravljalcev. Tukaj pa še vedno zadeva občepi pri političnih odločitvah.»

BO KORONAVIRUS SPREMENIL ODNOS DO PODNEBNIH SPREMEMB?

»Bojim se, da smo kot družba preveč razvajeni, navajeni nekega blagostanja, in da nam še vedno ni zadosti hudo, da bi resnično po koncu pandemije koronavirusa spremenili naša življenja. Vedno čakamo, da nam bo nekdo drug omejil neke zadeve. Kot to, da se pripenjamo z avtomobilskim varnostnim pasom in kot to, da smo zdaj omejeni na svojo občino. Za to se je odločil nekdo drug. Mogoče pa je prav, da se brez teh ukrepov vsak obrne vase in pri sebi razmisli, kakšne omejitve bi naredil na svojem internem delu. »

","excerpt":"Doktorica agrometeorologije Andreja Sušnik z Agencije Republike Slovenije za okolje, ki se posveča vprašanjem na področju suše","featured-media-id":29657,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/intervju-radio/174687819","abovetitle":"","subtitle":"Doktorica agrometeorologije Andreja Sušnik z Agencije Republike Slovenije za okolje, ki se posveča vprašanjem na področju suše","category-text":"False","permalink":"2020/04/intervju-232/","show-start":"2020-04-22T10:10:00+02:00","show-end":"2020-04-22T11:00:00+02:00","audio-length":"1864","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/04/22/Dr.AndrejaSunikMMC.PR1.20200422.3.1010.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174687819","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

SUŠA POSTAJA STALNICA

"},{"kind":"html","content":"

NAŠA MISIJA JE, DA BI S SUŠO UPRAVLJALI

"},{"kind":"html","content":"

BO KORONAVIRUS SPREMENIL ODNOS DO PODNEBNIH SPREMEMB?

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"309"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"413"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"29657"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29657"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"137839","attributes":{"wp-id":350457,"date":"2020-04-02T00:37:48+02:00","modified":"2020-04-16T20:53:47+02:00","slug":"intervju-231","post-type":"post","title":"“Narodna in univerzitetna knjižnica hrani spomin našega naroda in je srce univerze”","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/04/intervju-231/","content":"

Tokratni gost oddaje Intervju, ravnatelj Narodne in univerzitetne knjižnice Viljem Leban je celo svoje življenje povezan s knjižnicami. Že kot študent je začel delati v tolminski knjižnici, pozneje postal direktor treh knjižnic, Univerzitetne knjižnice Univerze na Primorskem, direktor kranjske knjižnice ter direktor Knjižnice Cirila Kosmača v Tolminu. Od lanskega leta, ko je prevzel vodenje Narodne in univerzitetne knjižnice, za katero pravi, da predstavlja srce univerze in hrani spomin našega naroda, pa je pred njim nov izziv in sicer gradnja nove, sodobne stavbe NUK 2, ki bi po več desetletjih pomanjkanja denarja, politične volje, kopice ovir in zapletov, končno zadostila potrebam sodobne družbe. Kot opozarja Viljem Leban je zgodba o NUK 2 stara že štirideset let in čeprav smo že pred petindvajsetimi leti sprejeli zakon o gradnji nove Narodne in univerzitetne knjižnice, rezultata še vedno ni. Tam kjer bi morala stati nova stavba NUK 2 že desetletje stoji parkirišče.

\n
Kar se tiče gradnje NUK 2 obstaja zanimiv fenomen, namreč nihče ni proti, načeloma so vsi za, pa vendar štirideset let nismo uspeli.
\n

Kot enega izmed razlogov Viljem Leban navaja dejstvo, da projekt gradnje nove Narodne in univerzitetne knjižnice, ki je državni projekt, časovno presega mandat ene vlade. Kljub trenutni krizi v kateri smo se kot družba znašli zaradi pandemije in zaradi česar je prioritetno reševanje življenj in gospodarstva, Viljem Leban ostaja optimističen in verjame, da bodo projekt NUK 2 izpeljali v naslednjih petih letih.

