{"links":{"first":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?authors__slug=simona-molicnikrtvslo-si&include=categories%2Cfeatured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=1&page_size=12","last":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?authors__slug=simona-molicnikrtvslo-si&include=categories%2Cfeatured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=23&page_size=12","next":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?authors__slug=simona-molicnikrtvslo-si&include=categories%2Cfeatured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=2&page_size=12","prev":null},"data":[{"type":"Post","id":"139428","attributes":{"wp-id":354586,"date":"2020-04-29T00:41:36+02:00","modified":"2020-05-12T21:15:06+02:00","slug":"slovenska-zemlja-v-pesmi-in-besedi-241","post-type":"post","title":"Spevoples Zeleni Jurij 2","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/04/slovenska-zemlja-v-pesmi-in-besedi-241/","content":"

Zeleni Jurij – slovansko bajeslovno bitje, ki naj bi prineslo pomlad oziroma rojstvo nečesa novega. Pred leti je nagovoril članice in člane Folklorne skupine Tine Rožanc, da so z njim spletli zgodbo in jo predstavili na odru Gallusove dvorane ob svojem 65. celovečernem nastopu. Večer so poimenovali: Spevoples Zeleni Jurij, muzikal po ljudskih motivih v dveh dejanjih. Odrsko dogajanje pa so v koncertnem listu takole opisali: „Če ima vsaka zgodba začetek in konec, ga ta nima. To je zgodba o krožni poti Zelenega Jurija. V njej je njen konec tudi njen začetek. Njegova pot ga vodi navzdol, kjer se dotakne minljivosti ter se dvigne navzgor, kjer seže prav do srca. In hkrati prinaša bridkost in toplino, iz katere se rojevajo poti za nove zgodbe.“

V času, ko so vse folklorne predstave zaradi epidemije odpadle, se zdi zgodba o Zelenem Juriju, stkana iz napevov slovenskega ljudskega izročila, ponovno aktualna. Tu je 2. del posnetka. Dogajanje na odru komentira režiser predstave Klemen Dovč.

","excerpt":"Bajeslovno bitje, ki prinaša rojstvo nečesa novega ","featured-media-id":29851,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/slovenska-zemlja-v-pesmi-in-besedi/174692532","abovetitle":"","subtitle":"Bajeslovno bitje, ki prinaša rojstvo nečesa novega ","category-text":"False","permalink":"2020/04/slovenska-zemlja-v-pesmi-in-besedi-241/","show-start":"2020-05-12T20:00:00+02:00","show-end":"2020-05-12T21:00:00+02:00","audio-length":"3565","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/05/12/SlovenskazemljavpesmiinbesediMMC.PR1.20200512.2.2000.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174692532","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Zeleni Jurij – slovansko bajeslovno bitje, ki naj bi prineslo pomlad oziroma rojstvo nečesa novega. Pred leti je nagovoril članice in člane Folklorne skupine Tine Rožanc, da so z njim spletli zgodbo in jo predstavili na odru Gallusove dvorane ob svojem 65. celovečernem nastopu. Večer so poimenovali: Spevoples Zeleni Jurij, muzikal po ljudskih motivih v dveh dejanjih. Odrsko dogajanje pa so v koncertnem listu takole opisali: „Če ima vsaka zgodba začetek in konec, ga ta nima. To je zgodba o krožni poti Zelenega Jurija. V njej je njen konec tudi njen začetek. Njegova pot ga vodi navzdol, kjer se dotakne minljivosti ter se dvigne navzgor, kjer seže prav do srca. In hkrati prinaša bridkost in toplino, iz katere se rojevajo poti za nove zgodbe.“

V času, ko so vse folklorne predstave zaradi epidemije odpadle, se zdi zgodba o Zelenem Juriju, stkana iz napevov slovenskega ljudskega izročila, ponovno aktualna. Dogajanje na odru komentira režiser predstave Klemen Dovč.

","excerpt":"Bajeslovno bitje, ki prinaša rojstvo nečesa novega ","featured-media-id":29851,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/slovenska-zemlja-v-pesmi-in-besedi/174690823","abovetitle":"","subtitle":"Bajeslovno bitje, ki prinaša rojstvo nečesa novega ","category-text":"False","permalink":"2020/04/slovenska-zemlja-v-pesmi-in-besedi-240/","show-start":"2020-05-05T20:00:00+02:00","show-end":"2020-05-05T21:00:00+02:00","audio-length":"3512","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/05/05/SlovenskazemljavpesmiinbesediMMC.PR1.20200505.2.2000.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174690823","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

”Slovenski človek si je nebesa potegnil na zemljo in vse božansko počlovečil, napravil domače,” je zapisala etnomuzikologinja dr. Zmaga Kumer

Ni majhna zapuščina ljudskih pripovednih pesmi, ki opevajo svetníke – tiste posameznike med nami, ki so se že v času življenja dotaknili nebes in jih približali ljudem.

Življenjepisi svetnikov so sčasoma postale legende, ki so tu in tam izgubile podatek ali dva, kar pa ni bila težava za ljudsko domiselnost. Tako pesmi, ki jih uvrščamo v kategorijo ljudskih legendnih pesmi, pripovedujejo o zemeljskem življenju svetniku ali njihovem povratku iz onostranstva in srečanjih z ljudmi. Svetnikom smo tudi tukaj nadeli povsem človeško podobo, velikokrat pa se zgodi, da je svetniško ime le pritaknjeno zgodbi, ki po osnovi ni legendna.

Oddaja prinaša izbor zelo starih posnetkov iz arhiva Glasbenonarodopisnega inštituta ter tudi novejše izvedbe pesmi o svetnikih: od svetega Bernarda in Izidorja, do svete Barbare in Kristine pa do kresnega večera na god sv. Janeza Krstnika.

