{"links":{"first":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?authors__slug=tina-lamovsekrtvslo-si&include=categories%2Cfeatured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=1&page_size=12","last":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?authors__slug=tina-lamovsekrtvslo-si&include=categories%2Cfeatured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=16&page_size=12","next":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?authors__slug=tina-lamovsekrtvslo-si&include=categories%2Cfeatured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=2&page_size=12","prev":null},"data":[{"type":"Post","id":"145187","attributes":{"wp-id":375703,"date":"2020-07-27T16:30:44+02:00","modified":"2020-08-03T18:24:10+02:00","slug":"studio-ob-17-00-322","post-type":"post","title":"Začasen fenomen ali začetek novih navad domačega turista?","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/07/studio-ob-17-00-322/","content":"

Letošnja poletna sezona je v znamenju domačih gostov. Temu pritrjuje tudi podatek o junijski statistiki prenočitev v nastanitvenih obratih, ko je bilo domačih gostov le za 3 odstotke manj, zmanjšanje števila tujih gostov pa je bilo veliko večje, skoraj 85-odstotno. Nad izkupičkom - veliko po zaslugi unovčenih turističnih bonov - so lahko navdušeni v tistih delih Slovenije, ki so že prej sloveli kot turistično bolj zanimivi. Ali morda Slovenci in Slovenke na novo odkrivamo državo? Bodo boni prinesli multiplikativne učinke pri drugih, ne zgolj nastanitvenih storitvah?

O vsem tem voditeljica Tina Lamovšek in gosti:
\n- Gregor Jamnik, predsednik Združenja hotelirjev,
\n- Pavle Hevka, predsednik Turistične zveze Slovenije,
\n- Matija Vimpolšek, predsednik Združenja turističnih kmetij.
\nNaši dopisniki predstavljajo turistični utrip z Obale, iz Gorenjske in zdravilišč, strokovnjakinja za turizem in redna profesorica na Fakulteti za turistične študije Turistica primorske univerze dr. Maja Uran Maravič pa ocenjuje uspešnost turističnih bonov.

","excerpt":"Kratkoročni in/ali dolgoročni učinki turističnih bonov","featured-media-id":31679,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/studio-ob-17h/174709839","abovetitle":"","subtitle":"Kratkoročni in/ali dolgoročni učinki turističnih bonov","category-text":"False","permalink":"2020/07/studio-ob-17-00-322/","show-start":"2020-08-03T17:05:00+02:00","show-end":"2020-08-03T18:00:00+02:00","audio-length":"3240","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/08/03/Studioob17-ihMMC.PR1.20200803.1.1705.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174709839","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"385"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"509"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"31679"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/31679"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"144916","attributes":{"wp-id":374601,"date":"2020-07-22T09:53:44+02:00","modified":"2020-07-22T14:30:04+02:00","slug":"turisticni-produkt-ki-je-varen-poteka-na-prostem-nudi-stik-z-naravo-in-s-samim-seboj","post-type":"post","title":"Turistični produkt, ki je varen, poteka na prostem, nudi stik z naravo in s samim seboj","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/07/turisticni-produkt-ki-je-varen-poteka-na-prostem-nudi-stik-z-naravo-in-s-samim-seboj/","content":"

Dejavno preživljanje prostega časa je v letošnjem letu, ki ga je zaznamovala bolezen covid 19, dobilo nov pomen. Ljudje iščejo različne kotičke Slovenije, kamor se lahko odpravijo hodit, kolesarit, sprehajat… Zdaj jim je na voljo nova spletna platforma Slovenia Outdoor, ki bo obiskovalki ali obiskovalcu pomagala pri tem, za kateri aktivni oddih v naravi v katerem koli delu leta naj se odloči, stran pa nudi tudi možnost rezervacije.

Tovrstni turistični produkt ponuja vse možnosti celoletnega aktivnega oddiha v naravi: pohodništvo, kolesarjenje, zimske športe, vodne dejavnosti, golf, adrenalinska doživetja, muharjenje in ribolov. Direktor združenja Slovenia Outdoor Marko Lenarčič: \"Na spletni strani lahko posameznik in posameznica pregleda doživetja. Lahko si na primer pogleda ponudbo za 5-dnevno hojo ali pa tedensko kolesarjenje. Pomembne so tudi daljinske poti, tako pohodniške kot kolesarske. Na teh poteh so oblikovani paketi. Ima tudi ponudbo nastanitev.\" Lenarčič nadalje pojasni, da ima spletna stran tudi rezervacijski sistem, prek katerega želijo omogočiti, da turisti rezervirajo zgolj nastanitev ali celoten paket doživetij.

Zeleno, aktivno, zdravo – to so naše prednosti v turizmu, lahko poslušamo zadnjih nekaj let ključne deležnike. Aktivni oddih v naravi je tako eden izmed vodilnih slovenskih turističnih produktov, pravijo pri Slovenski turistični organizaciji, ki je tudi strateška partnerica Slovenia Outdoora. Ana Savšek, vodja sektorja za vsebinski marketing pri Slovenski turistični organizaciji: \"Outdoor produkt je privlačen že dolgo, zdaj pa postaja še posebej relevanten tako za domače kot tuje goste. Ta produkt je varen, poteka zunaj, omogoča stik z naravo in s samim seboj, krepi imunski sistem. Gre za gibanje, zdravje, dobro počutje.\"

Aktivne turiste privabljajo tudi gorski centri, pravi predsednica Združenja gorskih centrov Slovenije Manuela Božič Badalič in doda, da tisti centri, ki imajo gondole, sedežnice, z dodatno ponudbo za kolesarjenje in pohodništvo obratujejo vse leto: \"Pravzaprav vedno bolj v poletnih mesecih. Ta trend povečevanja števila obiskovalcev v poletnih mesecih je tisto, kar tujina že ves čas počne. Slovenci smo gorske centre poistovetili z zimskimi športi. Če pa pogledamo, kaj lahko vse dobijo tu v poletni ponudbi, je to tisto, kar ljudi vedno bolj privablja, še posebej tiste, ki ne marajo vročine in gneče.\"

","excerpt":"Slovenija vabi s ponudbo akitvnih doživetij v naravi na spletnem portalu Slovenia Outdoor","featured-media-id":31428,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174707681","abovetitle":"","subtitle":"Slovenija vabi s ponudbo akitvnih doživetij v naravi na spletnem portalu Slovenia Outdoor","category-text":"False","permalink":"2020/07/turisticni-produkt-ki-je-varen-poteka-na-prostem-nudi-stik-z-naravo-in-s-samim-seboj/","show-start":"2020-07-22T14:30:00+02:00","show-end":null,"audio-length":"376","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/07/22/Turistiniproduktkijevarenpotekanaprostemnudistikznaravoinssamimseboj4842325.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174707681","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"272"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"509"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"31428"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/31428"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"141413","attributes":{"wp-id":361087,"date":"2020-06-04T00:35:58+02:00","modified":"2020-06-17T08:03:05+02:00","slug":"veste-kaj-jeste-227","post-type":"post","title":"»Kuham po receptu naše none«","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/06/veste-kaj-jeste-227/","content":"