\n
Do konca leta bomo imeli vso potrebno dokumentacijo, seveda pa bo potrebno še veliko volje, prepričevanja in potiskanja tega voza, s strani vseh deležnikov v državi, v pravo smer.
\n

Knjižnice pripomorejo k hitrejšemu razvoju družbe nasploh, izpostavlja Viljem Leban in omenja še en fenomen, ki je povezan z digitalizacijo sveta ter po njegovih besedah velja povsod v razvitem svetu.

\n
Več kot je vseh vsebin na spletu, več uporabnikov želi študirati v prostorih knjiižnice.
\n

V odnosu do knjižnic se kaže tudi odnos do znanja in kot pravi sogovornik obstaja trdna korelacija med dobrim knjižničnim sistemom in uspešnostjo družbe.

\n
Če pogledate vse uspešne, socialno in tudi ekonomsko uspešne družbe, imajo dobro razvit knjižnični sistem. Pri tem ne gre toliko za knjižnice kot take, temveč za to kako se znanje prenaša v družbi in kakšen pomen te družbe pripisujejo znanju. V Evropi prednačijo knjižnice v Skandinaviji.
\n

Viljem Leban še poudarja, da knjižnica ni samo prostor hrambe in izmenjave znanja, temveč tudi prostor, kjer se družba srečuje. Knjižnica je javni prostor, ki ima tudi svojo socialno funkcijo, je edina ustanova, ki je od jutra do večera odprta za vse prebivalce, ne glede na njihov status.

\n
Je točka, kjer se simbolno in tudi dejansko prebivalci srečujejo. Zakaj pravim simbolno? Zato ker je izjemno pomembno, da imamo v središču Slovenije, v ustanovi, ki hrani spomin tega naroda, tudi prostor, kjer se ljudje srečujejo in kjer se izmenjujejo znanje, izkušnje in domišljija skupnosti.
\n

","excerpt":"Pogovor z ravnateljem Narodne in univerzitetne knjižnice Viljemom Lebanom","featured-media-id":29549,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/intervju-radio/174686120","abovetitle":"","subtitle":"Pogovor z ravnateljem Narodne in univerzitetne knjižnice Viljemom Lebanom","category-text":"False","permalink":"2020/04/intervju-231/","show-start":"2020-04-15T10:10:00+02:00","show-end":"2020-04-15T11:00:00+02:00","audio-length":"2459","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/04/15/ViljemLebanMMC.PR1.20200415.3.1010.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174686120","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

\n
Kar se tiče gradnje NUK 2 obstaja zanimiv fenomen, namreč nihče ni proti, načeloma so vsi za, pa vendar štirideset let nismo uspeli.
\n

"},{"kind":"html","content":"

\n
Do konca leta bomo imeli vso potrebno dokumentacijo, seveda pa bo potrebno še veliko volje, prepričevanja in potiskanja tega voza, s strani vseh deležnikov v državi, v pravo smer.
\n

"},{"kind":"html","content":"

\n
Več kot je vseh vsebin na spletu, več uporabnikov želi študirati v prostorih knjiižnice.
\n

"},{"kind":"html","content":"

V odnosu do knjižnic se kaže tudi odnos do znanja in kot pravi sogovornik obstaja trdna korelacija med dobrim knjižničnim sistemom in uspešnostjo družbe.

"},{"kind":"html","content":"

\n
Če pogledate vse uspešne, socialno in tudi ekonomsko uspešne družbe, imajo dobro razvit knjižnični sistem. Pri tem ne gre toliko za knjižnice kot take, temveč za to kako se znanje prenaša v družbi in kakšen pomen te družbe pripisujejo znanju. V Evropi prednačijo knjižnice v Skandinaviji.
\n

"},{"kind":"html","content":"

\n
Je točka, kjer se simbolno in tudi dejansko prebivalci srečujejo. Zakaj pravim simbolno? Zato ker je izjemno pomembno, da imamo v središču Slovenije, v ustanovi, ki hrani spomin tega naroda, tudi prostor, kjer se ljudje srečujejo in kjer se izmenjujejo znanje, izkušnje in domišljija skupnosti.
\n

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"309"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"450"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"29549"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29549"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"137014","attributes":{"wp-id":348210,"date":"2020-03-19T00:37:43+01:00","modified":"2020-04-01T17:46:22+02:00","slug":"intervju-229","post-type":"post","title":"“Mogoče je to čas streznitve tudi za vse turiste, ki smo po svetu hodili kot nekakšni božji izbranci”","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/03/intervju-229/","content":"