","excerpt":"Od sv. Bernarda in Izidorja do sv. Barbare in Kristine, pa vse do kresnega večera na god sv. Janeza Krstnika","featured-media-id":29617,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/slovenska-zemlja-v-pesmi-in-besedi/174687694","abovetitle":"","subtitle":"Od sv. Bernarda in Izidorja do sv. Barbare in Kristine, pa vse do kresnega večera na god sv. Janeza Krstnika","category-text":"False","permalink":"2020/04/slovenska-zemlja-v-pesmi-in-besedi-238/","show-start":"2020-04-21T20:00:00+02:00","show-end":"2020-04-21T21:00:00+02:00","audio-length":"3594","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/04/21/SlovenskazemljavpesmiinbesediMMC.PR1.20200421.2.2000.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174687694","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

”Slovenski človek si je nebesa potegnil na zemljo in vse božansko počlovečil, napravil domače,” je zapisala etnomuzikologinja dr. Zmaga Kumer

"},{"kind":"html","content":"

Ni majhna zapuščina ljudskih pripovednih pesmi, ki opevajo svetníke – tiste posameznike med nami, ki so se že v času življenja dotaknili nebes in jih približali ljudem.

"},{"kind":"html","content":"

Ples je učinkovita telesna aktivnost, ki jo zagovarjajo mnogi znanstveniki. Gibanje in glasba nam omogočata, da se popolnoma posvetimo in vživimo v trenutek, s čimer krepimo svojo koncentracijo. S tem, ko se učimo plesnik korakov in gibov, krepimo svoj kratkoročni spomin, plesanje po prostoru pa nas uči prostorske orientacije. Ne pozabimo tudi na to, da gre za obliko telesne aktivnosti, s katero povečujemo fizično kondicijo in krepimo različne skupine mišic. Mišice s plesom postajajo prožne, telo pa mladostno.

“Nisi star, ko ne plešeš več, pač pa postaneš star, ker ne plešeš več!”

Tako je ob prejemu zlate plakete za življenjsko delo dejal dolgoletni umetniški vodja Akademske folklorne skupine Študent iz Maribora, Vasja Samec.

Med najstarejše plese sodi ples, ki se v ljudski govorici imenuje kačo zvijat. To je skupinski ples, plesalci se primejo v vrsto, potem pa preprosto tečejo, poskakujejo ali hodijo v kačastih in spiralastih zavojih. Zdi se, da ta ples spremlja človeštvo od nekdaj in nikoli ni izgubil svoje družabne vloge. Mnoge plesne figure s preteklosti so zamrle in danes živijo znotraj folklornih skupin. Med njimi so ajnšrit, cvajšrit, čindara, rašpla, zibenšrit, sotiš, dopaši in setepaši in drugi. Predstavljeni so v oddaji skozi godčevske viže in godčevske spomine.

","excerpt":"\"Nisi star, ko ne plešeš več, pač pa postaneš star, ker ne plešeš več!\"","featured-media-id":29508,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/slovenska-zemlja-v-pesmi-in-besedi/174686024","abovetitle":"","subtitle":"\"Nisi star, ko ne plešeš več, pač pa postaneš star, ker ne plešeš več!\"","category-text":"False","permalink":"2020/03/slovenska-zemlja-v-pesmi-in-besedi-237/","show-start":"2020-04-14T20:00:00+02:00","show-end":"2020-04-14T21:00:00+02:00","audio-length":"3652","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/04/14/SlovenskazemljavpesmiinbesediMMC.PR1.20200414.2.2000.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174686024","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Nisi star, ko ne plešeš več, pač pa postaneš star, ker ne plešeš več!”

"},{"kind":"html","content":"

Tako je ob prejemu zlate plakete za življenjsko delo dejal dolgoletni umetniški vodja Akademske folklorne skupine Študent iz Maribora, Vasja Samec.

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"377"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"435"},{"type":"Author","id":"481"}],"meta":{"count":2}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"29508"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29508"}},"frontpage-image":{"data":{"type":"Media","id":"29508"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29508"}}}},{"type":"Post","id":"138061","attributes":{"wp-id":350989,"date":"2020-04-05T03:34:13+02:00","modified":"2020-04-07T21:24:10+02:00","slug":"slovenska-zemlja-v-pesmi-in-besedi-236","post-type":"post","title":"Ljudski pasijon","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/04/slovenska-zemlja-v-pesmi-in-besedi-236/","content":"

Srednjeevropsko glasbeno dediščino, segajočo v naš ožji prostor – tako ljudsko kot umetno – zaznamuje katolištvo. V ljudski duhovnosti se je skozi navade, ki jih je usmerjala pripadnost rimokatoliški cerkvi, razvila samosvoja, preprosta ustvarjalnost in kot taka živi med ljudmi.

Čas od Pepelnice do Velike noči je za katoličane čas posta, čas čiščenja duše in telesa. Povezuje se z odrekanjem in premagovanjem samega sebe, kar je v epidemiji koronavirusa – simbolika je tako rekoč popolna – človeštvu neizbežno.

“Post med drugim pomeni tudi umiritev, manj govorjenja in več poslušanja,” pojasni ljubiteljski preučevalec duhovne dediščine Franc Perovnik iz Libelič.

Ta čas zgodnje pomladi je po duhovnem sporočilu silno dramatičen. Izraz dramatičnega loka izpričujejo tudi stare ljudske pesmi. Med njimi so balade, kot je na primer Spokorjeni grešnik (Teči, teči bistra voda), pa tudi Zlati očenaš oz. “slovenski ljudski pasijon,” kot je to apokrifno molitev poimenovala raziskovalka dr. Zmaga Kumer.

Te pesmi skorajda ne živijo več. Tu in tam jih kakšna skupina ljudskih pevcev še obudi in v času posta tudi zapoje.

Ljudska duhovnost v izrazu dramaturškega loka od pepelnične srede do bele nedelje je z večletnimi terenskimi posnetki predstavljena v glasbeno-dokumentarni oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi.

","excerpt":"\"Post med drugim pomeni tudi umiritev, manj govorjenja in več poslušanja,\" trdi zbiratelj duhovne dediščine Franc Perovnik iz Libelič. ","featured-media-id":29424,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/slovenska-zemlja-v-pesmi-in-besedi/174684322","abovetitle":"","subtitle":"\"Post med drugim pomeni tudi umiritev, manj govorjenja in več poslušanja,\" trdi zbiratelj duhovne dediščine Franc Perovnik iz Libelič. ","category-text":"False","permalink":"2020/04/slovenska-zemlja-v-pesmi-in-besedi-236/","show-start":"2020-04-07T20:00:00+02:00","show-end":"2020-04-07T21:00:00+02:00","audio-length":"3492","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/04/07/SlovenskazemljavpesmiinbesediMMC.PR1.20200407.2.2000.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174684322","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Post med drugim pomeni tudi umiritev, manj govorjenja in več poslušanja,” pojasni ljubiteljski preučevalec duhovne dediščine Franc Perovnik iz Libelič.

"},{"kind":"html","content":"

Te pesmi skorajda ne živijo več. Tu in tam jih kakšna skupina ljudskih pevcev še obudi in v času posta tudi zapoje.

"},{"kind":"html","content":"

V danih okoliščinah seveda ni nikakršnih družbenih in družabnih aktivnosti. Zato seveda tudi plesa ni. Toda ali smo kdaj pomislili, zakaj je na plesišču – v normalnih okoliščinah seveda – skoraj vedno gneča? Naivno vprašanje je sprožilo kompleksen razmislek in razpravo v obsežni disertaciji dr. Tomaža Simetingerja.

»Ples kot pojav, sam po sebi v času in prostoru ne pušča nobenih sledi, saj, kot pravi Helene Thomas (2003) izginja v točki svojega nastanka,« je ena od začetnih Simetingerjevih misli, ki v nadaljevanju sproži historično-antropološko analizo plesne kulture na primeru južne Koroške in osvetli vlogo antičnih besedil cerkvenih očetov ter zgodovinska dejstva o vprašanju moralno-teološkega odnosa Rimskokatoliške cerkve do plesa. Dalje osvetli vlogo plesišč kot točko združevanja ljudi in se osredotoči na vprašanje nadzora, pravnega urejanja ter vzpostavitve nekaterih modnih smernic na področju plesa, ki so (s pojavom tanga na primer) že mnogo pred pojavom globalizacije zabrisale meje med lokalnim in globalnim.

Disertacija prinaša natančen in kritičen pogled na historično sosledje raziskav plesne kulture v Evropi in pri nas, predvsem na danes le še v obrisih poznan Prvi rej Ziljske doline ter z natančno analizo svetopisemskega odnosa do plesa privede do kompleksnih, a logičnih povezav med antičnim kultom Dioniza, pa svetopisemskimi besedili, ki opisujejo ples Salome pred kraljem Herodom ter pojav Pehtre babe v slovstveni folklori.

Kot trdi dr. Simetinger, je gneča na plesišču skozi vso zgodovino zaposlovala teološke mislece in pridigarje, saj je ples med drugim medij zbliževanja teles, pri čemer je bila ženski nadeta dediščina Eve, greha in so jo tako vpeli v simbolno triado ples – ženska – hudič.

Ob vsem tem se seveda pojavlja vprašanje, kakšno ostalino bo zapustila trenutna situacija. A to bo seveda pokazal čas. O le na videz preprosti in vsakdanji gneči na plesišču ter njenih daljnosežnih vzvodih in posledicah je v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi spregovoril dr. Tomaž Simetinger. Njegove misli pa so ilustrirane z bogatim historičnim glasbenim izborom, z glasbenimi okruški, ki se skozi čas stalno preobražajo in so tako pripotovali do današnjih dni.

","excerpt":"Gneča na plesišču je skozi vso zgodovino zaposlovala teološke mislece in pridigarje, saj je ples med drugim medij zbliževanja teles, pri čemer je bila ženski nadeta dediščina svetopisemskega izročila Eve. ","featured-media-id":29314,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/slovenska-zemlja-v-pesmi-in-besedi/174682646","abovetitle":"","subtitle":"Gneča na plesišču je skozi vso zgodovino zaposlovala teološke mislece in pridigarje, saj je ples med drugim medij zbliževanja teles, pri čemer je bila ženski nadeta dediščina svetopisemskega izročila Eve. ","category-text":"False","permalink":"2020/03/slovenska-zemlja-v-pesmi-in-besedi-235/","show-start":"2020-03-31T20:00:00+02:00","show-end":"2020-03-31T21:00:00+02:00","audio-length":"3702","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/03/31/SlovenskazemljavpesmiinbesediMMC.PR1.20200331.2.2000.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174682646","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Pred letom dni, ko je požar zajel pariško katedralo Naša gospa, smo se spraševali, kolikšna je še sporočilna moč zvonov? Ali v hrupu vsakdana glasove zvonov sploh še slišimo? In vemo, da v ljudski govorici zvonovi pojejo. Leto pozneje, zvonovi donijo po geografskih prostorih, a njih zven ostaja osamljen …

Pesmi, ritmizirana besedila in govorne reke o sporočilnosti zvonov v ljudski tradiciji so zbrale in na svojevrsten način izvedle članice ženske vokalne skupine Ragle iz Trebnjega. Pritrkovalsko vzdušje so z njimi ustvarjali Pritrkovalci iz Račne. Besedilo Cirila Kosmača je interpretiral Renato Horvat. Bilo je to lani, v postnem času, v Samostanu Mekinje.

