{"links":{"first":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?categories=292&hide_future=true&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=1","last":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?categories=292&hide_future=true&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=23","next":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?categories=292&hide_future=true&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=2","prev":null},"data":[{"type":"Post","id":"142119","attributes":{"wp-id":364148,"date":"2020-06-17T00:35:32+02:00","modified":"2020-06-30T08:09:06+02:00","slug":"drugi-pogled-236","post-type":"post","title":"\"Želim si, da bi Zambijci cenili svojo zgodovino tako kot Slovenci\"","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/06/drugi-pogled-236/","content":"

Stephen Moses Zulu se je rodil na vzhodu Zambije v mestu Chipata. V Slovenijo je prišel pred 12 leti. Razlog pa zelo tipičen – ljubezen. Zaradi nje se je Stephen odpovedal karieri učitelja in odšel v Slovenijo. Tudi tu je nekaj let poučeval:

\"Učenci so učenci. Nekateri so pozorni, drugi ne. Prijemi, ki sem jih uporabljal v Zambiji, da bi pritegnil njihovo pozornost, so mi prav prišli tudi tu. Razlike pa opažam v motivaciji. Zambijci so bolj resni, saj izobrazbo vidijo kot priložnost, vstopnico v boljše življenje.\"

Zambijec se je še posebej dobro vklopil v lokalno skupnost v ženinem rojstnem mestu Šmarju pri Jelšah. Že večkrat je sodeloval pri igrah, ki jih prirejajo ob božiču. Bil je eden od svetih treh kraljev.

\"Ko so me vprašali, sem bil počaščen, saj to pomeni, da so me sprejeli v lokalno skupnost. To je nekaj, kar sem delal z veseljem.\"

Stephen v Sloveniji pogreša družinsko okolje in široko socialno mrežo, ki je povezava z nekoliko večjo zambijsko družino. Tisto, česar bi se lahko Zambijci naučili od Slovencev, pa je skrb za zgodovino, pravi:

\"Tudi v Zambiji spoštujemo svojo kulturo, zgodovinski dogodki pa so pogosto slabo dokumentirani. Nekateri deli zgodovine preprosto manjkajo. Poznavanje zgodovinskih dogodkov, ohranjanje spomina nanje je sicer delo vaških starešin. A ko ti umrejo, z njimi umre tudi zgodovina. Všeč bi mi bilo, če bi več zapisovali, ne le prenašali spominov in zgodovine od ust do ust. V Sloveniji imate veliko knjig o svoji zgodovini, iz katerih se lahko veliko naučiš.\"

","excerpt":"Stephen Moses Zulu prihaja iz Zambije in občasno igra enega od svetih treh kraljev","featured-media-id":30821,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/drugi-pogled/174703474","abovetitle":"","subtitle":"Stephen Moses Zulu prihaja iz Zambije in občasno igra enega od svetih treh kraljev","category-text":"False","permalink":"2020/06/drugi-pogled-236/","show-start":"2020-06-30T07:40:00+02:00","show-end":"2020-06-30T08:00:00+02:00","audio-length":"599","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/06/30/StephenMosesZuluZambijaMMC.PR1.20200630.2.0740.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174703474","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

\"Učenci so učenci. Nekateri so pozorni, drugi ne. Prijemi, ki sem jih uporabljal v Zambiji, da bi pritegnil njihovo pozornost, so mi prav prišli tudi tu. Razlike pa opažam v motivaciji. Zambijci so bolj resni, saj izobrazbo vidijo kot priložnost, vstopnico v boljše življenje.\"

"},{"kind":"html","content":"

\"Ko so me vprašali, sem bil počaščen, saj to pomeni, da so me sprejeli v lokalno skupnost. To je nekaj, kar sem delal z veseljem.\"

"},{"kind":"html","content":"

\"Tudi v Zambiji spoštujemo svojo kulturo, zgodovinski dogodki pa so pogosto slabo dokumentirani. Nekateri deli zgodovine preprosto manjkajo. Poznavanje zgodovinskih dogodkov, ohranjanje spomina nanje je sicer delo vaških starešin. A ko ti umrejo, z njimi umre tudi zgodovina. Všeč bi mi bilo, če bi več zapisovali, ne le prenašali spominov in zgodovine od ust do ust. V Sloveniji imate veliko knjig o svoji zgodovini, iz katerih se lahko veliko naučiš.\"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"292"},{"type":"Category","id":"450"}],"meta":{"count":2}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"365"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"30821"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30821"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"141699","attributes":{"wp-id":362414,"date":"2020-06-10T01:31:13+02:00","modified":"2020-06-23T15:17:50+02:00","slug":"drugi-pogled-235","post-type":"post","title":"Sovraži fižol, všeč pa ji je \"krempašteta\"","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/06/drugi-pogled-235/","content":"

Medtem ko si mnogo tujcev, ki so prišli živet v Slovenijo, za svoj kraj bivanja izbere eno od večjih slovenskih mest, pa je tudi vedno več takih, ki cenijo mir, naravo in utrip slovenskega podeželja. Mednje sodi Tanja Van Steenkiste iz Belgije, ki se je z možem po mnogih obiskih naše dežele odločila za bolj mirno življenje in novo poslovno pot na Kozjanskem. Na osrednjem trgu v Podsredi, čisto blizu znamenitega »prangerja«, sta odprla gostilnico z belgijskim pivom, ki jo že dobro poznajo mnogi slovenski in hrvaški ljubitelji piva. Do konca letošnjega leta želi imeti Tanja v ponudbi okoli 100 različnih znamk piva, seveda s pripadajočimi kozarci. Mimogrede, Belgija se lahko pohvali s kar okoli 1500 različnimi pivi. Prav tako je eden od Tanjinih načrtov, da bi v gostilnici prodajala lokalne rokodelske izdelke. Veliko povpraševanja je tudi po belgijskih jedeh, zato bodo verjetno tudi te postopoma našle svoj prostor v ponudbi.