Naštevanje bogate kulinarične dediščine Obalno-kraške regije bi lahko trajalo in trajalo: pašte, mineštre; jedi s kombinacijami zelenjave, mesnih omak, testenin in kraškega pršuta, jote, pedoči, seveda štruklji in tako naprej. Spominom na kuhinjo babic sta skupna temperament in prijeten vonj. Sestavine pa – seveda – domače. Pripravo nonine mineštre opisuje Nevija Šuligoj iz Črnega Kala:

Krompir je skuhala, ga zabelila, dodala malo čebule in potem je zakuhala še riž. Mogoče je dodala še malo paradižnika. In to je tako dobra mineštra, da vam ne povem. Še danes jo imam rada.«

","excerpt":"V Obalno-kraški regiji odkrivamo kulinarično dediščino ","featured-media-id":30695,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/veste-kaj-jeste/174700868","abovetitle":"","subtitle":"V Obalno-kraški regiji odkrivamo kulinarično dediščino ","category-text":"False","permalink":"2020/06/veste-kaj-jeste-227/","show-start":"2020-06-17T07:40:00+02:00","show-end":"2020-06-17T08:00:00+02:00","audio-length":"340","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/06/17/KuhamporeceptunaenoneMMC.PR1.20200617.3.0740.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174700868","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Krompir je skuhala, ga zabelila, dodala malo čebule in potem je zakuhala še riž. Mogoče je dodala še malo paradižnika. In to je tako dobra mineštra, da vam ne povem. Še danes jo imam rada.«

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"396"},{"type":"Category","id":"450"}],"meta":{"count":2}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"468"},{"type":"Author","id":"509"}],"meta":{"count":2}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"30695"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30695"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"141453","attributes":{"wp-id":361321,"date":"2020-06-04T20:30:44+02:00","modified":"2020-06-14T13:23:21+02:00","slug":"napotki-3","post-type":"post","title":"“Ti svoje poznaš, zakaj ne bi spoznal še drugega?”","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/06/napotki-3/","content":"

Naslovna izjava priprada domačinki v Črnem Kalu Neviji Šuligoj, s katero se lahko še kako strinjamo. Pa naj gre za kraje, kulinarika, sosede… Spoznavanje krajev pomeni spoznavanje ljudi in spoznavanje kulinarike, vse to pa se med seboj povezuje. Če ne spoznaš ljudi, ne spoznaš krajev. Če ne spoznaš kulinarike, ne spoznaš ljudi.

V Obalno-kraški regiji smo naredili 3 postojanke: Botanični vrt Sežana ob vili Mirasasso, Tonina hiša v Svetem Petru in Črni Kal.
\n
\nBOTANIČNI VRT SEŽANA

Ko na izvozu za Sežano zapeljem z avtomobilske ceste, se ob prihodu na Partizansko cesto na desni strani dviga kamnit zid, za njim pa visoke in bogate krošnje. In takoj – brez navigacije – vem, kje je moja prva postojanka – Botanični vrt ob vili Mirasasso. Ustavim ob pokopališču, grem mimo nekaterih stranskih vhodov, dokler ne pridem do glavnega, kjer se tudi srečam z Marjetko Kljun Terčon, vodjo Botaničnega vrta. Skozi formalni del vrta, med geometrijsko umetelno oblikovanimi pušpanovimi parterji, grmovnicami, trajnicami, mimo dveh mogočnih, več kot 20 metrov visokih sinjih libanonskih in himalajskih ceder me pospremi do vhoda v rastlinjak, postavljen leta 1890. Rastlinjak, pove Kljun Terčonova, se zgleduje po schőnbrunskem na Dunaju, do danes pa je ohranil primarno strukturo. To pomeni, da so tako podobo, kot jo vidimo danes, videli tudi tisti, ki so imeli vstop v vrt pred 130 leti: »V sam rastlinjak so nekoč delavci lahko vstopali le v posebnih copatih oz. obuvalih, da niso prenašali morebitnih bolezni, pa tudi zato, ker je bila družina Scaramanga tako natančna in redoljubna.« Kdor obišče rastlinjak, se težko zadrži, da v roke ne vzame fotoaparata in se poigrava s podobami, na katerih se znajdejo dateljnova palma, fikusi, kaktusi, monstera, ki se s svojimi številnimi listi razprostira 6 metrov v premeru.

\"\" — \nBotanični vrt SežanaFoto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija

\"\" — \nBotanični vrt SežanaFoto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija

\"\" — \nBotanični vrt SežanaFoto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija

\"\" — \nBotanični vrt SežanaFoto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija

\"\" — \nBotanični vrt SežanaFoto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija

\"\" — \nBotanični vrt SežanaFoto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija

\"\" — \nBotanični vrt SežanaFoto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija

\"\" — \nBotanični vrt SežanaFoto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija

\n\n

TONINA HIŠA

Sveti Peter nad vasjo Dragonja v občini Piran mi ponuja skok v preteklost, Tonina hiša je namreč etnološki spomenik z ohranjenimi značilnostmi istrskega kmečkega stavbarstva, v spodnjih prostorih pa je tudi rekonstruirana oljarna z oljčnim mlinom in prešo. V hiši je nekoč živela Tona oz. Antonija Gorela. O nekdanji prebivalki te hiše kustosinja za etnologijo, muzejska svetnica v Pomorskem muzeju Bogdana Marinac pravi, da je po prvi svetovni vojni živela sama, saj je izgubila hčerko in moža: »Do leta 1966, ko je umrla, je živela tradicionalno življenje stare kmečke ženice, bi lahko rekli. Tudi ni videla potrebe, da bi hišo kaj veliko prenavljala in – tako kot je bilo v navadi v tistih prejšnjih obdobjih – niso kupovali novega pohištva veliko oz. so ga samo dodajali.«

\"\" — \nTonina hišaFoto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija

\"\" — \nTonina hišaFoto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija

\"\" — \nTonina hišaFoto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija

\"\" — \nKljuči Tonine hišeFoto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija

\"\" — \nTonina hišaFoto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija

\n\n

ČRNI KAL

Črni Kal – s svojo kulturno dediščino in znamenitostmi bogata kraško-istrska vasica, ki ji naredimo kar malo krivice, ko se pogosto na poti proti Obali peljemo mimo brez postanka, čeprav tisti del pokrajine zaradi mogoče previsne stene in stolpa cerkve Sv. Valentina ujame naš pogled. No, zavijem z avtoceste in se po vijugastem strmem klancu pripeljem do omenjene cerkve. Komaj zaprem vrata avtomobila, že me prijazno pozdravita domačinka Nevija Šuligoj in tamkaj rojeni Darjo Barut, član turističnega kulturno-športnega društva “Kraški rob” Črni Kal. Seveda me takoj zanima poševni stolp, ki se ga je prijela oznaka slovenska Pisa, kot poševni stolp v Italiji. “Mi rečemo turn!” me takoj popravi Darjo Barut. Dobro, zabeleženo. Turn. Kakšne spomine sploh veže na ta zvonik, ki je zgrajen na pobočju iz pliša, mikro drsenje tal pa je ta zvonik nagnilo za 110 cm. “Kot mladostniki – bili smo stari kakšnih 10, 11, 12 let – smo plezali po strelovodu, ki je peljal na vrh in v oknih, kjer so bili zvonovi, smo plezali okrog. Danes se kar malo tresem, ko pomislim, kaj smo počeli.” Naj dodamo, da je turn visok 24 metrov.