“Tisti pomladni dan je bil lep, svetel in zveneč, kakor iz čistega srebra ulit.” (Ciril Kosmač: Pomladni dan)

Ragle se že triindvajset let izražajo z ljudskimi pesmimi. Nadaljujejo kulturno dediščino svoje družine, ki od nekdaj goji strast do zbiranja in ohranjanja pesemskega izročila svojega okolja. So medij, skozi katerega potujejo izročene pesmi preteklosti v današnji čas. Ne dodajajo ničesar drugega kot iskren izraz spoštovanja. Pritrkovalci iz Račne pa na zvonovih, ki so uliti za pritrkovanje zunaj zvonika, izvajajo glasbo zvonov in ustvarjajo praznično, slovesno vzdušje. Ni se še zgodilo, da bi njihovi zvonovi tako samevali kot zdaj.

Prisluhnite posnetku koncerta.

","excerpt":"Zvonovi imajo različno sporočilno moč, največkrat pa vabijo ljudi. Včasih so ob naravnih nesrečah bili plat zvona. Zdaj zvonovi pojejo, a njih zven ostaja osamljen. ","featured-media-id":23305,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/slovenska-zemlja-v-pesmi-in-besedi/174681107","abovetitle":"","subtitle":"Zvonovi imajo različno sporočilno moč, največkrat pa vabijo ljudi. Včasih so ob naravnih nesrečah bili plat zvona. Zdaj zvonovi pojejo, a njih zven ostaja osamljen. ","category-text":"False","permalink":"2020/03/slovenska-zemlja-v-pesmi-in-besedi-234/","show-start":"2020-03-24T20:00:00+01:00","show-end":"2020-03-24T21:00:00+01:00","audio-length":"3541","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/03/24/SlovenskazemljavpesmiinbesediMMC.PR1.20200324.2.2000.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174681107","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Tisti pomladni dan je bil lep, svetel in zveneč, kakor iz čistega srebra ulit.” (Ciril Kosmač: Pomladni dan)

"},{"kind":"html","content":"

Prisluhnite posnetku koncerta.

Sara Zupančič je muzikologinja, ki se s svojim muzikološkim znanjem preživlja na trgu dela v Italiji, kjer ne poznajo statusa samozaposlenega v kulturi. Ker je narava njenega dela, da dela od doma, ji trenutne izredne razmere pomenijo svojevrsten delovni in raziskovalni izziv. Več Sara Zupančič v pogovoru s Simono Moličnik.

","excerpt":"Tudi pogled v oddaljeno zgodovino glasbe kaže, da je bila glasba v tesnem odnosu z epidemijami","featured-media-id":29156,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174679618","abovetitle":"","subtitle":"Tudi pogled v oddaljeno zgodovino glasbe kaže, da je bila glasba v tesnem odnosu z epidemijami","category-text":"False","permalink":"2020/03/sara-zupancic-muzikologinja-iz-trsta/","show-start":"2020-03-18T12:20:00+01:00","show-end":null,"audio-length":"658","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/03/18/SaraZupanimuzikologinjaizTrsta4678990.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174679618","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"272"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"435"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"29156"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29156"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"136153","attributes":{"wp-id":345692,"date":"2020-03-04T00:41:11+01:00","modified":"2020-03-17T21:21:06+01:00","slug":"slovenska-zemlja-v-pesmi-in-besedi-233","post-type":"post","title":"Duet Gmajnice","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/03/slovenska-zemlja-v-pesmi-in-besedi-233/","content":"

Sestri Apšner, Ivana in Marija (Mojca) sestavljata duet Gmajnice. Iščeta tiste prostore svoje ožje in širše okolice, kjer ostali so spomini na mladost in srečne dni. Spomin in ljudska pesem nenehno tvorita dialektičen odnos; medtem ko prvi odpira prostor in ustvarja pogoje za življenje ljudski pesmi, ta nadaljuje z odpiranjem spomina v globino in širino. To je tista lepota, ki vznemirja sestri Apšner in vse tiste, ki jih njuna pesem nagovori.

”Kje s’ pa ptička pesem čula?” je naslov zvočnega albuma sester Apšner. Zbirka 16 pesmi je nastala s pomočjo večletnega ljubiteljskega terenskega raziskovanja in medsebojnega sodelovanja. Pesmi sta razdelili v sklope pripovednih, nabožnih, ljubezenskih in priložnostnih vsebin. Ivano in Marijo je v Zgornji Savinjski dolini obiskala Nika Rožanc. V oddaji bosta nazorno sporočili, da je življenje doma lahko prijetno in bogato zapolnjeno tudi s pesmijo na ustih.

","excerpt":"Spomin in ljudska pesem nenehno tvorita dialektičen odnos","featured-media-id":29090,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/slovenska-zemlja-v-pesmi-in-besedi/174679527","abovetitle":"","subtitle":"Spomin in ljudska pesem nenehno tvorita dialektičen odnos","category-text":"False","permalink":"2020/03/slovenska-zemlja-v-pesmi-in-besedi-233/","show-start":"2020-03-17T20:00:00+01:00","show-end":"2020-03-17T21:00:00+01:00","audio-length":"3659","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/03/17/SlovenskazemljavpesmiinbesediMMC.PR1.20200317.2.2000.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174679527","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"377"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"435"},{"type":"Author","id":"481"}],"meta":{"count":2}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"29090"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29090"}},"frontpage-image":{"data":{"type":"Media","id":"29090"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29090"}}}},{"type":"Post","id":"136033","attributes":{"wp-id":345356,"date":"2020-03-02T00:39:54+01:00","modified":"2020-03-15T18:09:05+01:00","slug":"sledi-casa-205","post-type":"post","title":"Hugo Wolf","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/03/sledi-casa-205/","content":"

Življenjsko zgodbo Huga Wolfa lahko primerjamo z življenjsko zgodbo Wolfganga Amadeusa Mozarta. Oba sta se rodila v glasbenih družinah, pri obema je odločilno vlogo pri vzgoji in na glasbeni poti odigral oče, oba sta imela popoln posluh in nastopala že kot otroka. Žal je usoda hotela, da sta imela tudi podobno tragično življenjsko zgodbo – oba sta umrla v revščini, bolna in brez ugleda, ki bi si ga nedvomno zaslužila za časa njunih življenj. Danes sta oba simbola mest, kjer sta se rodila – Salzburga in Slovenj Gradca.

Za Huga Philippa Jakoba Wolfa je dolgo veljalo, da je bil Nemec. Šele v 40. letih minulega stoletja so ugotovili, da ima skladatelj slovensko poreklo, pravi poznavalka skladateljevega življenja in vodnica v Spominskem muzeju Huga Wolfa, Nataša Škorjanc. Hugo je bil od vsega začetka poseben – bil je težaven otrok, ki je v zadnjem obdobju življenja trpel za številnimi strahovi. Vendar ti, pravi Nataša Škorjanc, niso bili posledica njegovega odraščanja – že s petimi leti je znal igrati violino in s šestimi leti je nastopal na javnih prireditvah. Njegov občutek za glasbo je bil tako izrazit, da ga je bilo nemogoče spregledati celo v družini, kjer so se z glasbo ukvarjali vsi.

S samo desetimi leti vpisal na gimnazijo v Gradcu. Zaradi težav z disciplino, ki jih je imel zaradi vzkipljivega temperamenta, je šolanje nadaljeval v Šentpavlu v Labotski dolini, nato neuspešno tudi v Mariboru. Po vrsti neuspehov v izobraževanju se je vrnil v Slovenj Gradec pred koncem šolskega leta 1875. Kljub vsemu je uspel prepričati očeta, da želi živeti samo za glasbo. Oče je plačal 1. letnik njegovega študija na Dunaju, kjer je Hugo živel pri njegovi teti Katarini. Njegovo okolje je bilo stimulativno, saj sta tudi obe njegovi sestrični, Anna in Ida obiskovali konservatorij za glasbo. A tudi tam šolanja ni zaključil iz enakih razlogov kot v drugje. Razočaran se je vrnil v Slovenj Gradec, vendar je kljub vsemu nadaljeval svoje glasbeno delo. Že dve leti kasneje, leta 1877 se je vrnil na Dunaj. O tem, kako se je z usodno boleznijo okužil, ni popolnoma zanesljivih podatkov, pravi Nataša Škorjanc, a najbolj verjetna je zgodba, da je temu botroval splet okoliščin. Velik vpliv na njegov razvoj in pogled na življenje je poleg bolezni imela tudi nesrečna ljubezen. Na Dunaju je imel slovite sošolce ter imel možnost spoznati nekatere izmed največjih skladateljev tega obdobja.

Leta 1881 je dobil delo kot asistent dirigenta v mestnem gledališču v Salzburgu, a je po treh mesecih odstopil. Leto kasneje je Wolf spoznal zakonca Köchert. Gospa Melanie Köchert, ki je bila dve leti starejša, je postala njegova zaupnica vse do smrti. Leta 1883 je Wolf še zadnjič obiskal domačo hišo in njegovo mater v Slovenj Gradcu. Istega leta je umrl Richard Wagner, kar je Wolfa znova močno pretreslo. Njegovo občutljivo naravo je to tako prizadelo, da je začelo trpeti tudi njegovo delo. Zakonca Köchert sta mu uspela pomagati z domiselno potezo – našla sta mu delo pri časopisu Wiener Salonblatt, za katerega je Wolf poslej pisal recenzije, pa tudi družbeno angažirane članke. Denar za njegove honorarje sta skrivaj prispevala zakonca Köchert.

Leta 1887 je umrl njegov oče in spet je zapadel v depresijo ter nehal pisati za revijo, ki je pomenila njegov osnovni dohodek. Med poletjem se je običajno preselil k sestri Modesti Strasser na Štajersko, kjer je dokončal drugi kvartet z naslovom Italijanska serenada in ustvaril cikel pomembnih samospevov po Eichendorffovih pesmih, leta 1884 je nastala žal le v fragmentih ohranjena glasba po Kleistovem Princu Homburškem. Njegovo najbolj ustvarjalno obdobje je bilo po mnenju poznavalcev med letoma 1888 in 1891. Takrat se je preselil na podeželsko posestvo družine Werner in začel ustvarjati samospeve na lirske predloge Eduarda Mörikeja. V izjemno kratkem času jih je uglasbil kar 43.

Njegova bolezen je postajala vedno večja ovira. Kljub vsemu se je po letu 1895 lotil predelave španske novele Trirogeljnik, ki je bila kasneje preimenovana v Corregidor. Vendar dunajska Državna opera ni bila zainteresirana za Wolfovo delo. Wolfov prijatelj Oskar Grohe je sicer dosegel, da so izvedli praizvedbo v isti koncertni sezoni. 7. junija 1896 v Dvornem in narodnem gledališču v Mannheimu je Wolfova opera doživela velik uspeh. Kljub temu njegovega dela niso uvrstili v spored naslednje operne sezone. Njegovi prijatelji so ga ves čas tudi materialno podpirali. Ali to pomeni, da vendarle ni bil tako težavna osebnost?

Hugo Wolf je umrl leta 1903 na najboljšem oddelku državne umobolnice na Dunaju, kjer so ga sicer redno obiskovali sorodniki in znanci, zaključi pripoved Nataša Škorjanc. Unikatna zgodba, ki pa smo jo žal slišali že velikokrat. Genialni umetnik, ki je svetovno slavo dosegel šele po smrti. Prav tako kot Mozart, s katerim smo pripoved začeli in žal tudi mnogi drugi, zaključi Nataša Škorjanc, poznavalka skladateljevega življenja in vodnica v Spominskem muzeju Huga Wolfa.

Kako zelo pomemben je za slovensko umetnost Hugo Wolf, poudarja tudi Aleksandra Ramšak, koordinatorka in organizatorka kulturnega programa v Koroškem pokrajinskem muzeju. Zato ne preseneča, da so se mu tako spoštljivo poklonili tudi v njegovem rojstnem kraju, Slovenj Gradcu. Letos, ko bi imel Hugo Wolf 160. rojstni dan, bo Slovenj Gradec v njegovo čast pripravil celo vrsto dogodkov, izmed katerih dva na državni ravni.

","excerpt":"Skladatelj, ki ga poznavalci uvrščajo med velikane evropskega samospeva","featured-media-id":29010,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/sledi-casa/174678902","abovetitle":"","subtitle":"Skladatelj, ki ga poznavalci uvrščajo med velikane evropskega samospeva","category-text":"False","permalink":"2020/03/sledi-casa-205/","show-start":"2020-03-15T17:20:00+01:00","show-end":"2020-03-15T18:00:00+01:00","audio-length":"1770","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/03/15/HugoWolfMMC.PR1.20200315.7.1720.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174678902","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"375"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"419"},{"type":"Author","id":"435"}],"meta":{"count":2}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"29010"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29010"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"134956","attributes":{"wp-id":342672,"date":"2020-02-12T01:39:27+01:00","modified":"2020-02-25T21:15:06+01:00","slug":"slovenska-zemlja-v-pesmi-in-besedi-230","post-type":"post","title":"Ko popustijo zavore","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/02/slovenska-zemlja-v-pesmi-in-besedi-230/","content":"

Na pustni torek se podajamo v srce živega pustnega izročila Dravskega in Ptujskega polja ter Haloz. Odhajamo na fašenk! Tako namreč domačini imenujejo pust.

Zvočne zapise fašenskega doživetja smo ujeli na otvoritveni povorki letošnjega 60. kurentovanja na Ptuju, kjer nam bodo pričevanja tistih, ki ta čas živijo, pomagala razumeti odgovor na vprašanje: ”Zakaj se maskirati?”

O šegah, zgodovini in tradiciji razmišljata etnologa: dr. Aleš Gačnik in Matjaž Mlinarič. Predstavljata tradicionalne etnografske maske in pojasnjujeta, zakaj kurent ni unikatna maska v širšem evropskem prostoru. Viže širšega štajerskega prostora pa godejo: Kurja koža, tamburaši iz Cirkulan, godci ljudskih viž Loka Rošnja iz Starš ter Jararaja. Oddajo je pripravila Nika Rožanc.

","excerpt":"\"Na fašenk!\" Tako domačini Ptuja in okolice imenujejo pust.","featured-media-id":28655,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/slovenska-zemlja-v-pesmi-in-besedi/174674418","abovetitle":"","subtitle":"\"Na fašenk!\" Tako domačini Ptuja in okolice imenujejo pust.","category-text":"False","permalink":"2020/02/slovenska-zemlja-v-pesmi-in-besedi-230/","show-start":"2020-02-25T20:00:00+01:00","show-end":"2020-02-25T21:00:00+01:00","audio-length":"3598","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/02/25/SlovenskazemljavpesmiinbesediMMC.PR1.20200225.2.2000.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174674418","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

Na pustni torek se podajamo v srce živega pustnega izročila Dravskega in Ptujskega polja ter Haloz. Odhajamo na fašenk! Tako namreč domačini imenujejo pust.

"},{"kind":"html","content":"

Pozno zimski čas pred pustom oz. postom mnogim, zlasti mladim ljudem slovenskega prostora pomeni čas poroke ali pa čas za razmislek in priprave na samo poroko. Velik delež parov še vedno izhaja iz tradicije poročnih šeg in običajev, ki pa se v času in prostoru seveda spreminjajo in prilagajajo sodobni družbi. Na prvi pogled se zdi, da se tradicija spreminja počasi in komaj zaznavno. A ko o poročnih šegah okolice Ptuja suvereno spregovori 92-letna Marija Prelog in se svoje tradicionalne poroke izpred komaj petih let spomni Alenka Domanjko Rožanc, opazimo precejšnji razkorak. O ohcetnih šegah in običajih nekoč in danes bosta tekli beseda in glasba v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Oddajo je pripravila Nika Rožanc.

","excerpt":"Svatbeno obredje nekoč in danes oz. šege in običaji tradicionalne poroke v spominu 92-letne Marije in v Alenkinem doživetju pred petimi leti. ","featured-media-id":28544,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/slovenska-zemlja-v-pesmi-in-besedi/174672834","abovetitle":"","subtitle":"Svatbeno obredje nekoč in danes oz. šege in običaji tradicionalne poroke v spominu 92-letne Marije in v Alenkinem doživetju pred petimi leti. ","category-text":"False","permalink":"2020/02/gostuvaje-bo/","show-start":"2020-02-18T20:00:00+01:00","show-end":"2020-02-18T21:00:00+01:00","audio-length":"2963","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/02/18/SlovenskazemljavpesmiinbesediMMC.PR1.20200218.2.2000.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174672834","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"377"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"435"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"28544"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/28544"}},"frontpage-image":{"data":{"type":"Media","id":"28545"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/28545"}}}}],"included":[{"type":"Author","id":"419","attributes":{"slug":"jure-coklrtvslo-si","name":"Jure K. Čokl","twitter":"@KCokl","facebook":"https://www.facebook.com/jurecokl","title":"Novinar","description":"Jure K. Čokl je univerzitetni diplomirani kulturolog in socialni antropolog. Na nacionalnem radiu je začel delati leta 1999, ko je na Valu 202 po avdiciji postal honorarni sodelavec. Bil je eden izmed snovalcev prve spletne strani Vala 202. Od leta 2011 je član Prvega - Informativnega programa, kjer je vaš spremljevalec ob petkih čez dan in v večernem in nočnem programu. Z Lili Brunec ureja tudi oddajo Slovencem po svetu. Slišite ga lahko tudi v dokumentarnih oddajah, najbliže so mu zgodovinski dogodki, o katerih ni veliko znanega. Področja, ki jih pri svojem delu prav tako pogosto pokriva, so zaščita in reševanje, alpinizem, adrenalinski športi in nevsakdanje zgodbe, kot na primer neznani leteči predmeti, kulti, neobičajne prakse in vse tisto, čemur njegovi kolegi pravijo 'čudno'. Da je res tako, lahko tudi sami ugotovite ob pregledu seznama nekaterih oddaj, ki jih je pripravil.","image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/10/jure-square-360x360.jpg","image-landscape":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/10/jure-square-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"435","attributes":{"slug":"simona-molicnikrtvslo-si","name":"mag. Simona Moličnik","twitter":"","facebook":"","title":"Urednica uredništva","description":"Simona Moličnik je po izobrazbi magistrica historične muzikologije. Njeno zanimanje je pritegnila dediščina slovenske glasbene umetnosti. Opremljena z dobrim poznavanjem materialne glasbene ostaline, torej pisnih in zvočnih virov, s katerimi je petnajst let rokovala v Glasbeni zbirki Narodne in univerzitetne knjižnice, se je leta 2008 pridružila ekipi urednikov za glasbo Prvega programa Radia Slovenija. Tu je prevzela avtorstvo tedenskih tematskih oddaj Slovenska zemlja v pesmi in besedi ter z njo povezane rubrike Dobra glasba, dober dan. Moličnikova zbira na terenu in oskrbuje arhiv ter v enourni tedenski dokumentarno-glasbeni oddaji sistematično predstavlja ustno izročeno glasbeno tradicijo ter vse tiste pojavne glasbene oblike, ki se dotikajo ljudske glasbe slovenskega prostora. Oddaja odpira prostor ljudskim pevcem, godcem in drugim glasbenikom, ki svoja snovanja opirajo na glasbeno tradicijo. Išče in kuje skupne niti ljudske ter umetnostne glasbe, prodira v globino oddaljenega časa ter spodbuja poustvarjanje preteklih glasbenih praks. Odpira prostor raznovrstnim glasbenim in interpretativnim povezavam ter s projektnim delom spodbuja zanimanje, izvajanje in zvočno zapisovanje ljudske glasbene dediščine. V zadnjih letih je oddaja spremenila svojo preteklo podobo, bistveno je razširila pojmovanje ljudske glasbene kulture, jo postavila ob bok umetni glasbi, ljudskim muzikom pa je odprla pot do živega in neposrednega nastopanja v radijskem etru. \r\nSimona Moličnik redno oblikuje še tedensko oddajo Dotik klasike, ki poslušalce Prvega programa seznanja s klasično glasbeno literaturo, sodeluje pa tudi pri oblikovanju glasbenega ozadja nekaterih drugih, predvsem dokumentarnih radijskih oddaj.","image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2016/09/simona-molicnik-360x360.jpg","image-landscape":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2016/09/simona-molicnik.jpg"}},{"type":"Author","id":"481","attributes":{"slug":"radioprvirtvslo-si","name":"Prvi","twitter":"","facebook":"","title":"","description":"","image":"","image-landscape":""}},{"type":"Category","id":"272","attributes":{"wp-id":34,"description":"Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/aktualno/","name":"Aktualno","slug":"aktualno","parent-wp-id":0,"permalink":"aktualno/","show-description":"","show-image":null,"show-no-gradient":false,"broadcast-day":"","broadcast-hour":"","sidebar":"","hide-future":false,"show-removal-notice":false,"format":"wide"},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"101"}],"meta":{"count":1}}}},{"type":"Category","id":"375","attributes":{"wp-id":85,"description":"Zgodovina je seštevek mnogih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Oddaja se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, njena prednost pa je v tem, da jih lahko prikaže skozi majhne dogodke.","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/sledi-casa/","name":"Sledi časa","slug":"sledi-casa","parent-wp-id":0,"permalink":"sledi-casa/","show-description":"Zgodovina je seštevek mnogih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Oddaja se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, njena prednost pa je v tem, da jih lahko prikaže skozi majhne dogodke.","show-image":"//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/02/7376299584_3f28b0dda4_o-1000x600.jpg","show-no-gradient":false,"broadcast-day":"nedelja","broadcast-hour":"17:20","sidebar":"","hide-future":false,"show-removal-notice":false,"format":"wide"},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"5"},{"type":"CategoryShowLink","id":"77"},{"type":"CategoryShowLink","id":"84"}],"meta":{"count":3}}}},{"type":"Category","id":"377","attributes":{"wp-id":87,"description":"Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/slovenska-zemlja-v-pesmi-in-besedi/","name":"Slovenska zemlja v pesmi in besedi","slug":"slovenska-zemlja-v-pesmi-in-besedi","parent-wp-id":0,"permalink":"slovenska-zemlja-v-pesmi-in-besedi/","show-description":"","show-image":null,"show-no-gradient":false,"broadcast-day":"","broadcast-hour":"","sidebar":"","hide-future":false,"show-removal-notice":false,"format":"wide"},"relationships":{"show-links":{"data":[],"meta":{"count":0}}}},{"type":"Media","id":"23305","attributes":{"wp-id":297666,"title":"Ragle1_foto Alenka Stražišar Lamovšek","caption":"Ženska vokalna zasedba Ragle.","media-source":"Alenka Stražišar Lamovšek","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/04/ragle1_foto-alenka-strazisar-lamovsek-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/04/ragle1_foto-alenka-strazisar-lamovsek-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/04/ragle1_foto-alenka-strazisar-lamovsek-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/04/ragle1_foto-alenka-strazisar-lamovsek-800x1200.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"28544","attributes":{"wp-id":343451,"title":"Strast godca 002","caption":"Cimbale in kontrabas","media-source":"arhiv oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/strast-godca-002-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/strast-godca-002-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/strast-godca-002-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/strast-godca-002-1200x674.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"28545","attributes":{"wp-id":343452,"title":"Rožanc_poroka","caption":"Marija Prelog in zakonca Domanjko Rožanc.","media-source":"arhiv Alenke Domanjko Rožanc","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/rozanc_poroka-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/rozanc_poroka-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/rozanc_poroka-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/rozanc_poroka-1200x900.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"28655","attributes":{"wp-id":344441,"title":"Pust na Ptujskem polju_foto_Andrej Gačnik","caption":"Kurenti","media-source":"Aleš Gačnik","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/pust-na-ptujskem-polju_foto_andrej-gacnik-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/pust-na-ptujskem-polju_foto_andrej-gacnik-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/pust-na-ptujskem-polju_foto_andrej-gacnik-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/pust-na-ptujskem-polju_foto_andrej-gacnik-1200x900.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"28656","attributes":{"wp-id":344442,"title":"Pust na Ptujskem polju_foto_Andrej Gačnik2","caption":"Kurenti","media-source":"Aleš Gačnik","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/pust-na-ptujskem-polju_foto_andrej-gacnik2-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/pust-na-ptujskem-polju_foto_andrej-gacnik2-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/pust-na-ptujskem-polju_foto_andrej-gacnik2-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/pust-na-ptujskem-polju_foto_andrej-gacnik2-1200x900.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29010","attributes":{"wp-id":347001,"title":"hugo_wolf_1895","caption":"","media-source":"hugowolf.si","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/hugo_wolf_1895-650x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/hugo_wolf_1895-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/hugo_wolf_1895-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/hugo_wolf_1895.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29090","attributes":{"wp-id":347653,"title":"Foto iz državnega srečanja 2019_fotoJanez_Eržen","caption":"Duet Gmajnice na državnem srečanju pevcev ljudskih pesmi 2019","media-source":"Janez Eržen","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/foto-iz-drzavnega-srecanja-2019_fotojanez_erzen-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/foto-iz-drzavnega-srecanja-2019_fotojanez_erzen-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/foto-iz-drzavnega-srecanja-2019_fotojanez_erzen-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/foto-iz-drzavnega-srecanja-2019_fotojanez_erzen-1200x801.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29156","attributes":{"wp-id":348111,"title":"46883181_1927428700709317_5124468632117575680_o","caption":"Sara Zupančič","media-source":"Massimo Goina","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/46883181_1927428700709317_5124468632117575680_o-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/46883181_1927428700709317_5124468632117575680_o-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/46883181_1927428700709317_5124468632117575680_o-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/46883181_1927428700709317_5124468632117575680_o-1200x1200.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29314","attributes":{"wp-id":349998,"title":"Inkognito 2016_Anže Mulec (002)","caption":"Akademska folklorna skupina France Marolt","media-source":"Anže Mulec","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/inkognito-2016_anze-mulec-002-1-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/inkognito-2016_anze-mulec-002-1-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/inkognito-2016_anze-mulec-002-1-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/inkognito-2016_anze-mulec-002-1-1200x801.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29424","attributes":{"wp-id":351133,"title":"Zvonovi za pritrkovanje","caption":"","media-source":"Špela Šivic","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/zvonovi-za-pritrkovanje-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/zvonovi-za-pritrkovanje-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/zvonovi-za-pritrkovanje-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/zvonovi-za-pritrkovanje-1200x800.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29508","attributes":{"wp-id":351904,"title":"20180512_marolt-743_Nikrmana2018_Jan_Kocjan (002)","caption":"Plesna predstava Akademske folklorne skupine France Marolt z naslovom Nikrmana","media-source":"Jan Kocjan","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/20180512_marolt-743_nikrmana2018_jan_kocjan-002-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/20180512_marolt-743_nikrmana2018_jan_kocjan-002-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/20180512_marolt-743_nikrmana2018_jan_kocjan-002-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/20180512_marolt-743_nikrmana2018_jan_kocjan-002-1200x800.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29617","attributes":{"wp-id":352960,"title":"IMG_4733","caption":"Goričko","media-source":"Vesna Vidmar","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/img_4733-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/img_4733-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/img_4733-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/img_4733-800x1200.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29851","attributes":{"wp-id":355390,"title":"zeleni_jurij_fs_tine_rozanc","caption":"","media-source":"FS Tine Rožanc","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/zeleni_jurij_fs_tine_rozanc-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/zeleni_jurij_fs_tine_rozanc-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/zeleni_jurij_fs_tine_rozanc-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/zeleni_jurij_fs_tine_rozanc.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}}],"meta":{"pagination":{"page":1,"pages":23,"count":273}}}