Kaj pa slovenska hrana, kako ji je všeč?

»Ne maram fižola, sovražim ga! Tudi klobas ne maram, imam pa rada zrezke, zlasti puranjega. Če grem v restavracijo, naročim zrezek, ker vem, da bo dober. Fižol in klobasa pa ne, hvala lepa! Všeč sta mi tudi »gubanica« … ja, gibanica in »krempašteta« … uh … kremšnita.«

Slovenščina je za Tanjo trd oreh, a z marsikom že poklepeta s slovenskimi besedami. Sicer pa ji radi na pomoč pri prevajanju priskočijo domačini, ki so belgijsko družino lepo sprejeli, gostilnico pa vzeli za svojo. Ne čudi torej, da ima o Slovencih zelo dobro mnenje. Ni dvoma, še doda Tanja Van Steenkiste, življenje v Sloveniji je boljše!

»Slovenci večkrat rečejo: O, iz Belgije si, tam veliko zaslužiš! Ampak življenje v Belgiji je dražje, veliko zaslužijo, a jim nič ne ostane. Poleg tega tam niso srečni, živijo v stresu, veliko delajo, ne uživajo. Tu pa imate vse. Morda ne zaslužite veliko, ampak imate naravo, gore, morje, drug drugega. Všeč mi je TO življenje, ne tisto življenje prej!«

Več Tanjinih odgovorov in razmišljanj o Sloveniji in Slovencih pa v posnetku pogovora.

","excerpt":"Tanja Van Steenkiste se je iz Belgije z družino preselila na Kozjansko in tu začela novo poslovno pot","featured-media-id":30871,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/drugi-pogled/174702165","abovetitle":"","subtitle":"Tanja Van Steenkiste se je iz Belgije z družino preselila na Kozjansko in tu začela novo poslovno pot","category-text":"False","permalink":"2020/06/drugi-pogled-235/","show-start":"2020-06-23T07:40:00+02:00","show-end":"2020-06-23T08:00:00+02:00","audio-length":"540","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/06/23/SovraifiolvepajijekrempatetaMMC.PR1.20200623.2.0740.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174702165","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Kaj pa slovenska hrana, kako ji je všeč?

"},{"kind":"html","content":"

»Ne maram fižola, sovražim ga! Tudi klobas ne maram, imam pa rada zrezke, zlasti puranjega. Če grem v restavracijo, naročim zrezek, ker vem, da bo dober. Fižol in klobasa pa ne, hvala lepa! Všeč sta mi tudi »gubanica« … ja, gibanica in »krempašteta« … uh … kremšnita.«

"},{"kind":"html","content":"

»Slovenci večkrat rečejo: O, iz Belgije si, tam veliko zaslužiš! Ampak življenje v Belgiji je dražje, veliko zaslužijo, a jim nič ne ostane. Poleg tega tam niso srečni, živijo v stresu, veliko delajo, ne uživajo. Tu pa imate vse. Morda ne zaslužite veliko, ampak imate naravo, gore, morje, drug drugega. Všeč mi je TO življenje, ne tisto življenje prej!«

"},{"kind":"html","content":"

Več Tanjinih odgovorov in razmišljanj o Sloveniji in Slovencih pa v posnetku pogovora.

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"292"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"364"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"30871"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30871"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"141355","attributes":{"wp-id":360787,"date":"2020-06-03T00:36:08+02:00","modified":"2020-06-16T08:00:06+02:00","slug":"drugi-pogled-234","post-type":"post","title":"“Maročani bi se od Slovencev lahko naučili reči ne”","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/06/drugi-pogled-234/","content":"

Rachida Hsain pravi, da je malo bolj Maročanka kot Francozinja, čeprav se je rodila v Franciji: “Moj videz je popolnoma maroški. Če pogledate naokoli, vidite, da imam veliko maroških stvari v stanovanju. Res obožujem Maroko. Ko grem tja, se počutim doma.”

Njeni starši prihajajo iz mesta Meknes, Rachida se je rodila v Montbrisonu. Prvo, na kar se je morala navaditi v Sloveniji, je, da si nismo tako zelo blizu. S tem povezana je tudi izkušnja njene mame:

“Moja mama je zelo prijazna ženska. Vedno nosi hrano sosedom. Ko me je obiskala v Izoli, je drugi dan skuhala maroško juho. Nesla jo je tudi sosedom in bila deležna čudnih odzivov.”

Rachida v Sloveniji pogreša predvsem maroške začimbe in barvitost. V Maroko pa bi takoj “izvozila” sposobnost reči ne:

“Nedavno sem ugotovila, da Maročani ne morejo reči ne. In to lahko privede do velikih težav. Če recimo nekoga na ulici vprašaš, kje je določena stavba, naslov, urad, ti ne bodo rekli, da ne vedo. Raje te bodo poslali nekam drugam. Ali pa če nekoga prosiš, da nekaj naredi. Bodo sicer odgovorili z oklevanjem, a vseeno rekli da. In potem tega ne naredili. Ti pa se boš spraševal, zakaj nekaj ni šlo, kot bi moralo. Pri Slovencih pa točno vem, kje sem.”

","excerpt":"Rachida Hsain živi v Sežani, ki je pobrateno mesto njenega rojstnega Montbrisona","featured-media-id":30668,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/drugi-pogled/174700593","abovetitle":"","subtitle":"Rachida Hsain živi v Sežani, ki je pobrateno mesto njenega rojstnega Montbrisona","category-text":"False","permalink":"2020/06/drugi-pogled-234/","show-start":"2020-06-16T07:40:00+02:00","show-end":"2020-06-16T08:00:00+02:00","audio-length":"446","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/06/16/RachidaHsainMarokoinFrancijaMMC.PR1.20200616.2.0740.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174700593","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Moja mama je zelo prijazna ženska. Vedno nosi hrano sosedom. Ko me je obiskala v Izoli, je drugi dan skuhala maroško juho. Nesla jo je tudi sosedom in bila deležna čudnih odzivov.”