\"\" — \nBenkova hiša, Črni KalFoto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija

\"\" — \nBenkova hiša, Črni KalFoto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija

\"\" — \nPoševni turn, Črni KalFoto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija

\"\" — \nČrni KalFoto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija

\"\" — \nMejnik med Habsburško monarhijo in Beneško republiko, Črni KalFoto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija

","excerpt":"Obalno-kraška regija: Botanični vrt Sežana, Tonina hiša pri Svetem Petru in Črni Kal","featured-media-id":30475,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/napotki/174699848","abovetitle":"","subtitle":"Obalno-kraška regija: Botanični vrt Sežana, Tonina hiša pri Svetem Petru in Črni Kal","category-text":"False","permalink":"2020/06/napotki-3/","show-start":"2020-06-14T06:45:00+02:00","show-end":"2020-06-14T07:00:00+02:00","audio-length":"1768","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/06/12/Tisvojepoznazakajnebispoznaledrugega4794294.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174699848","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

V Obalno-kraški regiji smo naredili 3 postojanke: Botanični vrt Sežana ob vili Mirasasso, Tonina hiša v Svetem Petru in Črni Kal.
\n
\nBOTANIČNI VRT SEŽANA

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — \nBotanični vrt SežanaFoto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija

\"\" — \nBotanični vrt SežanaFoto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija

\"\" — \nBotanični vrt SežanaFoto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija

\"\" — \nBotanični vrt SežanaFoto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija

\"\" — \nBotanični vrt SežanaFoto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija

\"\" — \nBotanični vrt SežanaFoto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija

\"\" — \nBotanični vrt SežanaFoto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija

\"\" — \nBotanični vrt SežanaFoto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija

"},{"kind":"html","content":"

TONINA HIŠA

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — \nTonina hišaFoto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija

\"\" — \nTonina hišaFoto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija

\"\" — \nTonina hišaFoto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija

\"\" — \nKljuči Tonine hišeFoto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija

\"\" — \nTonina hišaFoto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija

"},{"kind":"html","content":"

ČRNI KAL

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — \nBenkova hiša, Črni KalFoto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija

\"\" — \nBenkova hiša, Črni KalFoto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija

\"\" — \nPoševni turn, Črni KalFoto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija

\"\" — \nČrni KalFoto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija

\"\" — \nMejnik med Habsburško monarhijo in Beneško republiko, Črni KalFoto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"453"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"509"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"30475"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30475"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"141447","attributes":{"wp-id":361152,"date":"2020-06-04T09:30:30+02:00","modified":"2020-06-08T09:35:24+02:00","slug":"napotki-2","post-type":"post","title":"Kremšnita je z Bleda, Zmajski most v Ljubljani … Kje je pa slovenska Pisa?","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/06/napotki-2/","content":"

12 poletnih nedelj bomo na Prvem zapolnili z reportažami iz 12 statističnih regij Slovenije. Raziskovali bomo turistično manj poznane točke. Ko rečemo kremšnita, vemo, da govorimo o Bledu. Ko rečemo Zmajski most, se spomnimo na Ljubljano. Kaj pa, če rečem slovenska Pisa? Ali pa domovanja črne človeške ribice? Bi znali pokazati na zemljevidu naše države, kje se to nahaja?

Med 14. junijem in 30. avgustom bomo v nedeljski jutranji rubriki »naPOTki« ob 6:45 iskali napotke za pot.

Reportaže lahko spremljate v etru ob nedeljah ob 6:45 in tudi tudi, če se naročite na podkast “naPOTki”. Pri poslušalcih in poslušalkah pa bomo na tedenski ravni preverjali, kako pozorno ste poslušali reportaže, saj vam bomo v etru zastavili nagradno vprašanje. Tedenske nagrade bodo regionalno obarvane – npr obisk muzeja, gradu, znamenitosti, za glavno nagrado pa bomo podelili 2 nočitvi v hotelu v slovenskem zdravilišču.

Spodbujanje k preživljanju dopusta na domačih tleh pa je še kako na seznamu prioritet Slovenske turistične organizacije, s katero Prvi tudi sodeluje pri odkrivanju Slovenije. Direktorica STOja Maja Pak: “V okviru promocijske kampanje “Zdaj je čas… Moja Slovenija” želimo pokazati, da Slovenija ponuja raznolike možnosti za daljše in krajše počitnice ter doživetja v vseh letnih časih.”

Izbrane turistične točke v posameznih regijah bomo predstavljali po naslednjem vrstnem redu:

14.junij: Obalno-kraška regija
\n21. junij: Osrednjeslovenska regija
\n28. junij: Podravska regija
\n5. julij: Koroška regija
\n12. julij: Goriška regija
\n19. julij: Posavska regija
\n26. julij: Primorsko-notranjska regija
\n2. avgust: Zasavska regija
\n9. avgust: Jugovzhodna regija
\n16. avgust: Savinjska regija
\n23. avgust: Gorenjska regija
\n30. avgust: Pomurska regija

","excerpt":"12 nedelj, 12 reportaž iz 12 slovenskih regij","featured-media-id":30382,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/napotki/174698027","abovetitle":"","subtitle":"12 nedelj, 12 reportaž iz 12 slovenskih regij","category-text":"False","permalink":"2020/06/napotki-2/","show-start":"2020-06-07T06:45:00+02:00","show-end":"2020-06-07T07:00:00+02:00","audio-length":"439","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2020/06/04/12nedelj12reportaiz12slovenskihregij4784271.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174698027","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Med 14. junijem in 30. avgustom bomo v nedeljski jutranji rubriki »naPOTki« ob 6:45 iskali napotke za pot.

"},{"kind":"html","content":"

Izbrane turistične točke v posameznih regijah bomo predstavljali po naslednjem vrstnem redu:

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"450"},{"type":"Category","id":"453"}],"meta":{"count":2}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"509"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"30382"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30382"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"140553","attributes":{"wp-id":357578,"date":"2020-05-19T00:40:35+02:00","modified":"2020-06-01T21:31:03+02:00","slug":"studio-ob-17-00-277","post-type":"post","title":"Domači gosti, dobrodošli!","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/05/studio-ob-17-00-277/","content":"

Meje se le počasi odpirajo, a vendar je jasno, da bo letošnje poletje drugačno od prejšnjih. Pozivi domačinov k preživljanju počitnic na domačih tleh so že znani, kot tudi, da slovenski gost ne bo rešil domačega turizma, lahko pa pomaga blažiti posledice koronakrize. Eden od načinov je – kot predvideva vlada – z vavčerji, ki jih bodo lahko državljani Slovenije vnovčili v domačih nastanitvenih kapacitetah. A za privabljanje bo potrebno še kaj drugega. Kako dobro poznamo slovenskega gosta, glede na to da tri četrtine turistov predstavljajo tuji turisti? Kako jih naslavljati? Bodo pripravljeni doma trošiti več? Odgovore iščejo voditeljica Tina Lamovšek in gosti:

– Jana Apih, direktorica Zavoda Tovarna trajnostnega turizma podjetja Goodplace
\n– Iztok Altbauer, direktor Združenja slovenskih naravnih zdravilišč
\n– Marko Lenarčič, direktor gospodarskega interesnega združenja Slovenija Outdoor
\n– Zenel Batagelj, partner v podjetju Valicon in član strokovnega sveta Slovenske turistične organizacije.