Gost sredinega Intervjuja na Prvem ima v zadnjem mesecu zaradi pandemije koronavirusa in vračanja Slovencev z žariščnih območij po vsem svetu eno najbolj klicanih telefonskih številk v državi. Vodja konzularne službe ministrstva za zunanje zadeve Andrej Šter je tako postal obraz kriznega upravljanja. S svojo ekipo štiriindvajset ur na dan deluje kot dobro podmazan stroj. S svojo neposrednostjo in občasnim slikovitim izborom besed pove tako, kot je, in zadev nikakor ne olepšuje, tudi zato ga imajo mnogi za popolno nasprotje stereotipne podobe suhoparnega birokrata.

“Prišel, videl, spravil Slovence domov.” Bi tako na kratko opisal svoje delo zadnjih tednov? “Prvi dve sta v pretekliku, zadnja pa je še v izvajanju, ker Slovence imamo še zunaj. Dobro je videti, da ljudje prihajajo individualno od vsepovsod. Nekateri pa so se odločili, da ostanejo tam, kjer so. Tudi teh smo veseli, samo če nam sporočijo, da ni treba nanje misliti kot na eno nasedlo lupinico.” Približno osemsto Slovencev čaka na vrnitev.

Delovniki so seveda intenzivni: spat hodi ob enih ali dveh zjutraj, zbuja se ob štirih: “Mogoče tudi kakšne pol ure prej. Tiste ure so zelo dragocene, ker se lahko ukvarjaš z zadevo, ki ti je prejšni dan ni uspelo zaključiti. Sem vesel, da sem lahko z Jelkom Kacinom (vladnim govorcem za covid-19, s katerim se skupaj prevažata v službo in iz nje, op. a.) veliko skupaj, ker je zelo dobro z nekom prediskutirati kakšno tako situacijo, o kateri nimaš pojma. Sicer je pa čez dan moja naloga, da ljudi opogumljam, da ne izgubijo volje do dela. Imam čudovite sodelavce.”

Improvizacija igra veliko vlogo pri njegovem delu, saj, kot pojasni Šter, “smo sredi januarja začeli z romantičnimi predstavami, da’tam na Kitajskem pa eni kašljajo’. Nihče ni želel vedeti, da postaja to naš skupni problem.”

Na MZZ 24/7 živi tako imenovana konzularna krizna celica, dodatno motivacijo in energijo pa črpajo tudi z motivacijskega zidu, kot je razvidno iz objave MZZ-ja na njihovem uradnem profilu na Twitterju, ki je poln samolepilnih listkov z napisi, kot so: “Hvala, g. Šter,” in “Sin je prišel iz Indije. Mama že kuha juho.” “Krizno celico sestavljajo mlajši in starejši. Vzpostavila se je nekakšna mikroklima, da si oblikujejo svoj delovni prostor in pogoje tako, da jim ustrezajo. Če so jim dane take stvari, vidim, da so uspešnejši, temu ne nasprotujem. Vzdrževalci na ministrstvu bodo verjetno potem žalostni, ker rečejo: ‘A niste mogli tega na steklo lepiti, ker na zidu listki puščajo sledi?’ Naj to kar pušča sled, ker če je to majhno zadovoljstvo, potem naj bo,” z nasmeškom pojasni vodja konzularne službe.

Andreja Štera sicer lahko opišemo kot neposrednega, učinkovitega človeka s smislom za humor in – otroško navihanostjo. Ta morda tudi pojasni njegovo najljubšo literaturo, to sta Pika Nogavička – naslovna junakinja svet odraslih vidi kot dolgočasnega – in Pomladni dan Cirila Kosmača (kjer se pripovedovalec po vrnitvi po vojni v svoj rojstni kraj spominja svojega otroštva in mladosti). In smo spet pri otroškosti in mladosti: “Ja, ti dve sporočili sta na neki način povezani, a hkrati različni. Kosmač je veleum, njegov Pomladni dan si zasluži, da bi bil filman v epopeji. Pika Nogavička pa … to je knjiga, ki jo imam vedno na nočni omarici. Imam približno tristo petdeset izdaj v sedemdesetih jezikih. Kadar koli grem brat to knjigo, magari samo poglavje, najdem kakšno novo tako misel ali konotacijo. Knjiga še zdaleč ni samo otroška. Ima globoka sporočila, govori o enakosti spolov, o tem, da so punce enakovredne članice družbe, o tem, da če si prizadevaš in si pošten, lahko računaš, da boš uspel, in da se je treba zavzeti za tiste, ki so v družbi potisnjeni na stran.”