"},{"kind":"html","content":"

Rachida v Sloveniji pogreša predvsem maroške začimbe in barvitost. V Maroko pa bi takoj “izvozila” sposobnost reči ne:

"},{"kind":"html","content":"

“Nedavno sem ugotovila, da Maročani ne morejo reči ne. In to lahko privede do velikih težav. Če recimo nekoga na ulici vprašaš, kje je določena stavba, naslov, urad, ti ne bodo rekli, da ne vedo. Raje te bodo poslali nekam drugam. Ali pa če nekoga prosiš, da nekaj naredi. Bodo sicer odgovorili z oklevanjem, a vseeno rekli da. In potem tega ne naredili. Ti pa se boš spraševal, zakaj nekaj ni šlo, kot bi moralo. Pri Slovencih pa točno vem, kje sem.”

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"292"},{"type":"Category","id":"450"}],"meta":{"count":2}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"365"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"30668"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30668"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"140970","attributes":{"wp-id":359311,"date":"2020-05-27T00:35:52+02:00","modified":"2020-06-09T16:49:18+02:00","slug":"drugi-pogled-233","post-type":"post","title":"Govejo juho skuha tašča, Daniela pa ričet","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/05/drugi-pogled-233/","content":"

Portugalka Daniela Alexandra Teixeira de Costa Ribeiro v Sloveniji živi že skoraj 13 let. Poročena je s Slovencem, ki ga je srečala na študijski izmenjavi na Slovaškem. Zaradi tega že od začetka ve, kje je Slovenija in kje Slovaška. Prihaja iz mesta Vila Real, ki se nahaja na severu Portugalske in je znano po pridelavi vina. Daniela je po poklicu okoljska inženirka. Naš odnos do narave ji je všeč – pravi, da smo več v naravi kot Portugalci in bolje skrbimo zanjo. Tudi na tak način:

»Ste navajeni, da poberete kakec od psa. To imamo zdaj šele leto ali dve na novo na Portugalskem, da so na voljo te vrečke. Tu je bilo precej prej.«

Portugalci so bolj odprti, komunikativni, bolj topli kot Slovenci – značaj prebivalcev primerja sogovornica. So pa tudi Slovenci prijazni in vsi govorijo angleško, doda. Kljub temu se je naučila slovensko. Težave ji povzročata črki Š in Č ter besedi popust in dopust:

»Velikokrat naredim napako, zamešam besedi dopust in popust. Ko me gledajo malo čudno, takoj vem, da sem uporabila napačno besedo.«

Imamo pa Slovenci »težave« s celotnim Danielinim imenom. Ker ima toliko členov, mu ni mogla dodati moževega priimka, ne da bi se hkrati odpovedala vsem svojim priimkom, česar pa ni želela. Z imenom pa je povezana tudi naslednja prigoda:

»Na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU, kjer delam, imamo vsako leto kviz. Eno od vprašanj, na katerega nihče ne odgovori pravilno, je, kakšno je celotno ime Daniele.«

","excerpt":"Portugalka Daniela Alexandra Teixeira de Costa Ribeiro moževega priimka ni dodala, ker zanj ne bi bilo prostora na dokumentih","featured-media-id":30372,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/drugi-pogled/174699025","abovetitle":"","subtitle":"Portugalka Daniela Alexandra Teixeira de Costa Ribeiro moževega priimka ni dodala, ker zanj ne bi bilo prostora na dokumentih","category-text":"False","permalink":"2020/05/drugi-pogled-233/","show-start":"2020-06-09T07:40:00+02:00","show-end":"2020-06-09T08:00:00+02:00","audio-length":"596","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/06/09/DanielaRibeiroPortugalskaMMC.PR1.20200609.2.0740.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174699025","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

»Ste navajeni, da poberete kakec od psa. To imamo zdaj šele leto ali dve na novo na Portugalskem, da so na voljo te vrečke. Tu je bilo precej prej.«

"},{"kind":"html","content":"

»Velikokrat naredim napako, zamešam besedi dopust in popust. Ko me gledajo malo čudno, takoj vem, da sem uporabila napačno besedo.«

"},{"kind":"html","content":"

»Na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU, kjer delam, imamo vsako leto kviz. Eno od vprašanj, na katerega nihče ne odgovori pravilno, je, kakšno je celotno ime Daniele.«

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"292"},{"type":"Category","id":"450"}],"meta":{"count":2}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"365"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"30372"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30372"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"140589","attributes":{"wp-id":357821,"date":"2020-05-20T00:35:55+02:00","modified":"2020-06-03T12:24:15+02:00","slug":"drugi-pogled-232","post-type":"post","title":"Copati združujejo!","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/05/drugi-pogled-232/","content":"

Filipinka Ruby Devera Pugelj (44) se je preselila v Koper, kjer se je ustalila in si z možem ustvarila družino. Iz otoške države, ki jo sestavlja več kot 7500 otokov, se je odselila pred štirinajstimi leti. Ob prihodu v Slovenijo jo je pričakal sneg.

“Prvič v življenju sem videla sneg! Šli smo k tašči, kjer so mi pripravili srečanje. Moževe prijateljice so mi pele, imeli so harmonike … Super je bilo. Na Filipinih nimamo harmonike.”

Opazila je tudi, da je način komuniciranja v naši kulturi drugačen, bolj energičen in glasen kot na Filipinih:

“Vpijete, ko se pogovarjate. Pa hitro se jezite. No, meni se zdi, da se jezite, ampak ni tako. To je govorjenje. Na Filipinih smo nežni, boli nas srce, če vpijejo na nas.”

S sogovornico sva ugotovili tudi, da imata slovenska in filipinska kultura nekaj skupnega – copate. Predmet, ki med “drugopogledniki” po navadi sproži čudenje in zadrego, tokrat ni povzročil pretiranega odziva. Filipinci namreč nosijo copate v hiši in jih ob obisku ponudijo gostom.

