Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

318 epizod

318 epizod


Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.


12. 03. 2024

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.


05. 03. 2024

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.


27. 02. 2024

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.


20. 02. 2024

Noreia z novim zvočnim albumom Setev

Noreia je petčlanska glasbena zasedba, ki jo vznemirja ljudski melos: od keltskih in romanskih zvokov prek slovanskih korenin do samolastnega avtorskega izraza. Izdali so štiri zvočne albume, prvi ima naslov Viže, glasbena vsebina prinaša preplet ljudskih pesmi in plesov različnih kultur v povezavi s slovensko glasbeno tradicijo, sledil je projekt Kilt Roberta Burnsa skupaj z Janijem Kovačičem, pa Nova Keltika z orkestrom Nova, pred kratkim pa je izšel novi zvočni album Setev, ki prinaša izključno avtorske skladbe članov zasedbe Noreia. Noreia ustvarja glasbo z zelo različnimi klasičnimi in ljudskimi glasbili, med njimi so irske dude, udu, irski buzuki in drugo. Navdih za skladbe novega zvočnega albuma izhaja predvsem iz poezije Jakoba Konde in Jamesa Joyca. Člani zasedbe Noreia so: Ana Novak, Gašper Šinkovec, Anej Ivanuša, Robert Bone in Stane Škarja. V oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi predstavljajo novi zvočni album: Setev.


13. 02. 2024

Ponikovske mačkare

Pustne šege v vasi Ponikve na Dolenjskem imajo edinstveno in daljnosežno tradicijo. Tam so doma Ponikovske mačkare, polne pomenljivih zgodb. Desetletje je to dogajanje opazoval in raziskoval etnolog in kulturni antropolog dr. Tomaž Simetinger, ki je nato objavil monografijo o Ponikovskih mačkarah. Z njim sva Ponikve na pustni torek obiskala tudi Matej Mali in Simona Moličnik ter ujela utrip bogatega dogajanja.


06. 02. 2024

Devet desetletij Glasbenonarodopisnega inštituta

Oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi vas spremlja, spoštovane in spoštovani, že 57. leto. Leta 1966 so to oddajo osnovali tedanji sodelavci Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU. To je najstarejši inštittu v Sloveniji in letos je vstopil v deveto desetletje delovanja. Številni dogodki bodo zaznamovali častitljivo obletnico. Prvi se je zgodil že v sredo, 24. januarja v Atriju ZRC. O delovanju inštituta nekoč in danes so spregovorile: dr. Mojca Kovačič, dr. Marija Klobčar, dr. Rebeka Kunej in mag. Anja Serec Hodžar.


30. 01. 2024

Glasba z okusom: Maroltovke in Maroltovski godci

To je tretji iz niza koprodukcijskih koncertov v Domu kulture Kamnik: Glasba z okusom. Zanimiv preplet ljudskih pesmi in viž so ustvarili Maroltovke in Maroltovski godci. Slišati je mogoče ljudske pesmi in viže v starih, večglasnih izvedbenih praksah, pa tudi v novejših interpretativnih pristopih. Program sta pripravila Jasna Žitnik Remic - vodja pevske zasedbe Maroltovke in Žan Kajzar - vodja godčevske zasedbe Maroltovski godci. Posnetek so pripravili: glasbeni producent Tone Jurca, tonski mojster Jean Markič, vodja reportažnega avtomobila Dragan Petkovšek in asistenta Gašper Vodlan in Matjaž Šercelj.


23. 01. 2024

Zajuckaj in zapoj - izbor

Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU, katerega sodelavci so leta 1966 na tedanjem Radiu Ljubljana sprožili idejo o objavi terenskih posnetkov ljudske glasbene dediščine, oddajo pa so poimenovali Slovenska zemlja v pesmi in besedi, letos obeležuje 90 let obstoja. Leta 1934 ga ustanovil France Marolt. Ob tem se bodo vse leto vrstili številni dogodki, tudi taki, ki bodo ozavestili pomen nekoč zbiranja ljudskih pesmi, danes pa aplikativnega etnomuzikološkega raziskovanja. Praznovanju pa pridružuje tudi naša oddaja. Obilo vsebin je podala v svojih 58-ih letih, nekatere najbolj pomenljive bomo ponudili ponovno v posluh. Tokrat opozarjamo na večer, ki ga sodelavci Glasbenonarodopisnega inštituta že vrsto let ustvarjajo skupaj s Prvim programom Radia Slovenija, večer, ki v prestolnico privabi ljudsko glasbo. To je prireditev Zajuckaj in zapoj. Izjemno zanimiv posnetki so nastali v vseh teh letih, izbor bo prikazal pestrost ljudske glasbe, ki še zdaleč ni statična, kot se zdi na prvi pogled, temveč je obrušena s prostorom in časom, v katerega je vpeta.