Pri Piki Nogavički mi je všeč, da še zdaleč ni samo otroška knjiga, temveč nosi veliko pomembnih sporočil v sebi.

To, da si brez dlake na jeziku, neposreden, da ljudi in situacijo označiš za nespametne in neodgovorne, nikako ne pomeni, da nisi diplomatski. Kot pojasni: “Stereotip diplomata v fraku, ki je kaviar in pije šampanjec, je ‘outdated’. Moderna diplomacija je aktivna, komunikativna, vrednoti in ima svoje mnenje – če je tako, ki ga mora povedati na glas in neposredno, tudi pove.” Želi si, da bi slovenska diplomacija šla iz predmoderne v moderno fazo. “To ni povezano z leti, gre za to, ali človek to razume ali ne.”

Kdaj in kam bomo potovali? Resnica je grenka. A prej ko bomo razumeli, da zdaj ne moremo nikamor potovati, niti v Moravče, prej bomo spet prišli v razmere, ko bomo potovali kam dlje od Moravč. “A tudi ne vsepovsod in na način kot nekoč,” konča Šter.

","excerpt":"Vodja konzularne službe Ministrstva za zunanje zadeve Andrej Šter","featured-media-id":29335,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/intervju-radio/174682751","abovetitle":"","subtitle":"Vodja konzularne službe Ministrstva za zunanje zadeve Andrej Šter","category-text":"False","permalink":"2020/03/intervju-229/","show-start":"2020-04-01T10:10:00+02:00","show-end":"2020-04-01T11:00:00+02:00","audio-length":"2995","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/04/01/AndrejterMMC.PR1.20200401.3.1010.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174682751","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Improvizacija igra veliko vlogo pri njegovem delu, saj, kot pojasni Šter, “smo sredi januarja začeli z romantičnimi predstavami, da’tam na Kitajskem pa eni kašljajo’. Nihče ni želel vedeti, da postaja to naš skupni problem.”

"},{"kind":"html","content":"

Pri Piki Nogavički mi je všeč, da še zdaleč ni samo otroška knjiga, temveč nosi veliko pomembnih sporočil v sebi.

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"309"},{"type":"Category","id":"443"}],"meta":{"count":2}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"509"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"29335"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29335"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"136608","attributes":{"wp-id":347076,"date":"2020-03-12T17:39:33+01:00","modified":"2020-03-25T11:18:07+01:00","slug":"intervju-227","post-type":"post","title":"“V kriznih časih je pomembno, da ljudje zaupajo stroki in oblasti.”","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/03/intervju-227/","content":"

Naše družbeno in družabno življenje se je v neverjetno kratkem času obrnilo na glavo. Cel svet se po odgovore obrača k znanosti v najširšem pomenu besede. Dr. Sašo Dolenc, fizik in filozof, že dve desetletji ureja in ustvarja spletni časopis Kvarkadabra, kjer na enostaven, zanimiv in zabaven način razlaga znanost in njene dosežke. Znanost ima osrednje mesto tudi v njegovih knjigah, piše za časopise, snema podcast in še bi lahko naštevali. Slovenska znanstvena fundacija mu je podelila naziv komunikator znanosti za leto 2019. V oddaji Intervju se bomo z njim pogovarjali o vlogi znanstvenic in znanstvenikov v trenutni situaciji, kako utegne pandemija spremeniti odnos družbe do znanosti pa tudi, kakšne razmisleke bo spodbudila v sami znanstveni skupnosti.

Javno življenje se je ustavilo, naše gibanje je omejeno, marsikdo je izgubil delo, službo, dohodek, prihodnost je negotova za vse. Poleg naše imunosti so tako na preizkušnji zdravstveni sistem, šolski sistem, politični in ekonomski sistem oziroma družba, kultura, vrednote, morala. Javnost se v teh novih življenjskih okoliščinah ozira k znanosti bolj kot kadarkoli prej.