Domovina sicer ostaja v Rubyjinih mislih – z možem razmišljata, da bi se po upokojitvi preselila tja, ampak končne odločitve še nista sprejela.

“Hrana je cenejša, življenje je cenejše. Ko se upokojiš, mislim, da dobiš mesečno približno 600 evrov. To bi bilo dovolj za življenje na Filipinih.”

","excerpt":"Filipinka Ruby Devera Pugelj se je iz otoške države odselila pred štirinajstimi leti","featured-media-id":30323,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/drugi-pogled/174697357","abovetitle":"","subtitle":"Filipinka Ruby Devera Pugelj se je iz otoške države odselila pred štirinajstimi leti","category-text":"False","permalink":"2020/05/drugi-pogled-232/","show-start":"2020-06-02T07:40:00+02:00","show-end":"2020-06-02T08:00:00+02:00","audio-length":"598","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2020/06/02/RubyDeveraPugeljFilipiniMMC.PR1.20200602.2.0740.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174697357","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Prvič v življenju sem videla sneg! Šli smo k tašči, kjer so mi pripravili srečanje. Moževe prijateljice so mi pele, imeli so harmonike … Super je bilo. Na Filipinih nimamo harmonike.”

"},{"kind":"html","content":"

Opazila je tudi, da je način komuniciranja v naši kulturi drugačen, bolj energičen in glasen kot na Filipinih:

"},{"kind":"html","content":"

“Vpijete, ko se pogovarjate. Pa hitro se jezite. No, meni se zdi, da se jezite, ampak ni tako. To je govorjenje. Na Filipinih smo nežni, boli nas srce, če vpijejo na nas.”

"},{"kind":"html","content":"

Domovina sicer ostaja v Rubyjinih mislih – z možem razmišljata, da bi se po upokojitvi preselila tja, ampak končne odločitve še nista sprejela.

"},{"kind":"html","content":"

“Hrana je cenejša, življenje je cenejše. Ko se upokojiš, mislim, da dobiš mesečno približno 600 evrov. To bi bilo dovolj za življenje na Filipinih.”

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"292"},{"type":"Category","id":"450"}],"meta":{"count":2}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"383"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"30323"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30323"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"140216","attributes":{"wp-id":356593,"date":"2020-05-13T00:35:45+02:00","modified":"2020-05-27T14:32:04+02:00","slug":"drugi-pogled-231","post-type":"post","title":"Rusinja, ki se v Sloveniji oblači “po sibirsko”","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/05/drugi-pogled-231/","content":"

Uliana Dorofejeva je rojena v Moskvi. Že več kot desetletje živi v Sloveniji, kamor se je primožila. Selitev se je zgodila novembra:

“Oblačila sem se kot v Sibiriji. Ker ta vlažen mraz, ki je tukaj, je malo drugačen od ruskega. Takrat so se vsi čudili, kako da nosim v trgovino zimske podložene hlače in bundo s kapuco. Moram reči, da sem se na ta mraz navadila šele čez nekaj let. Šele takrat sem lahko vso zimo hodila brez kape tako kot Slovenci.”

Iz velemesta je prišla živet na slovensko podeželje. Prepričana je, da zdaj, ko živi v Sloveniji, živi bolj zdravo, kot bi v Moskvi. Nekaj let po njeni odločitvi za življenje v Sloveniji se je k nam priselila tudi njena mama.

Uliana Dorofejeva je sicer prva slovenska peščena animatorka. Gre za tehniko risanja in animacije peska, ko umetnik v njem ustvarja različne podobe. Zamisel se ji je utrnila v Ukrajini, pa tudi v njeni domači Rusiji ta umetniška zvrst ni tako redka. Prepričana je, da je hitreje dobila priložnost predstaviti se drugim, ker živi v Sloveniji, si pa želi, da bi Slovenci na umetnost gledali drugače:

“Ljudje v Sloveniji so navajeni na brezplačne dogodke. Karte po tri ali štiri evre se številnim zdijo drage. Na ustvarjalce ne bi smeli gledali kot na ljudi, ki so dolžni delati brezplačno.”

Uliana Dorofejeva je za RTV Slovenija pred leti pripravila in posnela dve risanki v pesku:

Polžkov domek https://4d.rtvslo.si/arhiv/bansi/174261667?jwsource=cl

Kit Arne postane zvezda https://4d.rtvslo.si/arhiv/bansi/174284523?jwsource=cl

","excerpt":"Uliana Dorofejeva je prva, ki se je v Sloveniji lotila risanja v pesek","featured-media-id":30127,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/drugi-pogled/174695634","abovetitle":"","subtitle":"Uliana Dorofejeva je prva, ki se je v Sloveniji lotila risanja v pesek","category-text":"False","permalink":"2020/05/drugi-pogled-231/","show-start":"2020-05-26T07:40:00+02:00","show-end":"2020-05-26T08:00:00+02:00","audio-length":"582","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2020/05/26/UlianaDorofeevaRusijaMMC.PR1.20200526.2.0740.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174695634","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

Uliana Dorofejeva je rojena v Moskvi. Že več kot desetletje živi v Sloveniji, kamor se je primožila. Selitev se je zgodila novembra:

"},{"kind":"html","content":"

“Oblačila sem se kot v Sibiriji. Ker ta vlažen mraz, ki je tukaj, je malo drugačen od ruskega. Takrat so se vsi čudili, kako da nosim v trgovino zimske podložene hlače in bundo s kapuco. Moram reči, da sem se na ta mraz navadila šele čez nekaj let. Šele takrat sem lahko vso zimo hodila brez kape tako kot Slovenci.”

"},{"kind":"html","content":"

“Ljudje v Sloveniji so navajeni na brezplačne dogodke. Karte po tri ali štiri evre se številnim zdijo drage. Na ustvarjalce ne bi smeli gledali kot na ljudi, ki so dolžni delati brezplačno.”