","excerpt":"V luči znanih razmer bodo gostinski in turistični delavci iskali pozornost domačinov","featured-media-id":30322,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/studio-ob-17h/174697245","abovetitle":"","subtitle":"V luči znanih razmer bodo gostinski in turistični delavci iskali pozornost domačinov","category-text":"False","permalink":"2020/05/studio-ob-17-00-277/","show-start":"2020-06-01T17:05:00+02:00","show-end":"2020-06-01T18:00:00+02:00","audio-length":"3346","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2020/06/01/DomaigostidobrodoliMMC.PR1.20200601.1.1705.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174697245","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"385"},{"type":"Category","id":"443"}],"meta":{"count":2}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"509"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"30322"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30322"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"139546","attributes":{"wp-id":354935,"date":"2020-05-01T00:40:38+02:00","modified":"2020-05-14T18:18:06+02:00","slug":"studio-ob-17-00-265","post-type":"post","title":"Kako daleč letos na dopust?","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/05/studio-ob-17-00-265/","content":"

Kako in kje bomo letos dopustovali? S tem vprašanjem se ukvarjamo že vse od začetka pandemije. Število mednarodnih turističnih potovanj je lani doseglo kar 1,5 milijarde, ta številka pa naj bi se po prvotnih napovedih do leta 2030 povečala na 1,8 milijarde. A to so projekcije iz zlate dobe turizma, ko sveta še ni prizadela koronakriza. Izbira destinacij zdaj ne bo tako pestra, veliko turistov se bo verjetno raje odpravilo na bližnje destinacije, tudi s svojim prevoznim sredstvom. Kako daleč bomo lahko odpotovali, bo seveda odvisno od epidemiološke slike posameznih držav in dogovorov med njimi. Kako bodo turisti lahko prehajali meje – navsezadnje je tudi Slovenija mednarodna turistična destinacija, odvisna od tujih turistov – z voditeljico Tino Lamovšek in gosti.

Gosti:
\n– Helena Cvikl, v. d. generalne direktorice Direktorata za turizem na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo,
\n– Tatjana Lejko Zupanc, predstojnica Klinike za infekcijske bolezni ljubljanskega UKC in članica strokovne posvetovalne skupine pri ministrstvu za zdravje,
\n– Metka Bradetič, direktorica predstavništva Hrvaške turistične skupnosti v Sloveniji,
\n– Matej Knaus, predsednik Združenja turističnih agencij Slovenije, član upravnega odbora Evropskega združenja turističnih organizacij in generalni direktor agencije Palma.

","excerpt":"Z odpiranjem mej in budnim spremljanjem razmer se turizem počasi prebuja","featured-media-id":29980,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/studio-ob-17h/174693017","abovetitle":"","subtitle":"Z odpiranjem mej in budnim spremljanjem razmer se turizem počasi prebuja","category-text":"False","permalink":"2020/04/studio-ob-17-00-265/","show-start":"2020-05-14T17:05:00+02:00","show-end":"2020-05-14T18:00:00+02:00","audio-length":"3312","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/05/14/KakodaleletosnadopustMMC.PR1.20200514.4.1705.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174693017","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"385"},{"type":"Category","id":"443"}],"meta":{"count":2}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"509"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"29980"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29980"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"138159","attributes":{"wp-id":351214,"date":"2020-04-07T00:40:19+02:00","modified":"2020-04-21T07:57:06+02:00","slug":"studio-ob-17-00-247","post-type":"post","title":"Turizem 2.0","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/04/studio-ob-17-00-247/","content":"

Da misel “turizem smo ljudje” še kako drži, v zadnjih tednih na žalost ugotavljajo tako tisti, ki delajo v tej panogi, kot tisti, ki so si življenje popestrili s potovanji. Svojo ranljivost je ta panoga doslej pokazala ob vsaki naravni nesreči ali terorističnem napadu, a si je po takih in drugačnih dogodkih tudi opomogla. Ob »koronakrizi« pa se zdi, da so se temelji, na katerih smo razvijali slovenski turizem zadnjih 30 let, podrli kot hišica iz kart. Bo torej treba začeti znova? O tem voditeljica Tina Lamovšek in gosti:
\n– Helena Cvikl, v.d. direktorice Direktorata za turizem MGRT,
\n– Maja Uran Maravič, redna profesorica na Fakulteti za turistične študije Turistica Primorske univerze,
\n– Gregor Jamnik, predsednik Združenja slovenskih hotelirjev in direktor ljubljanskega hotela Slon,
\n– Ana Roš, chefinja v Hiši Franko v Kobaridu.

","excerpt":"Panoga je doživela popoln šok. Jo obnoviti ali zasnovati na novo?","featured-media-id":29622,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/studio-ob-17h/174687335","abovetitle":"","subtitle":"Panoga je doživela popoln šok. Jo obnoviti ali zasnovati na novo?","category-text":"False","permalink":"2020/04/studio-ob-17-00-247/","show-start":"2020-04-20T17:05:00+02:00","show-end":"2020-04-20T18:00:00+02:00","audio-length":"3405","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/04/20/Turizem2.0MMC.PR1.20200420.1.1705.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174687335","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"385"},{"type":"Category","id":"443"}],"meta":{"count":2}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"509"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"29622"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29622"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"137201","attributes":{"wp-id":348675,"date":"2020-03-22T00:39:16+01:00","modified":"2020-04-04T08:15:04+02:00","slug":"sobotno-branje-182","post-type":"post","title":"Marko Radmilovič: Kolesar","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/03/sobotno-branje-182/","content":"

Če smo knjige na naše knjižne police “uvažali” s hladnega severa – govorimo o skandinavskih kriminalkah – zadnjih nekaj let tudi v domačih logih ne primanjkuje pisateljev tovrstne literature. V to žanrsko poslastico je zdaj zagrizel tudi naš novinarski kolega iz Dokumentarno-feljtonske redakcije Marko Radmilovič. V knjigi Kolesar je kot vezni člen med liki uporabil usodo slovenskega interniranca Janeza Godca. Nanj je naletel že pred desetletjem, o njem tudi posnel dokumentarni portret “Kantata za Janeza Godca”. V romanu delčke življenjske zgodbe Godca najdemo v liku Janeza Pevca.

Janez Pevec nikakor ni črno-bel lik, temveč se giblje v polju sivine: “Sivina je tudi sporočilo tega filma in upam, da se jo da najti v podtonih romana, da je ta polpretekla zgodovina, ki jo danes razumemo kot binarno kodo ‘1 ali 0’, imela mnogo sivih odtenkov; niso bili vsi junaki, niso bili vsi podleži.”