“Demokracija je sistem, kjer je to, da so ljudje izobraženi, še toliko bolj pomembno. Vsi skupaj sodelujemo pri tem, kakšno bo naše skupno življenje. Dobro je, da smo vsi čimboljše izobraženi, da lahko vidimo, kaj so dejanski problemi in kaj navidezni. Dobro je, da je na voljo čim več kakovostne literature, najbolje v prostem dostopu, da imajo ljudje možnost, da si ustvarijo svoje mnenje.”

Če se je prej pogosto v javnem diskurzu izpostavljajo problem znanosti kot vase zaprte in kot neuporabne, kot parazita na javnem denarju, ki pogosto ne da profitabilnih rezultatov, če kdaj, potem se je zdaj izkazalo, zakaj jo potrebujemo. Epidemiologija, imunologija in virologija so zagotovo v ospredju našega zanimanja, potem pa so tu še psihologija in sociologija, pa pedagogika, ne pozabimo, veliko staršev je v celoti prevzelo vlogo učiteljic in učiteljev, ne nazadnje antropologija, kulturologija, filozofija – vsi novi pojavi zahtevajo razlago, tudi denimo kupovanje zalog wc papirja. Smo družba znanja, ki bo kos trenutnemu izzivu? Nam bo znanost pomagala postaviti ključna vprašanja, ki si jih moramo postaviti za naš obstoj, in dati prave odgovore?

","excerpt":"Dr. Sašo Dolenc, prejemnik naziva Komunikator znanosti 2019","featured-media-id":29227,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/intervju-radio/174681205","abovetitle":"","subtitle":"Dr. Sašo Dolenc, prejemnik naziva Komunikator znanosti 2019","category-text":"False","permalink":"2020/03/intervju-227/","show-start":"2020-03-25T10:10:00+01:00","show-end":"2020-03-25T11:00:00+01:00","audio-length":"2685","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/03/25/SaoDolencMMC.PR1.20200325.3.1010.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174681205","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Demokracija je sistem, kjer je to, da so ljudje izobraženi, še toliko bolj pomembno. Vsi skupaj sodelujemo pri tem, kakšno bo naše skupno življenje. Dobro je, da smo vsi čimboljše izobraženi, da lahko vidimo, kaj so dejanski problemi in kaj navidezni. Dobro je, da je na voljo čim več kakovostne literature, najbolje v prostem dostopu, da imajo ljudje možnost, da si ustvarijo svoje mnenje.”

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"309"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"515"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"29227"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29227"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"136193","attributes":{"wp-id":345818,"date":"2020-03-05T00:37:52+01:00","modified":"2020-03-18T13:39:10+01:00","slug":"intervju-228","post-type":"post","title":"Marc L. Greenberg, ameriški profesor, ki je doktoriral iz prekmurščine","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/03/intervju-228/","content":"

Ponavljamo intervju s prof. dr. Marcom Lelandom Greenbergom, ki je eden najbolj prepoznavnih ameriških slavistov in se raziskovalno ukvarja s slovenščino, doktoriral pa je iz prekmurščine. Greenberg je profesor slovanskih jezikov in književnosti na Fakulteti za jezike, literature in kulture Univerze v Kansasu in njen dekan. Raziskovalno se posveča tudi hrvaški kajkavščini, črnogorskemu štokavskemu standardu, češčini in ruščini. Poučen je v Slovanom sosednjim jezikom: nemščini, madžarščini, albanščini, novi grščini in uralskim jezikom. Je tudi glasbeno nadarjen, igra klasično kitaro, rusko kitaro s sedmimi strunami in renesančno lutnjo kot solist ter v duetih in v ansamblih v ZDA in v Evropi. Njegova soproga Marta poučuje slovenščino na Univerzi v Kansasu. Greenberg si je po slovenski osamosvojitvi v Združenih državah zavzemal za priznanje naše države. K pogovoru ga je Aleksander Čobec povabil julija lani ob njegovem nastopnem predavanju za dopisnega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti, na katerem je predstavil nastajanje največjega priročnika o slovanskih jezikih in jezikoslovju, in ob 100. obletnici združitve Prekmurja z matičnim narodom.