"},{"kind":"html","content":"

Uliana Dorofejeva je za RTV Slovenija pred leti pripravila in posnela dve risanki v pesku:

"},{"kind":"html","content":"

Polžkov domek https://4d.rtvslo.si/arhiv/bansi/174261667?jwsource=cl

"},{"kind":"html","content":"

Kit Arne postane zvezda https://4d.rtvslo.si/arhiv/bansi/174284523?jwsource=cl

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"292"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"365"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"30127"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30127"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"139807","attributes":{"wp-id":355542,"date":"2020-05-06T00:35:47+02:00","modified":"2020-05-20T15:32:19+02:00","slug":"drugi-pogled-230","post-type":"post","title":"“V Angoli na avtobusu vsi klepetajo med seboj, tu gledate v telefone”","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/05/drugi-pogled-230/","content":"

Americo Miguel prihaja iz angolskega mesta Calulo. V Slovenijo ga je pripeljala ljubezen. Tu zdaj živi okvirno dve leti in je študent ekonomije. Eno od njegovih prvih opažanj o razlikah med Slovenci in Angolci je povezano z uporabo mestnega avtobusa:

“Tukaj ljudje ne klepetajo drug z drugim na avtobusih. Govorijo le s tistim, ki ga poznajo, sicer pa vsi gledajo v telefone. To se mi je zdelo zelo zabavno in hkrati nenavadno, tako rekoč nemogoče. Mi na avtobusih vedno govorimo drug z drugim.”

Ko primerja angolske in slovenske vozniške navade, Angolce opiše kot norce, ki pridevnik dober voznik nadenejo tistim, ki vozi prehitro. On v Ljubljani uporablja kolo. Po novem s ključavnico.

“Tu vsi zaklepajo kolesa. Sam tega nisem bil navajen početi, pa prihajam iz Afrike, kjer so tudi tatovi. A kljub temu koles ne zaklepamo. No, zdaj sem se naučil, da to moram početi, prejšnji teden so mi namreč ukradli kolo.”

Še ena od stvari, ki je Angolca v Sloveniji presenetila, je prehranjevanje na ulici:

“Hamburgerje, kebabe in podobno hitro pripravljeno hrano jeste kar na ulici. Hodite in jeste. To se nam v Angoli zdi nekaj neprimernega. Ko sem to videl prvič, mi ni bilo nič jasno. Moje začudenje je povezano s tem, da sem odraščal s stricem, ki je bil suženj. Odrasel sem v prepričanju, da so Evropejci fini, da vedno jedo za mizo, da so zelo uradni.”

Čeprav je Slovenija njegov drugi dom, se Americo želi vrniti v domovino. Pravi, da “morajo tudi mladi Afričani pomagati pri graditvi države, ne pa vse prelagati na ramena starcev”.

","excerpt":"Americo Miguel prihaja iz Angole, v Sloveniji je začel zaklepati kolo","featured-media-id":29970,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/drugi-pogled/174693961","abovetitle":"","subtitle":"Americo Miguel prihaja iz Angole, v Sloveniji je začel zaklepati kolo","category-text":"False","permalink":"2020/05/drugi-pogled-230/","show-start":"2020-05-19T07:40:00+02:00","show-end":"2020-05-19T08:00:00+02:00","audio-length":"655","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/05/19/AmericoMiguelAngolaMMC.PR1.20200519.2.0740.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174693961","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Tukaj ljudje ne klepetajo drug z drugim na avtobusih. Govorijo le s tistim, ki ga poznajo, sicer pa vsi gledajo v telefone. To se mi je zdelo zelo zabavno in hkrati nenavadno, tako rekoč nemogoče. Mi na avtobusih vedno govorimo drug z drugim.”

"},{"kind":"html","content":"

Ko primerja angolske in slovenske vozniške navade, Angolce opiše kot norce, ki pridevnik dober voznik nadenejo tistim, ki vozi prehitro. On v Ljubljani uporablja kolo. Po novem s ključavnico.

"},{"kind":"html","content":"

“Tu vsi zaklepajo kolesa. Sam tega nisem bil navajen početi, pa prihajam iz Afrike, kjer so tudi tatovi. A kljub temu koles ne zaklepamo. No, zdaj sem se naučil, da to moram početi, prejšnji teden so mi namreč ukradli kolo.”

"},{"kind":"html","content":"

Še ena od stvari, ki je Angolca v Sloveniji presenetila, je prehranjevanje na ulici:

"},{"kind":"html","content":"

“Hamburgerje, kebabe in podobno hitro pripravljeno hrano jeste kar na ulici. Hodite in jeste. To se nam v Angoli zdi nekaj neprimernega. Ko sem to videl prvič, mi ni bilo nič jasno. Moje začudenje je povezano s tem, da sem odraščal s stricem, ki je bil suženj. Odrasel sem v prepričanju, da so Evropejci fini, da vedno jedo za mizo, da so zelo uradni.”

"},{"kind":"html","content":"

Čeprav je Slovenija njegov drugi dom, se Americo želi vrniti v domovino. Pravi, da “morajo tudi mladi Afričani pomagati pri graditvi države, ne pa vse prelagati na ramena starcev”.

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"292"},{"type":"Category","id":"450"}],"meta":{"count":2}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"365"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"29970"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29970"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"139404","attributes":{"wp-id":354562,"date":"2020-04-29T00:35:59+02:00","modified":"2020-05-12T14:45:12+02:00","slug":"drugi-pogled-229","post-type":"post","title":"“Dve desetletji sem živel v Aziji, na Slovenijo se do danes še nisem popolnoma navadil”","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/04/drugi-pogled-229/","content":"

Paul Steed prihaja iz Velike Britanije, točneje iz manjšega britanskega kraja po imenu Taunton, ki se nahaja na jugozahodu države. Tam se je rodil, a ne tudi dolgo ostal. Je namreč otrok vojaka, ki se je moral zaradi svoje službe seliti vsakih 18 mesecev. Pozneje je britanski novinar, pisatelj in urednik 20 let živel v Aziji, zdaj pa že šest let v Sloveniji.

“Tam so bile trgovine odprte 24 ur na dan. Hrano in drugo si lahko dobil kadarkoli si želel. Zdaj živim v Logatcu, a prvih pet let sem živel v Ljubljani na Trubarjevi. Zelo čudno se mi je zdelo, da tam – v središču prestolnice – v nedeljo nisem mogel kupiti na primer mleka. To je bil velik šok. Mislim, da sem se tega začel privajati šele dve leti nazaj. Popolnoma pa se nisem navadil niti do danes.”

Britanski poliglot opaža, da smo Slovenci radi zunaj, smo zelo aktivni, imamo radi šport in naravo. Ker je vedno živel v mestih, je to prijetna osvežitev tudi zanj. Si pa želi, da bi bilo korenito drugačno naše poslovno okolje:

“Rad bi, da bi bili ljudje bolj aktivni, da bi bolj gledali naprej. Slovenija ima veliko talenta in dobro lokacijo. Imate dobre univerze in podjetja, veliko dobrih inženirjev, kemikov. Rad bi, da bi bila Slovenija bolj poslovno orientirana. Včasih se mi zdi, da se na podjetnike gleda zviška. Podjetniško ni nekaj, k čemur bi se spodbujalo mlade. Tudi država odpiranja podjetij s svojimi zahtevami ne olajšuje.

Paul Steed ureja spletni portal Total Slovenia News, ki novice o Sloveniji objavlja v angleščini. “30 % naših bralcev živi v Sloveniji, drugi so iz tujine in razmišljajo o selitvi ali vlaganjih v Sloveniji,” pove Britanec.

","excerpt":"Paul Steed ureja spletno stran z novicami o Sloveniji v angleščini Total Slovenia News","featured-media-id":29926,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/drugi-pogled/174692408","abovetitle":"","subtitle":"Paul Steed ureja spletno stran z novicami o Sloveniji v angleščini Total Slovenia News","category-text":"False","permalink":"2020/04/drugi-pogled-229/","show-start":"2020-05-12T07:40:00+02:00","show-end":"2020-05-12T08:00:00+02:00","audio-length":"482","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/05/12/PaulSteedVelikaBritanija4753143.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174692408","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Tam so bile trgovine odprte 24 ur na dan. Hrano in drugo si lahko dobil kadarkoli si želel. Zdaj živim v Logatcu, a prvih pet let sem živel v Ljubljani na Trubarjevi. Zelo čudno se mi je zdelo, da tam – v središču prestolnice – v nedeljo nisem mogel kupiti na primer mleka. To je bil velik šok. Mislim, da sem se tega začel privajati šele dve leti nazaj. Popolnoma pa se nisem navadil niti do danes.”

"},{"kind":"html","content":"

“Rad bi, da bi bili ljudje bolj aktivni, da bi bolj gledali naprej. Slovenija ima veliko talenta in dobro lokacijo. Imate dobre univerze in podjetja, veliko dobrih inženirjev, kemikov. Rad bi, da bi bila Slovenija bolj poslovno orientirana. Včasih se mi zdi, da se na podjetnike gleda zviška. Podjetniško ni nekaj, k čemur bi se spodbujalo mlade. Tudi država odpiranja podjetij s svojimi zahtevami ne olajšuje.

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"292"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"365"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"29926"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29926"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"138986","attributes":{"wp-id":353415,"date":"2020-04-21T10:21:51+02:00","modified":"2020-04-21T10:54:47+02:00","slug":"druge-ljudi-pozdravite-samo-ko-se-pozdravijo-psi-ki-jih-peljete-na-sprehod","post-type":"post","title":"“Druge ljudi pozdravite samo, ko se pozdravijo psi, ki jih peljete na sprehod”","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/04/druge-ljudi-pozdravite-samo-ko-se-pozdravijo-psi-ki-jih-peljete-na-sprehod/","content":"

Catherine Nakato prihaja iz več kot 40-milijonske Ugande, v Slovenijo pa jo je zvabila ljubezen:

“Prihajam iz Ugande – iz majhne vasice, ki se imenuje Nkozi. Res lep kraj, ki je od prestolnice Kampale oddaljen 2 uri vožnje. Leži v zahodnem delu države, na poti proti sosednji državi Ruandi.”

Catherine je moža Slovenca spoznala v domači vasi, kjer je delal kot prostovoljec, ko ji je po prometni nesreči popravil nedelujoč prenosni računalnik. K nam je prišla leta 2015. Sprva le na nekoliko daljši obisk, a pa se je iz načrtovanih dveh mesecev podaljšal v več let bivanja pri nas.

“Prvo leto je bilo zame precej grozno. Nikogar nisem poznala in nisem vedela, kam se obrniti. Obiskovala sem tečaj slovenščine in da sem prišla tja, sem se morala peljati z avtobusom. Nanj sem morala čakati 15 minut in to se mi je zdelo cela večnost, saj takrat še nisem vedela, da se je, kadar je mraz, najbolje obleči v plasteh, da te ne zebe.”

Ena izmed stvari v Sloveniji, ki so ji res všeč, je majhno število prebivalcev. “Nisem oseba, ki bi uživala v množici ljudi. Ko hodiš po ulici, si sproščen – malo ljudi, malo vozil, to je odlično! Tudi ob 4 h popoldan, ko je gneča – tako temu rečete domačini – to zame ni nobena gneča. Drugo, kar mi je zelo všeč, pa je čistoča. Ta državo še polepša.”

Catherine pravi, da so medčloveški odnosi v njeni domovini zelo drugačni:

“Prihajam iz preproste vasice v Ugandi, a ne gre samo za vaške navade – lahko bi rekla, da za vso Afriko velja, da ljudje skrbijo za druge. Ko se kam usedeš, pozdraviš ljudi v bližini. Ko stopiš v dvigalo, pozdraviš ljudi v njem. Tega v Evropi ni. Tudi če se kdo na ulici zaleti vate, ne bo rekel nič. Kot da te ne bi bilo. V zvezi s tem se mi zdi zelo zanimivo, ko vidim ljudi s psi. Če se na sprehodu ustavijo, ker srečajo drugega človeka s psom, se pozdravijo. Morajo se ustaviti, ker se ustavi njihova žival. To je zame zelo presenetljivo – ljudje se ne pozdravljajo. A ko se pozdravijo psi, so na nek način prisiljeni, da to storijo tudi oni.”

","excerpt":"Catherine Nakato iz Ugande v analizi slovenskega značaja ugotavlja, da bi morali več in bolje komunicirati med seboj","featured-media-id":29649,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/drugi-pogled/174503757","abovetitle":"","subtitle":"Catherine Nakato iz Ugande v analizi slovenskega značaja ugotavlja, da bi morali več in bolje komunicirati med seboj","category-text":"False","permalink":"2020/04/druge-ljudi-pozdravite-samo-ko-se-pozdravijo-psi-ki-jih-peljete-na-sprehod/","show-start":"2020-05-05T07:40:00+02:00","show-end":"2020-05-05T07:48:00+02:00","audio-length":"500","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2017/11/21/CatherineNakatoizUgandeMMC.PR1.20171121.2.0740.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174503757","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

Catherine Nakato prihaja iz več kot 40-milijonske Ugande, v Slovenijo pa jo je zvabila ljubezen:

"},{"kind":"html","content":"

“Prihajam iz Ugande – iz majhne vasice, ki se imenuje Nkozi. Res lep kraj, ki je od prestolnice Kampale oddaljen 2 uri vožnje. Leži v zahodnem delu države, na poti proti sosednji državi Ruandi.”

"},{"kind":"html","content":"

“Prvo leto je bilo zame precej grozno. Nikogar nisem poznala in nisem vedela, kam se obrniti. Obiskovala sem tečaj slovenščine in da sem prišla tja, sem se morala peljati z avtobusom. Nanj sem morala čakati 15 minut in to se mi je zdelo cela večnost, saj takrat še nisem vedela, da se je, kadar je mraz, najbolje obleči v plasteh, da te ne zebe.”

"},{"kind":"html","content":"

Catherine pravi, da so medčloveški odnosi v njeni domovini zelo drugačni:

"},{"kind":"html","content":"

“Prihajam iz preproste vasice v Ugandi, a ne gre samo za vaške navade – lahko bi rekla, da za vso Afriko velja, da ljudje skrbijo za druge. Ko se kam usedeš, pozdraviš ljudi v bližini. Ko stopiš v dvigalo, pozdraviš ljudi v njem. Tega v Evropi ni. Tudi če se kdo na ulici zaleti vate, ne bo rekel nič. Kot da te ne bi bilo. V zvezi s tem se mi zdi zelo zanimivo, ko vidim ljudi s psi. Če se na sprehodu ustavijo, ker srečajo drugega človeka s psom, se pozdravijo. Morajo se ustaviti, ker se ustavi njihova žival. To je zame zelo presenetljivo – ljudje se ne pozdravljajo. A ko se pozdravijo psi, so na nek način prisiljeni, da to storijo tudi oni.”

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"292"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"365"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"29649"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29649"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"138594","attributes":{"wp-id":352431,"date":"2020-04-15T00:35:43+02:00","modified":"2020-04-21T10:31:24+02:00","slug":"drugi-pogled-228","post-type":"post","title":"Francisco Tomsich se je vrnil v deželo, ki sta jo njegova babica in dedek zapustila","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/04/drugi-pogled-228/","content":"

Francisco Tomsich težko opredeli, kje je njegov dom. Mladost je preživel v Urugvaju, poklicna pot pa ga je vodila po vsej Evropi. Čeprav je ideja o življenju v Sloveniji v njegovih mislih dolgo zorela, je dokončno dozorela pred približno sedmimi leti – takrat je živel v Franciji in si medtem uredil slovensko državljanstvo. Ima slovenske prednike:

“Moja babica Karolina je bila iz Koritnice, dedek pa iz Bača. To sta vasi med Pivko in Ilirsko Bistrico. Po 1. svetovni vojni sta z ladjo iz Trsta odpotovala v Urugvaj.”

Urugvajska kultura je mešanica španske in italijanske s portugalskimi vplivi. Slovenski karakter je Urugvajcem precej neznan, morda celo eksotičen. Imamo pa nekaj skupnega – obe državi sta majhni:

“Zaradi te majhnosti se je pri obeh narodih razvil občutek ponosa, še posebej na literaturo in jezik.”

","excerpt":"Umetnik iz Urugvaja ima slovenske korenine","featured-media-id":29647,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/drugi-pogled/174427174","abovetitle":"","subtitle":"Umetnik iz Urugvaja ima slovenske korenine","category-text":"False","permalink":"2020/04/drugi-pogled-228/","show-start":"2020-04-28T07:40:00+02:00","show-end":"2020-04-28T07:48:00+02:00","audio-length":"412","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive03/2016/09/20/FranciscoTomsichMMC.PR1.20160920.2.0740.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174427174","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Moja babica Karolina je bila iz Koritnice, dedek pa iz Bača. To sta vasi med Pivko in Ilirsko Bistrico. Po 1. svetovni vojni sta z ladjo iz Trsta odpotovala v Urugvaj.”

"},{"kind":"html","content":"

“Zaradi te majhnosti se je pri obeh narodih razvil občutek ponosa, še posebej na literaturo in jezik.”

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"292"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"365"},{"type":"Author","id":"383"}],"meta":{"count":2}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"29647"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29647"}},"frontpage-image":{"data":null}}}],"included":[{"type":"Author","id":"364","attributes":{"slug":"andreja-coklrtvslo-si","name":"Andreja Čokl","twitter":"","facebook":"","title":"Novinarka","description":"Andreja Čokl je po izobrazbi etnologinja, po duši pa radijka. Pri pripravi oddaje Sobotna raglja (naslednica Pionirskega tednika in predhodnica današnjega Hudo!) je začela sodelovati že kot osnovnošolka, potem je nekaj let vodila torkov jutranji in nedeljski popoldanski program na domžalskem Radiu Hit, med študijem pa jo je uspešno opravljena avdicija spet pripeljala na Radio Slovenija. Prvo zatočišče je našla v uredništvu programa za mlade, od leta 2009 pa je sodelavka uredništva dnevno-aktualnega programa na Prvem. Njena so petkova jutra, svetovalni prispevki in oddaje na temo vsega zelenega, če ima možnost, pa rada Prvemu doda tudi kakšno etnološko obarvano vsebino.","image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_1740-360x360.jpg","image-landscape":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_1740-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"365","attributes":{"slug":"andreja-gradisarrtvslo-si","name":"Andreja Gradišar","twitter":"","facebook":"","title":"Novinarka","description":"Andreja Gradišar se je radijski ekipi Prvega pridružila med študijem na Fakulteti za družbene vede aprila 2012, že prej pa si je nekaj medijskih izkušenj nabrala v različnih zasavskih medijih. Radijska pot jo je najprej vodila v Uredništvo programa za mlade, kjer se je, tako kot skoraj vsak začetnik, kalila s snemanjem anket ter kot asistentka pri izvedbi otroških in mladinskih oddaj. Prvič je pred mikrofon v radijski studio sedla po opravljeni govorni šoli julija 2014 in odvodila svojo prvo oddajo Radijski ringaraja, ki jo z veseljem pripravlja še danes. Stik z otroki in njihov odnos do radia sta jo spodbudila, da se je tej temi podrobneje posvetila v magistrski nalogi z naslovom Radijsko novinarstvo za otroke: primer 1. programa Radia Slovenija. Trenutno je del Uredništva dnevno-aktualnega programa in tako pripravlja aktualne prispevke, oddaje kot so Svetovalni servis, Drugi pogled, Med štirimi stenami, Možgani na dlani, vodi tudi jutranji in nočni program. Zanimajo jo sociala, zgodbe t. i. malih ljudi, potovanja, živali in Bližnji vzhod.","image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_1824-360x360.jpg","image-landscape":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_1824-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"383","attributes":{"slug":"darja-pograjcrtvslo-si","name":"Darja Pograjc","twitter":"@darjapograjc","facebook":"https://www.facebook.com/darja.pograjc","title":"Novinarka","description":"Darja Pograjc je na radio zašla med študijem in najprej kot asistentka režije spoznala jutranji program. Med študijem je kot stalna honorarna sodelavka pripravljala prispevke, reportaže, oddaje in vodila jutranji ter nočni program. Danes je kot novinarka in voditeljica zaposlena v Dnevno-aktualnem uredništvu Prvega programa. Redno spremlja odmevne tuje in alternativne domače novinarske prakse, kar ji omogoča kritičen pogled na slovenski medijski prostor. Zanimajo jo družbena gibanja in iniciative, med njenimi nočnimi gosti pa boste pogosto našli sogovornike, ki razmišljajo izven okvirov trenutno sprejetih družbenih norm.","image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_1778-360x360.jpg","image-landscape":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_1778-980x551.jpg"}},{"type":"Media","id":"29647","attributes":{"wp-id":353434,"title":"20160916_103931-680×1024","caption":"","media-source":"Darja Pograjc","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/20160916_103931-680x1024-e1587457199313-680x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/20160916_103931-680x1024-e1587457199313-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/20160916_103931-680x1024-e1587457199313-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/20160916_103931-680x1024-e1587457199313.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29649","attributes":{"wp-id":353437,"title":"catherine-nakato-768×1024","caption":"","media-source":"Osebni arhiv","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/catherine-nakato-768x1024-e1587457302353-768x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/catherine-nakato-768x1024-e1587457302353-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/catherine-nakato-768x1024-e1587457302353-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/catherine-nakato-768x1024-e1587457302353.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29926","attributes":{"wp-id":356299,"title":"Brez naslova","caption":"","media-source":"Osebni arhiv in Pixabay","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/brez-naslova.png","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/brez-naslova-360x215.png","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/brez-naslova-360x360.png","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/brez-naslova.png","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29970","attributes":{"wp-id":356692,"title":"Americo","caption":"","media-source":"Osebni arihiv","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/americo-e1589362370304-713x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/americo-e1589362370304-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/americo-e1589362370304-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/americo-e1589362370304.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"30127","attributes":{"wp-id":358391,"title":"Uliana – predelano","caption":"","media-source":"Osebni arhiv","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/uliana-predelano-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/uliana-predelano-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/uliana-predelano-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/uliana-predelano-1200x854.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"30323","attributes":{"wp-id":360556,"title":"IMG_20200508_160236 (1)","caption":"","media-source":"Ruby Devera Pugelj","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/img_20200508_160236-1-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/img_20200508_160236-1-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/img_20200508_160236-1-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/img_20200508_160236-1-1165x1200.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"30372","attributes":{"wp-id":361165,"title":"daniela","caption":"sdr","media-source":"Osebni arhiv","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/daniela-e1591257508571-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/daniela-e1591257508571-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/daniela-e1591257508571-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/daniela-e1591257508571-1200x908.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"30668","attributes":{"wp-id":363700,"title":"Rachida","caption":"","media-source":"Osebni arhiv","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/rachida-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/rachida-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/rachida-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/rachida-1200x899.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"30821","attributes":{"wp-id":364899,"title":"Stephen","caption":"","media-source":"Mojca Štraus Zulu","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/stephen-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/stephen-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/stephen-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/stephen-1200x900.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"30871","attributes":{"wp-id":365398,"title":"TanjaVanSteenkiste","caption":"","media-source":"A. Č./Prvi","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/tanjavansteenkiste-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/tanjavansteenkiste-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/tanjavansteenkiste-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/tanjavansteenkiste-1200x900.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}}],"meta":{"pagination":{"page":1,"pages":23,"count":223}}}