Vrata preteklosti se odprejo, ko protagonist Kreps v roke dobi skrivnostni ključ od starejšega gospoda, ki ga še isti večer umorijo…

","excerpt":" Kriminalka tako nasmeji kot preseneti ob zavedanju, da nekateri dogodki slonijo na resnični usodi interniranca Janeza Godca","featured-media-id":29357,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/sobotno-branje/174683360","abovetitle":"","subtitle":" Kriminalka tako nasmeji kot preseneti ob zavedanju, da nekateri dogodki slonijo na resnični usodi interniranca Janeza Godca","category-text":"False","permalink":"2020/03/sobotno-branje-182/","show-start":"2020-04-04T14:30:00+02:00","show-end":"2020-04-04T15:30:00+02:00","audio-length":"1214","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/04/03/MarkoRadmiloviKolesar4698050.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174683360","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Vrata preteklosti se odprejo, ko protagonist Kreps v roke dobi skrivnostni ključ od starejšega gospoda, ki ga še isti večer umorijo…

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"381"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"509"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"29357"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29357"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"137014","attributes":{"wp-id":348210,"date":"2020-03-19T00:37:43+01:00","modified":"2020-04-01T17:46:22+02:00","slug":"intervju-229","post-type":"post","title":"“Mogoče je to čas streznitve tudi za vse turiste, ki smo po svetu hodili kot nekakšni božji izbranci”","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/03/intervju-229/","content":"

Gost sredinega Intervjuja na Prvem ima v zadnjem mesecu zaradi pandemije koronavirusa in vračanja Slovencev z žariščnih območij po vsem svetu eno najbolj klicanih telefonskih številk v državi. Vodja konzularne službe ministrstva za zunanje zadeve Andrej Šter je tako postal obraz kriznega upravljanja. S svojo ekipo štiriindvajset ur na dan deluje kot dobro podmazan stroj. S svojo neposrednostjo in občasnim slikovitim izborom besed pove tako, kot je, in zadev nikakor ne olepšuje, tudi zato ga imajo mnogi za popolno nasprotje stereotipne podobe suhoparnega birokrata.

“Prišel, videl, spravil Slovence domov.” Bi tako na kratko opisal svoje delo zadnjih tednov? “Prvi dve sta v pretekliku, zadnja pa je še v izvajanju, ker Slovence imamo še zunaj. Dobro je videti, da ljudje prihajajo individualno od vsepovsod. Nekateri pa so se odločili, da ostanejo tam, kjer so. Tudi teh smo veseli, samo če nam sporočijo, da ni treba nanje misliti kot na eno nasedlo lupinico.” Približno osemsto Slovencev čaka na vrnitev.

Delovniki so seveda intenzivni: spat hodi ob enih ali dveh zjutraj, zbuja se ob štirih: “Mogoče tudi kakšne pol ure prej. Tiste ure so zelo dragocene, ker se lahko ukvarjaš z zadevo, ki ti je prejšni dan ni uspelo zaključiti. Sem vesel, da sem lahko z Jelkom Kacinom (vladnim govorcem za covid-19, s katerim se skupaj prevažata v službo in iz nje, op. a.) veliko skupaj, ker je zelo dobro z nekom prediskutirati kakšno tako situacijo, o kateri nimaš pojma. Sicer je pa čez dan moja naloga, da ljudi opogumljam, da ne izgubijo volje do dela. Imam čudovite sodelavce.”

Improvizacija igra veliko vlogo pri njegovem delu, saj, kot pojasni Šter, “smo sredi januarja začeli z romantičnimi predstavami, da’tam na Kitajskem pa eni kašljajo’. Nihče ni želel vedeti, da postaja to naš skupni problem.”

Na MZZ 24/7 živi tako imenovana konzularna krizna celica, dodatno motivacijo in energijo pa črpajo tudi z motivacijskega zidu, kot je razvidno iz objave MZZ-ja na njihovem uradnem profilu na Twitterju, ki je poln samolepilnih listkov z napisi, kot so: “Hvala, g. Šter,” in “Sin je prišel iz Indije. Mama že kuha juho.” “Krizno celico sestavljajo mlajši in starejši. Vzpostavila se je nekakšna mikroklima, da si oblikujejo svoj delovni prostor in pogoje tako, da jim ustrezajo. Če so jim dane take stvari, vidim, da so uspešnejši, temu ne nasprotujem. Vzdrževalci na ministrstvu bodo verjetno potem žalostni, ker rečejo: ‘A niste mogli tega na steklo lepiti, ker na zidu listki puščajo sledi?’ Naj to kar pušča sled, ker če je to majhno zadovoljstvo, potem naj bo,” z nasmeškom pojasni vodja konzularne službe.

Andreja Štera sicer lahko opišemo kot neposrednega, učinkovitega človeka s smislom za humor in – otroško navihanostjo. Ta morda tudi pojasni njegovo najljubšo literaturo, to sta Pika Nogavička – naslovna junakinja svet odraslih vidi kot dolgočasnega – in Pomladni dan Cirila Kosmača (kjer se pripovedovalec po vrnitvi po vojni v svoj rojstni kraj spominja svojega otroštva in mladosti). In smo spet pri otroškosti in mladosti: “Ja, ti dve sporočili sta na neki način povezani, a hkrati različni. Kosmač je veleum, njegov Pomladni dan si zasluži, da bi bil filman v epopeji. Pika Nogavička pa … to je knjiga, ki jo imam vedno na nočni omarici. Imam približno tristo petdeset izdaj v sedemdesetih jezikih. Kadar koli grem brat to knjigo, magari samo poglavje, najdem kakšno novo tako misel ali konotacijo. Knjiga še zdaleč ni samo otroška. Ima globoka sporočila, govori o enakosti spolov, o tem, da so punce enakovredne članice družbe, o tem, da če si prizadevaš in si pošten, lahko računaš, da boš uspel, in da se je treba zavzeti za tiste, ki so v družbi potisnjeni na stran.”

Pri Piki Nogavički mi je všeč, da še zdaleč ni samo otroška knjiga, temveč nosi veliko pomembnih sporočil v sebi.

To, da si brez dlake na jeziku, neposreden, da ljudi in situacijo označiš za nespametne in neodgovorne, nikako ne pomeni, da nisi diplomatski. Kot pojasni: “Stereotip diplomata v fraku, ki je kaviar in pije šampanjec, je ‘outdated’. Moderna diplomacija je aktivna, komunikativna, vrednoti in ima svoje mnenje – če je tako, ki ga mora povedati na glas in neposredno, tudi pove.” Želi si, da bi slovenska diplomacija šla iz predmoderne v moderno fazo. “To ni povezano z leti, gre za to, ali človek to razume ali ne.”

Kdaj in kam bomo potovali? Resnica je grenka. A prej ko bomo razumeli, da zdaj ne moremo nikamor potovati, niti v Moravče, prej bomo spet prišli v razmere, ko bomo potovali kam dlje od Moravč. “A tudi ne vsepovsod in na način kot nekoč,” konča Šter.

","excerpt":"Vodja konzularne službe Ministrstva za zunanje zadeve Andrej Šter","featured-media-id":29335,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/intervju-radio/174682751","abovetitle":"","subtitle":"Vodja konzularne službe Ministrstva za zunanje zadeve Andrej Šter","category-text":"False","permalink":"2020/03/intervju-229/","show-start":"2020-04-01T10:10:00+02:00","show-end":"2020-04-01T11:00:00+02:00","audio-length":"2995","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/04/01/AndrejterMMC.PR1.20200401.3.1010.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174682751","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Improvizacija igra veliko vlogo pri njegovem delu, saj, kot pojasni Šter, “smo sredi januarja začeli z romantičnimi predstavami, da’tam na Kitajskem pa eni kašljajo’. Nihče ni želel vedeti, da postaja to naš skupni problem.”

"},{"kind":"html","content":"

Pri Piki Nogavički mi je všeč, da še zdaleč ni samo otroška knjiga, temveč nosi veliko pomembnih sporočil v sebi.

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"309"},{"type":"Category","id":"443"}],"meta":{"count":2}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"509"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"29335"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29335"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"136544","attributes":{"wp-id":346837,"date":"2020-03-11T00:37:37+01:00","modified":"2020-03-24T11:30:48+01:00","slug":"telovadba-doma","post-type":"post","title":"Jane Fonda je to počela že v 80ih","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/03/telovadba-doma/","content":"

Površina, na kateri se zdaj gibamo, se je omejila na skoraj nekaj 10 kvadratnih metrov, kolikor meri naše stanovanje, saj so se ljudje z vsega sveta, da bi se uprli koronavirusu, samoizolirali. S tem so se na glavo obrnile naše vsakdanje rutine in navade. Med te bi moralo biti vključeno tudi gibanje našega telesa; zdaj, v tem času, ko marsikoga prevevajo negotovost, tesnoba in strah, še toliko bolj. To, da smo obtičali doma, namreč nikakor ne pomeni, da ves dan obtičimo na kavču ali za pisalno mizo, saj lahko telesne vaje izvajamo tudi na majhni površini.

Kot pojasnjuje vodja Ambulante za klinično prehrano na ljubljanskem Onkološkem inštitutu doc. dr. Nada Rotovnik Kozjek, gibanje stimulira naš imunski sistem: “Danes imamo dobre znanstvene dokaze, da pol ure do ene ure aerobne telesne vadbe na dan stimulira tiste celice, ki znajo obračunati tudi z virusi in zaščititi sluznično imunost, tudi dihala, zlasti zgornja dihala, ki so zdaj na udaru.” Rotovnik Kozjekova predlaga vsem, ki lahko v samoizolaciji gredo ven in hodijo okoli hiše ali po stopnicah (oz. kaj podobnega), svojo telesno aktivnost usmerijo v ta način vadbe. Seveda se da poiskati te načine telesne vadbe, ki te stimulirajo, tudi znotraj štirih sten. Poda primere: “Lahko hodite na mestu, visoko dvigujete kolena in nekako imitirate tek, če nimate primernih naprav doma. To je trenutno prva izbira, ob tem pa je koristno izvajati tudi vadbe za moč.”

Popolnemu brezdelju se ne smemo prepustiti, zato je v času samoizolacije rutina, ki je zdaj glede na razmere spremenjena, še kako pomembna, pravi direktor Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana psihiater in psihoterapevt prof. dr. Borut Škodlar. Pri vadbi v domačem okolju zna biti na preizkušnji moč volje – imamo dovolj samodiscipline, da v svoj nov vsakdan vpeljemo dejavnosti, ki prej niso bile del rutine? Ko imamo nenadoma na voljo veliko ur, seznam dejavnosti pa omejen, je priporočljivo načrtovati, kako bomo preživljali čas. Pripravimo si urnik, ki mu lahko sledimo.”Čeprav rutina navidezno zamejuje ali ukaluplja naš dan, je za preživljanje situacij, kjer smo sami, v tišini, brez stikov, zlata vredna. Namreč, izkušnja ljudi, ki so bili zaradi različnih življenskih okoliščin – menihi, puščavniki, samotarji, ki so bili osamljeni zaradi naravnih ali družbenih kontekstov – je pozitivna. Jaz bi absolutno priporočal, da si za telesno aktivnost vzamemo čas enkrat ali dvakrat na dan. Dvakrat po 15 minut se morda sliši malo, a s tem veliko naredimo zase,” priporoča Škodlar.

Rekreacije se torej lahko lotimo tudi doma, vadbenih videov, ki so na voljo na YouTubu in drugih spletnih virih ali pa v mobilnih aplikacijah, še nikoli ni bilo tako veliko. Začetki vadbe, ki ji sledimo prek ekrana, segajo sicer že v 80leta – spomnimo se na Jane Fonda in njene VHS kasete z aerobiko – nove generacije pa so ta način rekreiranja odkrile v dobi, v kateri si s tehnologijo pomagamo na vseh področjih življenja. Športni filozof in učitelj dihanja dr. Milan Hosta: “Vsak ima lahko svojega osebnega trenerja. Če je bilo to prej rezervirano za tiste, ki so si to lahko privoščili, se zdaj lahko ta trener prek te tehnologije razprši na sto koncev, se klonira dobesedno. V tej družbi status veliko pomeni. Zdaj, če že ne moreš imeti osebnega trenerja, ki hodi k tebi domov ali pa ti k njemu, se lahko priključiš nanj prek internetne aplikacije.”

A kdo je na drugi strani ekrana – je to strokovnjak ali zgolj fitnes influencer? Stroka mora biti, vsem na srce polaga fitnes trenerka (diplomantka fakultete za šport), ki ponuja spletni program telovadbe, Nuša Gnezda:”Sama, ko iščem kakršnega koli strokovnjaka, naj bo to frizer ali zobozdravnik, se prej res dobro pozanimam, preden h komu grem. To bi moralo veljati tudi, ko gre za naše telo. Čisto tako: a bi šli k zobozdravniku, ki nima opravljene šole? Odgovor je na dlani.” Nuša Gnezda opozarja na pomembnost, kako se vadbeni program oblikuje: “Ravno zato so pomembne izkušnje, preden prideš ven s spletnim programom, da veš, kako in zakaj nekaj deluje, ker enostavno moraš paziti na ljudi in izbrati take vaje, pri katerih se ne bodo poškodovali, bodo pa prišli do nekih rezultatov. Vaje ne smejo biti preveč komplicirane, paziti je treba na tehniko izvajanja vaj. Zato pa tudi pravim, pazite, res pazite na razne programe na YouTubu, ki so vprašljivi.”

","excerpt":"Telovadba doma (z uporabo mobilnih aplikacij in spleta) v zadnjih letih vse bolj priljubljena, v času samoizolacije še toliko bolj ","featured-media-id":29207,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/intelekta/174680781","abovetitle":"","subtitle":"Telovadba doma (z uporabo mobilnih aplikacij in spleta) v zadnjih letih vse bolj priljubljena, v času samoizolacije še toliko bolj ","category-text":"False","permalink":"2020/03/telovadba-doma/","show-start":"2020-03-24T10:10:00+01:00","show-end":"2020-03-24T11:00:00+01:00","audio-length":"2691","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/03/23/JaneFondajetopoelaev80ih4684944.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174680781","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"308"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"509"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"29207"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29207"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"136981","attributes":{"wp-id":348089,"date":"2020-03-18T14:39:46+01:00","modified":"2020-03-19T16:48:51+01:00","slug":"drzite-se-izolacije-in-nasveta-stroke","post-type":"post","title":"Držite se izolacije in nasveta stroke","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/03/drzite-se-izolacije-in-nasveta-stroke/","content":"

V teh razmerah, ko čutimo vpliv koronavirusa na naše vsakdanje navade, se porajajo številna vprašanja, med drugim tudi, kako je v primerih, v katerih so starši ločeni in imajo z nekdanjim partnerjem sodno določene stike glede otrok. Stiki otrok s starši so praviloma določeni s sodnimi odločbami, ki so izvršljive.

“Spoštovati je treba hierarhijo vrednot in pravic. Pavica do življenja je nad pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja,” pojasni odvetnica Nina Radulovič. To pomeni, da država s sprejemom nujnih ukrepov ne posega v pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja in s tem izvršuje samo svojo dolžnost. Država je dolžna storiti vse, kar je v njeni moči, da je pravico do življenja mogoče uresničiti, ko ima na tehtnici interese individuuma ter zaščito življenja in zdravstvenega sistema v državi na drugi strani.