","excerpt":"Ponovitev ","featured-media-id":25100,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/intervju-radio/174631130","abovetitle":"","subtitle":"Ponovitev ","category-text":"False","permalink":"2020/03/intervju-228/","show-start":"2020-03-18T10:10:00+01:00","show-end":"2020-03-18T11:00:00+01:00","audio-length":"2486","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive05/2019/08/07/andGreenbergamerikislavistkijedoktoriralizprekmurineMMC.PR1.20190807.3.1010.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174631130","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"309"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"351"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"25100"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/25100"}},"frontpage-image":{"data":null}}}],"included":[{"type":"Author","id":"351","attributes":{"slug":"aleksander-cobecrtvslo-si","name":"Aleksander Čobec","twitter":"@AleksanderCobec","facebook":"","title":"Novinar","description":"","image":"","image-landscape":""}},{"type":"Author","id":"359","attributes":{"slug":"aljana-jocifrtvslo-si","name":"Aljana Jocif","twitter":"","facebook":"","title":"Dopisništvo v Kranju","description":"","image":"http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2016/07/aljana-jocif-360x360.jpg","image-landscape":""}},{"type":"Author","id":"413","attributes":{"slug":"jernejka-drolecrtvslo-si","name":"Jernejka Drolec","twitter":"","facebook":"","title":"Novinarka","description":"Jernejka Drolec je rosna otroška leta preživela v dveh idiličnih vasicah v Tuhinjski dolini, najprej pri starih starših v mlinu, nato na kmetiji drugih starih staršev. Osnovno šolo in splošno gimnazijo končala v Kamniku. V dijaških in študentskih letih se precej kulturno udejstvovala v okviru KD Pedenjmožic, nastopala v dramskih igrah, pesniških večerih, recitalih in spektaklih. Po objavi pesmi v skupinski zbirki Tempora mutantur 1 in 2 opustila pisanje poezije. Končala univerzitetni študij zootehnike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Po opravljenih izpitih eno leto poučevala predmet živinoreja na Srednji agroživilski šoli v Ljubljani, nato pa priložnostno opravljala administrativna dela in se poskusila kot spikerka na Radiu Kranj. Na Radiu Slovenija začela v redakciji za poročila o stanju na cestah. Diplomirala leta 1993, s področja genetike in selekcije ovac, pri mentorju prof. dr. Francu Zagožnu in somentorju Dragu Kompanu. Na Radiu Slovenija redno zaposlena od 1993. V notranje politični in gospodarski redakciji pokrivam področje kmetijstva, gozdarstva in prehrane. Prosti čas najraje preživljam v naravi, po možnosti nad 1500 metri nadmorske višine ali ob vodi. Dolgoletna učenka joge. Obiskovalka gora. Vrtičkarica. Zagovornica narave in njenih zakonitosti.","image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2016/06/jernejka-drolec-360x360.jpg","image-landscape":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2016/06/jernejka-drolec-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"431","attributes":{"slug":"lucija-faturrtvslo-si","name":"Lucija Fatur","twitter":"","facebook":"","title":"Novinarka","description":"","image":"http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/01/lucy-360x334.jpg","image-landscape":""}},{"type":"Author","id":"436","attributes":{"slug":"magda-tusarrtvslo-si","name":"Magda Tušar","twitter":"","facebook":"","title":"Novinarka","description":"","image":"http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/01/Magda-360x334.jpg","image-landscape":""}},{"type":"Author","id":"450","attributes":{"slug":"martina-cernertvslo-si","name":"Martina Černe","twitter":"","facebook":"","title":"Novinarka","description":"","image":"http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/01/cerne-360x334.jpg","image-landscape":""}},{"type":"Author","id":"509","attributes":{"slug":"tina-lamovsekrtvslo-si","name":"Tina Lamovšek","twitter":"@tinalamovsek","facebook":"","title":"Urednica uredništva","description":"","image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/09/tina_web-360x360.jpg","image-landscape":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/09/tina_web-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"515","attributes":{"slug":"urska-henigmanrtvslo-si","name":"Urška Henigman","twitter":"","facebook":"","title":"Novinarka","description":"Urška Henigman je univerzitetna diplomirana kulturologinja, ki je svojo radijsko pot začela kot študentka v uredništvu informativnega programa leta 2005. Tri leta pozneje je pripravljanje novic in vodenje informativnih oddaj zamenjala za poglobljeno raziskovanje družbenih vprašanj v uredništvu izobraževalnega programa. Njena področja zanimanja so raznolika, od novih znanstvenih odkritij do problematike človekovih pravic. Predvsem pa spremlja razvoj digitalne tehnologije in njene vplive na posameznika, družbo in kulturo.","image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_1893-360x360.jpg","image-landscape":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_1893-980x551.jpg"}},{"type":"Media","id":"25100","attributes":{"wp-id":314103,"title":"047.MarcGreenberg","caption":"Marc L. Greenberg","media-source":"Marc L. Greenberg","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/07/047-marcgreenberg-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/07/047-marcgreenberg-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/07/047-marcgreenberg-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/07/047-marcgreenberg-1200x799.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29227","attributes":{"wp-id":349046,"title":"saso-dolenc-3","caption":"foto: Robert Balen","media-source":"Sašo Dolenc","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/saso-dolenc-3-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/saso-dolenc-3-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/saso-dolenc-3-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/saso-dolenc-3-1200x744.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29335","attributes":{"wp-id":350256,"title":"Šter","caption":"","media-source":"Prvi","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/ster-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/ster-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/ster-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/ster-1200x900.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29549","attributes":{"wp-id":352397,"title":"image1","caption":"Villjem Leban, osebni arhiv","media-source":"Viljem Leban","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/image1-980x551.jpeg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/image1-360x215.jpeg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/image1-360x360.jpeg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/image1-1200x800.jpeg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29648","attributes":{"wp-id":353436,"title":"mojca zvezdana dernovšek","caption":"","media-source":"MMC","media-source-url":"https://www.rtvslo.si/univerza100/izza-katedre/mojca-z-dernovsek-psihiatrinja-tesnobe-ne-moremo-odpraviti-lahko-pa-jo-nadziramo/501532","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/mojca-zvezdana-dernovsek-896x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/mojca-zvezdana-dernovsek-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/mojca-zvezdana-dernovsek-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/mojca-zvezdana-dernovsek.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29657","attributes":{"wp-id":353514,"title":"Andreja Sušnik 1","caption":"Dr. Andreja Sušnik, agrometeorologinja","media-source":"radioprvi","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/andreja-susnik-1-e1587477251713-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/andreja-susnik-1-e1587477251713-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/andreja-susnik-1-e1587477251713-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/andreja-susnik-1-e1587477251713-1200x988.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29768","attributes":{"wp-id":354613,"title":"Aleš Rozman 1","caption":"Dr. Aleš Rozman","media-source":"Vladimir Jovanović","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/ales-rozman-1-e1588142750193-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/ales-rozman-1-e1588142750193-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/ales-rozman-1-e1588142750193-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/ales-rozman-1-e1588142750193-1200x976.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29859","attributes":{"wp-id":355502,"title":"8F12760B-13A0-45A3-BDCB-F18A3646AD7A","caption":"dr. Liza Debevec","media-source":"osebni arhiv","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/8f12760b-13a0-45a3-bdcb-f18a3646ad7a-980x551.jpeg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/8f12760b-13a0-45a3-bdcb-f18a3646ad7a-360x215.jpeg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/8f12760b-13a0-45a3-bdcb-f18a3646ad7a-360x360.jpeg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/8f12760b-13a0-45a3-bdcb-f18a3646ad7a-1200x902.jpeg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"30084","attributes":{"wp-id":357961,"title":"intervju 1","caption":"","media-source":"Prvi","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/intervju-1-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/intervju-1-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/intervju-1-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/intervju-1-1200x900.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"30222","attributes":{"wp-id":359393,"title":"B2FFC8E6-5D9D-4F3B-B598-AF9689071225","caption":"","media-source":"Prvi","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/b2ffc8e6-5d9d-4f3b-b598-af9689071225-980x551.jpeg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/b2ffc8e6-5d9d-4f3b-b598-af9689071225-360x215.jpeg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/b2ffc8e6-5d9d-4f3b-b598-af9689071225-360x360.jpeg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/b2ffc8e6-5d9d-4f3b-b598-af9689071225-1200x962.jpeg","src-large-width":null,"src-large-height":null}}],"meta":{"pagination":{"page":1,"pages":28,"count":278}}}