mag. Simona Moličnik

mag. Simona Moličnik - Glasbena urednica

Simona Moličnik je po izobrazbi magistrica historične muzikologije. Njeno zanimanje je pritegnila dediščina slovenske glasbene umetnosti. Opremljena z dobrim poznavanjem materialne glasbene ostaline, torej pisnih in zvočnih virov, s katerimi je petnajst let rokovala v Glasbeni zbirki Narodne in univerzitetne knjižnice, se je leta 2008 pridružila ekipi urednikov za glasbo Prvega programa Radia Slovenija. Tu je prevzela avtorstvo tedenskih tematskih oddaj Slovenska zemlja v pesmi in besedi ter z njo povezane rubrike Dobra glasba, dober dan. Moličnikova zbira na terenu in oskrbuje arhiv ter v enourni tedenski dokumentarno-glasbeni oddaji sistematično predstavlja ustno izročeno glasbeno tradicijo ter vse tiste pojavne glasbene oblike, ki se dotikajo ljudske glasbe slovenskega prostora. Oddaja odpira prostor ljudskim pevcem, godcem in drugim glasbenikom, ki svoja snovanja opirajo na glasbeno tradicijo. Išče in kuje skupne niti ljudske ter umetnostne glasbe, prodira v globino oddaljenega časa ter spodbuja poustvarjanje preteklih glasbenih praks. Odpira prostor raznovrstnim glasbenim in interpretativnim povezavam ter s projektnim delom spodbuja zanimanje, izvajanje in zvočno zapisovanje ljudske glasbene dediščine. V zadnjih letih je oddaja spremenila svojo preteklo podobo, bistveno je razširila pojmovanje ljudske glasbene kulture, jo postavila ob bok umetni glasbi, ljudskim muzikom pa je odprla pot do živega in neposrednega nastopanja v radijskem etru. Simona Moličnik redno oblikuje še tedensko oddajo Dotik klasike, ki poslušalce Prvega programa seznanja s klasično glasbeno literaturo, sodeluje pa tudi pri oblikovanju glasbenega ozadja nekaterih drugih, predvsem dokumentarnih radijskih oddaj.

Ne damo naše Micike

Velik del nesnovne kulturne dediščine predstavlja glasba, ki je med oblikovalci evropskih programov in smernic prevečkrat pozabljena

Potujoči orglarski mojstri in preplet njihovih poti na Kranjskem

Orglarska delavnica Marcusa Göbla je imela najdaljšo tradicijo v 18. stoletju na Kranjskem

Kar ded od deda pomni

Iz vasi Javorje pod Blegošem po sledeh pesemske in godčevske tradicije

Makalonca

Glasbena skupina, ki na podlagi zgodnjih zapisov ljudskih pesmi prepoznava srednjeveške prvine

Kranjski furmani

Zadnji ostanki čvrstega, harmonsko ubranega večglasnega moškega petja ljudskih pesmi na Slovenskem.

Gregorjevo, ko gre luč v vodo in se prične pomlad

Oris šege od današnjih prireditev osvetljenih plavajočih predmetov nazaj do mitoloških obredij, povezanih z vodo in ognjem.

Dekle prosila je Boga, da b’šla meglica z jezera

Le enkrat na sto let se razkrije človeku skrivnost, če je ne zapišeš, se zopet zastre!

Rezija, wes čakamo

Da lipa mo, ma Rezija, tï sy na lipa rožica… Dolina Rezije obiskovalca objame in v objemu hodi z njim.

Tiha zemlja, pesemsko izročilo z Radiš in iz okolice

Ljudska pesem je bila ljudem v oporo v lepih in hudih časih. Tudi v izgnanstvu.

Brina, Eka in Marija Vogelnik

Generacijski trikotnik z nosilnimi oglišči treh žena s priimkom Vogelnik.