Ostanite mirni, virusa ni poslal nekdanji partner, ne izvira niti iz njegove sfere, zadeve je treba reševati z umirjenostjo, ne bodo trajale večno.

Konkreten primer: materi oz. očetu je zdravnica svetovala izolacijo, otrok je pri njih – nekdanji partner ima predvidene stike konec tega tedna in pri tem vztraja – kaj naj naredijo? “Držijo se izolacije in nasveta stroke, ravnati je treba tako, kot da smo vsi okuženi,” polaga na srce Nina Radulovič.

Če bi bila v Sloveniji razglašena karantena, potem v poštev ne pridejo nikakršni stiki, v zdajšnjem stanju pa odvetnica meni, da se stiki, ki jih je mogoče varno izvesti (če so na primer starši doma relativno blizu, če otrok ne prihaja v stik z drugimi sorodniki) v obliki, ki jo dopušča zdravstvena stroka, lahko izvedejo, a le po tehtnem premisleku.

V takih primerih ravnamo tudi po principu bolje nekaj kot nič, na primerih ponazori Nina Radulovič: “Vsakršni stik v konkretnem položaju je dobrodošel. Zavedati se moramo, da iščemo najboljšo rešitev med slabimi možnostmi. Seveda fizičnega stika ne moremo nikoli nadomestiti z videoklicem prek skypa.” Morda si lahko omislimo ročno napisano pismo in čeprav otrok še ne zna brati in mu ga prebere eden od staršev, to spodbuja vedenje, da ni sam. Po drugi strani pa lahko tudi otrok nariše kakšno risbico ali pošlje fotografijo, da se ta čustvena vez ohranja.

","excerpt":"Pri stikih otrok z ločenimi starši v času omejitev druženja ravnajmo premišljeno in varno","featured-media-id":27568,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174679677","abovetitle":"","subtitle":"Pri stikih otrok z ločenimi starši v času omejitev druženja ravnajmo premišljeno in varno","category-text":"False","permalink":"2020/03/drzite-se-izolacije-in-nasveta-stroke/","show-start":"2020-03-18T16:40:00+01:00","show-end":null,"audio-length":"959","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/03/18/Pristikihotrokzloenimistarivasuomejitevdruenjaravnajmopremiljenoinvarno4679300.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174679677","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Ostanite mirni, virusa ni poslal nekdanji partner, ne izvira niti iz njegove sfere, zadeve je treba reševati z umirjenostjo, ne bodo trajale večno.

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"272"},{"type":"Category","id":"443"}],"meta":{"count":2}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"509"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"27568"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/27568"}},"frontpage-image":{"data":null}}}],"included":[{"type":"Author","id":"468","attributes":{"slug":"natasa-raslrtvslo-si","name":"Nataša Rašl","twitter":"","facebook":"","title":"Novinarka","description":"Nataša Rašl je magistrica novinarskih študij. Njena radijska zgodba se je začela med študijem komunikologije leta 2008, ko je začela opravljati delo jutranje asistentke na Prvem programu Radia Slovenija. Po letu dni je začela z ustvarjanjem lastnih novinarskih prispevkov pod okriljem Uredništva dnevno aktualnega programa, kjer je zaposlena tudi danes. Je avtorica različnih oddaj in voditeljica torkovih juter na Prvem.","image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_1786-360x360.jpg","image-landscape":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_1786-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"509","attributes":{"slug":"tina-lamovsekrtvslo-si","name":"Tina Lamovšek","twitter":"@tinalamovsek","facebook":"","title":"Urednica uredništva","description":"","image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/09/tina_web-360x360.jpg","image-landscape":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/09/tina_web-980x551.jpg"}},{"type":"Category","id":"272","attributes":{"wp-id":34,"description":"Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/aktualno/","name":"Aktualno","slug":"aktualno","parent-wp-id":0,"permalink":"aktualno/","show-description":"","show-image":null,"show-no-gradient":false,"broadcast-day":"","broadcast-hour":"","sidebar":"","hide-future":false,"show-removal-notice":false,"format":"wide","collection":false},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"101"}],"meta":{"count":1}}}},{"type":"Category","id":"308","attributes":{"wp-id":3,"description":"Z uglednimi strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij skušamo v Intelekti ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/intelekta/","name":"Intelekta","slug":"intelekta","parent-wp-id":0,"permalink":"intelekta/","show-description":"Z uglednimi strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij skušamo v Intelekti ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.","show-image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/07/podcast_naslovice_1400x1400_intelekta-360x360.jpg","show-no-gradient":false,"broadcast-day":"Torek","broadcast-hour":"10:10","sidebar":"","hide-future":true,"show-removal-notice":false,"format":"square","collection":false},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"4"},{"type":"CategoryShowLink","id":"5"},{"type":"CategoryShowLink","id":"72"}],"meta":{"count":3}}}},{"type":"Category","id":"309","attributes":{"wp-id":53,"description":"Aktualni pogovori z gosti","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/intervju/","name":"Intervju","slug":"intervju","parent-wp-id":0,"permalink":"intervju/","show-description":"Aktualni pogovori z gosti","show-image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/01/intervju-1400x1400_px34-360x360.jpg","show-no-gradient":false,"broadcast-day":"","broadcast-hour":"","sidebar":"","hide-future":true,"show-removal-notice":false,"format":"square","collection":false},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"5"},{"type":"CategoryShowLink","id":"56"},{"type":"CategoryShowLink","id":"81"}],"meta":{"count":3}}}},{"type":"Category","id":"381","attributes":{"wp-id":27,"description":"Oddaja je namenjena pogovoru z enim, po navadi pa z dvema sogovornikoma, in sicer o temi, ki je tako ali drugače povezana z literaturo. Oddaja Sobotno branje govori o knjigah na drugačen način. Kakšen? Poslušajte jo.","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/sobotno-branje/","name":"Sobotno branje","slug":"sobotno-branje","parent-wp-id":0,"permalink":"sobotno-branje/","show-description":"Oddaja je namenjena pogovoru z enim, po navadi pa z dvema sogovornikoma, in sicer o temi, ki je tako ali drugače povezana z literaturo. Oddaja Sobotno branje govori o knjigah na drugačen način. Kakšen? Poslušajte jo.","show-image":"//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/02/5088254388_3a32e61ab8_b-1024x600.jpg","show-no-gradient":false,"broadcast-day":"sobota","broadcast-hour":"14:30","sidebar":"","hide-future":true,"show-removal-notice":false,"format":"wide","collection":false},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"8"},{"type":"CategoryShowLink","id":"9"},{"type":"CategoryShowLink","id":"78"},{"type":"CategoryShowLink","id":"87"}],"meta":{"count":4}}}},{"type":"Category","id":"385","attributes":{"wp-id":93,"description":"Aktualna oddaja vsak delovni dan v tednu, v kateri se odzivamo na dogajanje doma in po svetu. Dobra zgodba smo že 43 let. V tem času smo spremljali in komentirali vse pomembnejše teme.","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/","name":"Studio ob 17.00","slug":"studio-ob-17h","parent-wp-id":0,"permalink":"studio-ob-17h/","show-description":"Aktualna oddaja vsak delovni dan v tednu, v kateri se odzivamo na dogajanje doma in po svetu. Dobra zgodba smo že 43 let. V tem času smo spremljali in komentirali vse pomembnejše teme.","show-image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/07/podcast_naslovice_1400x1400_studio17-360x360.jpg","show-no-gradient":false,"broadcast-day":"","broadcast-hour":"","sidebar":"","hide-future":true,"show-removal-notice":false,"format":"square","collection":false},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"14"},{"type":"CategoryShowLink","id":"15"},{"type":"CategoryShowLink","id":"16"},{"type":"CategoryShowLink","id":"79"}],"meta":{"count":4}}}},{"type":"Category","id":"396","attributes":{"wp-id":235,"description":"Oddaja o vsem tistem, kar se skriva v hrani.","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/veste_kaj_jeste/","name":"Veste, kaj jeste?","slug":"veste_kaj_jeste","parent-wp-id":0,"permalink":"veste_kaj_jeste/","show-description":"","show-image":null,"show-no-gradient":false,"broadcast-day":"","broadcast-hour":"","sidebar":"","hide-future":false,"show-removal-notice":false,"format":"wide","collection":false},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"60"},{"type":"CategoryShowLink","id":"62"}],"meta":{"count":2}}}},{"type":"Category","id":"443","attributes":{"wp-id":510,"description":"","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/koronavirus/","name":"Koronavirus","slug":"koronavirus","parent-wp-id":0,"permalink":"koronavirus/","show-description":"","show-image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/alcohol-gel-818254_1920-1.jpg","show-no-gradient":false,"broadcast-day":"","broadcast-hour":"","sidebar":"","hide-future":true,"show-removal-notice":false,"format":"wide","collection":false},"relationships":{"show-links":{"data":[],"meta":{"count":0}}}},{"type":"Category","id":"450","attributes":{"wp-id":517,"description":"Vsak dan prehitimo sončni vzhod.","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/jutro/","name":"Jutro","slug":"jutro","parent-wp-id":0,"permalink":"jutro/","show-description":"Vsak dan prehitimo sončni vzhod.","show-image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/coffee-1209090_1920.png","show-no-gradient":false,"broadcast-day":"vsak dan","broadcast-hour":"5.00–9.00","sidebar":"","hide-future":false,"show-removal-notice":false,"format":"wide","collection":true},"relationships":{"show-links":{"data":[],"meta":{"count":0}}}},{"type":"Category","id":"453","attributes":{"wp-id":524,"description":"Nastavimo navigacijo na (ne)znane koordinate in se z napotki opremimo za pot po Sloveniji. ","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/napotki/","name":"naPOTki","slug":"napotki","parent-wp-id":0,"permalink":"napotki/","show-description":"Nastavimo navigacijo na (ne)znane koordinate in se z napotki opremimo za pot po Sloveniji. ","show-image":null,"show-no-gradient":false,"broadcast-day":"nedelja ","broadcast-hour":"6.45","sidebar":"","hide-future":false,"show-removal-notice":false,"format":"wide","collection":false},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"124"},{"type":"CategoryShowLink","id":"125"}],"meta":{"count":2}}}},{"type":"Media","id":"27568","attributes":{"wp-id":335181,"title":"DRUŽINA","caption":"","media-source":"wondermar/pixabay","media-source-url":"https://pixabay.com/photos/fog-mist-golden-sunrise-lake-79456/","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/12/druzina.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/12/druzina-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/12/druzina-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/12/druzina.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29207","attributes":{"wp-id":348817,"title":"dumbbells-2465478_1920","caption":"","media-source":"stevepb/pixabay","media-source-url":"https://pixabay.com/photos/dumbbells-training-fitness-gym-2465478/","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/dumbbells-2465478_1920-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/dumbbells-2465478_1920-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/dumbbells-2465478_1920-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/dumbbells-2465478_1920-1200x800.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29335","attributes":{"wp-id":350256,"title":"Šter","caption":"","media-source":"Prvi","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/ster-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/ster-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/ster-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/ster-1200x900.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29357","attributes":{"wp-id":350501,"title":"kolesar","caption":"Marko Radmilovič: Kolesar","media-source":"Tina Lamovšek, Radio Prvi","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/kolesar-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/kolesar-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/kolesar-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/kolesar-1200x900.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29622","attributes":{"wp-id":353011,"title":"2020-04-15 koronaturizem 3 – foto Bobo","caption":"Ljubljana, Mestni trg, prej in potem,","media-source":"BoBo","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/2020-04-15-koronaturizem-3-foto-bobo-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/2020-04-15-koronaturizem-3-foto-bobo-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/2020-04-15-koronaturizem-3-foto-bobo-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/2020-04-15-koronaturizem-3-foto-bobo-1200x800.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29980","attributes":{"wp-id":356761,"title":"2020-04-27 terme podčetrtek 2- foto BoBo","caption":"Prazne terme","media-source":"BoBo","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/2020-04-27-terme-podcetrtek-2-foto-bobo-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/2020-04-27-terme-podcetrtek-2-foto-bobo-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/2020-04-27-terme-podcetrtek-2-foto-bobo-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/2020-04-27-terme-podcetrtek-2-foto-bobo-1200x800.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"30322","attributes":{"wp-id":360536,"title":"2020-06-01 Tina in gostje s17 – foto Radio Slovenija","caption":"Gostje Studia ob 17-ih.","media-source":"Radio Slovenija","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/2020-06-01-tina-in-gostje-s17-foto-radio-slovenija-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/2020-06-01-tina-in-gostje-s17-foto-radio-slovenija-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/2020-06-01-tina-in-gostje-s17-foto-radio-slovenija-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/2020-06-01-tina-in-gostje-s17-foto-radio-slovenija-1200x900.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"30382","attributes":{"wp-id":361207,"title":"Statistične_regije_Slovenije_2016 (1)","caption":"12 statističnih regij Slovenije","media-source":"SURS","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/statisticne_regije_slovenije_2016-1-980x551.png","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/statisticne_regije_slovenije_2016-1-360x215.png","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/statisticne_regije_slovenije_2016-1-360x360.png","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/statisticne_regije_slovenije_2016-1.png","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"30475","attributes":{"wp-id":362273,"title":"IMG_3465","caption":"Rastlinjak v Botaničnem vrtu Sežana","media-source":"Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/img_3465-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/img_3465-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/img_3465-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/img_3465.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"30695","attributes":{"wp-id":364004,"title":"soup-4381589_1920","caption":"","media-source":"congerdesign","media-source-url":"https://pixabay.com/photos/soup-soup-pot-soup-spoon-eat-lunch-4381589/","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/soup-4381589_1920-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/soup-4381589_1920-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/soup-4381589_1920-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/soup-4381589_1920-1200x804.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"31428","attributes":{"wp-id":374602,"title":"IMG_5313","caption":"Krvavec","media-source":"Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/img_5313-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/img_5313-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/img_5313-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/img_5313.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"31679","attributes":{"wp-id":376992,"title":"2020-07-31 kopalci 3 - foto BoBo","caption":"","media-source":"BoBo","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/2020-07-31-kopalci-3-foto-bobo-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/2020-07-31-kopalci-3-foto-bobo-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/2020-07-31-kopalci-3-foto-bobo-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/2020-07-31-kopalci-3-foto-bobo-1200x800.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}}],"meta":{"pagination":{"page":1,"pages":16,"count":185}}}