16. 01. 2024

Razsežnost ljudske glasbe

Tokrat je v ospredje postavljena ljudsko glasbo s poudarkom na njeni razsežnosti. V eni uri se zvrsti pesemsko izročilo od starejših do novejših glasbenih praks, različnih priredb in izvedb, od ljudskih prek zborovskih do tako imenovane etno glasbe. Izpostavljena je bogata razvejanost ljudske glasbe ne eni strani ter njena večnost in neizčrpen vir navdiha na drugi.


09. 01. 2024

Istrski pevci Kantadore

Bilo jih je deset, kdaj tudi več, kdaj nekoliko manj. Danes istrske pesmi prihajajo iz štirih grl in štirih src, iz štirih pevcev skupine Kantadore, ki deluje v okviru Kulturnega društva Gradin. Tri desetletja skupaj pojejo in med drugim negujejo pevsko tradicijo stare ljudske prakse petja v istrskem dvoglasju: na debelo in na tenko. Novembra lani so na državnem srečanju poustvarjalcev ljudskega izročila Napev Odsev, ki ga organizira Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti usvojili srebrno priznanje. Pred tremi desetletji pa se je začelo v Abitantih, v tedaj skorajda osameli vasi istrskega zaledja. Kantadore še pojejo, v Abitantih pa se je po skoraj pol stoletja zgodilo novo rojstvo. Pevce Kantadore, vas Gradin in vas Abitante je obiskala Simona Moličnik.


02. 01. 2024

Novoletne glasbene razglednice

Zimski sončev obrat vznemirja tako posameznika kot manjše in večje družbene skupine. Ko se staro poslavlja in se prebuja novo, je čas voščil. Evropski narodi so posejani z raznovrstnojo koledniških obhodov, pesmi in voščil. A eno je enako - prinašajo blagoslov in srečo, sporočajo želje po miru in dobrem: IN NA ZEMLJI MIR LJUDEM. Oddaja prinaša novoletne glasbene voščilnice kolegov glasbenih urednikov Evropske radiodifuzne zveze.


26. 12. 2023

Pevska skupina Cintare, jubilejni koncert ob 20. obletnici delovanja

Cintare zase pravijo, da so pevske zdraviteljice. Cintara je namerč eno od ljudskih imen zdravilne tavžentrože. Dvajset let že poustvarjajo slovensko pesemsko izročilo. So ene redkih pevskih zasedb, ki pojejo pesmi različnih pokrajin z vsemi posebnostmi in ljudsko glasbenimi veščinami. Jubilejni koncert so priredile zadnji novembrski dan v Atriju ZRC. Ob njih so nastopili še: tamburaška skupina Ad Hoc, istrska glasbena zasedba Vruja in Kvartet klarinetov godbe ljubljanskih veteranov. Koncert je z besedo prepletel Tomaž Simetinger.


19. 12. 2023

Koledniški obhodi Kranjskih furmanov

Ljudska glasbena skupina Kranjski furmani je dejavna znotraj Akademske folklorne skupine Ozara iz Kranja. To je zasedba desetih mož, ki že tri desetletja načrtno oživlja zamrlo prakso večglasnega moškega oz. fantovskega petja in tudi godčevskega vižanja za ples. Vokalna polnozvočnost, ki se je nekoč razlegala po vaseh, je pri posameznikih te skupine očitno še tako navzoča v notranjem občutenju, da je prodrla tudi v sodobni glasbeni svet. Pesemsko podajanje odlikujejo ubrana, mehka in čista sozvočja ter dober čut za homogenost zvoka. Glasovi so vodeni v načinu tako imenovanega ljudskega petja: naprej, čez in bas, pri nekaterih pesmih pa najdemo tudi posebnosti, kot je okrasek, ki se imenuje petje na treko ali tretko. Godčevske viže starih plesnih ritmičnih obrazcev v zasedbi kot narekujejo starejše prakse (violina, klarinet, diatonična harmonika in kontrabas) pa igrivo kontrapunktirajo pesemskemu naboru in celoto vežejo v prijetno nostalgično zvočno doživetje. Ko nas zajame moč zimskega sončevega obrata ali po novem veseli december, se ta skupina poda na pot med ljudi s prav posebnim koledniškim voščilom prinaša praznično vzdušje ter občutenje topline in miru. Ko se oglasijo kolednice, duše stoletnikov spregledajo življenje. To je dar, kakršnega ni mogoče kupiti, moč ga je doživeti. Vabljeni k poslušanju in doživetju koledniškega obreda Kranjskih furmanov!


12. 12. 2023

Državno srečanje poustvarjalcev glasbenega izročila Napev - Odsev 2023

Katere misli se utrnejo ob besedni zvezi ljudska pesem? V decembrskem času se zdi, da nas ljudska glasba nagovarja s posebno, samosvojo močjo. Prostor ji zdaj odpiramo v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi, ki prinaša posnetek drugega dela državnega srečanja poustvarjalcev ljudskega izročila Napev - Odsev 2023. Pesmi na ustih in viže v prstih prinašajo mladi in tudi malo manj mladi poustvarjalci izročila iz vse Slovenije. V drugem delu so nastopili: Glasbeni sestav Leščeček, Kulturnega društva Slavko Osterc Veržej, Maroltovke in Maroltovski godci Akademske folklorne skupine France Marolt in Kantadore Kulturnega društva Gradin. Prireditev je vodila Slavica Bučan.


05. 12. 2023

Napev odsev

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.


28. 11. 2023

Od ljudskega gledališča do uprizarjanja dediščine

"Najbolj me je vedno zanimalo, zakaj to počnejo. Zanimiv mi je bil ravno tak odgovor. Ko so mi rekli, 'ker je to naše'.” V oddaji se posvetimo večplastnemu in kompleksnemu vprašanju (sodobnega) ljudskega gledališča na Slovenskem. Bi pod to kategorijo uvrstili pustne obhode? Kaj pa Škofjeloški pasijon! "Zakaj pravzaprav sploh igra?" Natančnejše odgovore iščemo v pogovoru z etnologinjo in kulturno antropologinjo dr. Ano Vrtovec Beno, katere monografsko delo pod naslovom Od ljudskega gledališča do uprizarjanja dediščine je pred kratkim izdal Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU.


21. 11. 2023

"Delal bom za potico"

”V šali smo rekli, da smo marsikateremu Slovencu tam še podaljšali življenje za dobrih pet, deset let s tem obiskom. To so kar žareli od veselja, ker smo jim lahko prinesli en košček Slovenije.” V oddaji se odpravljamo v zavetje Velikih jezer Združenih držav Amerike. Tja je pot v letu 2022 zanesla pevce Komornega zbora Megaron, ki so na pobudo slovenske generalne konzulke v Clevelandu s pesmijo obiskali tamkajšnjo slovensko skupnost. O zborovskem popotovanju, identiteti slovenstva v ameriški federaciji in potici smo govorili z Lucijo Kovač, Jakobom Pancetom in Juretom Staretom. Komorni zbor Megaron sestavljajo alumni zborov Škofijske klasične gimnazije. V oviru Zavoda sv. Stanislava deluje pod vodstvom skladatelja Damijana Močnika.


14. 11. 2023

Glasba z okusom, Vruja v doživetju

Na prvem iz cikla koncertov Glasba z okusom v Domu kulture Kamnik smo doživeli istrsko ljudsko glasbo kot jo interpretira glasbena skupina Vruja. Vrujo je zasnoval Marino Kranjac, oseba, ki je tako rekoč vraščena v ljudsko glasbo Istre. Ta pa je precej drugačna od osrednjeslovenskega prostora. Prva velika posebnost so glasbila. Slišimo dvojnice, sopéle, istrski mih, šknt (violino), bajs in tako dalje. Druga posebnost istrske ljudske glasbe pa je večkulturnost, ki se kaže tako v čisto glasbenih prvinah, kot tudi v večjezičnosti besedil. Spomniti velja, da je Istra polotok, kjer se meša več kulturnih vplivov: slovanski, romanski in germanski svet. Oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi z glasbeno skupino Vruja prikazuje tisto Istro, ki ždi v nedrjih pokrajine in njenih prebivalcev ter ostaja skrita površnim očem turizma.


31. 10. 2023

Ponovitev oddaje Zajuckaj in zapoj - Mačka miško, miš pšeničko

Ponovitev oddaje z neposrednim prensom prireditve Zajuckaj in zapoj, ki je potekal v organizaciji Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU. Naslov prireditve je bil Mačka miško, miš pšeničko. Gre za predstavljeno ljudsko pesemsko izročilo o živalih. Prireditev je vsebinsko zasnovala znanstvena svetnica, dr. Marjetka Golež Kaučič in je del mednarodnega interdisciplinarnega simpozija Misliti živali / Thinking Animals. Ljudske pesmi o živalih so peli: Ženska pevska skupina Cintare Moška pevska skupina Fantje z Viča Pevci ljudskih pesmi Kulturnega društva Folklorna skupina Karavanke iz Tržiča Večer je z besedo, ki jo napisala dr. Marjetka Golež Kaučič, prepletel Igor Velše.


24. 10. 2023

Lucija Rosc - Mica bere vice in Rojstnodnevni mlaji

V oddaji spoznavamo delo fotografinje in vizualne umetnice Lucije Rosc, ki v svoji praksi pogosto posega na polje osebne dediščine. Dokumentarno naravnano delo umetnice mlajše generacije analiziramo preko odstiranja pogleda na njena avtorska umetniška projekta Mica bere vice (2023) in Rojstnodnevni mlaji (2015 - ). Pogovor z avtorico nudi izhodišče za razmislek o tem, kaj je tisto, kar umetnost in dediščino, dve sicer samosvoji polji, tako pogosto naredi učinkoviti partnerici. Lotimo se tudi vprašanja - ali obstaja kaj takega, čemur bi lahko zaslužno nadeli doneči naziv "sodobna ljudska umetnost".


Več epizod
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt