{"links":{"first":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?authors__slug=sandi-horvatrtvslo-si&include=categories%2Cfeatured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=1&page_size=12","last":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?authors__slug=sandi-horvatrtvslo-si&include=categories%2Cfeatured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=5&page_size=12","next":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?authors__slug=sandi-horvatrtvslo-si&include=categories%2Cfeatured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=2&page_size=12","prev":null},"data":[{"type":"Post","id":"140560","attributes":{"wp-id":357585,"date":"2020-05-19T00:42:04+02:00","modified":"2020-05-29T08:57:30+02:00","slug":"nase-poti-261","post-type":"post","title":"Pozitivne posledice epidemije","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/05/nase-poti-261/","content":"

V prvi junijski oddaji prinašamo zgodbo mame iz naselja Kamenci, ki je uspešno kljubovala izzivom, ki jih je prineslo izobraževanje na daljavo. Zaradi urnika in rutine dela doma, bodo vsi trije šoloobvezni otroci uspešno zaključili šolsko leto. Pogovarjali smo se s 27-letno Tjašo Šarkezi iz Kočevja, ki že več kot deset let dela kot romska pomočnica, z nami je delila svojo zgodbo, polno življenjskih preizkušenj. Zavili bomo še v tujino, kjer smo preverili trenutne razmere v nekaterih romskih naseljih na Madžarskem in Slovaškem, v katerih so potrdili nemalo okužb z novim koronavirusom.

Ob koncu oddaje bomo s pomočjo poslušalcev izbrali še skladbi meseca. Na domačem delu se bosta tokrat pomerili skladbi Tu san ges doma Miša Kontreca ter Sveta Sara zasedbe Šukar, na tujem pa skladbi Once You Catch The Devil orkestra Džambo Aguševi in Sueños cumplidos, ki jo prispeva kantavtor Sebas de la Calle.

","excerpt":"Ni malo staršev, ki so zaradi izobraževanja na daljavo čez noč morali postati učitelji. In so starši, ki so se z izzivom uspešno soočili.","featured-media-id":30270,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"","abovetitle":"","subtitle":"Ni malo staršev, ki so zaradi izobraževanja na daljavo čez noč morali postati učitelji. In so starši, ki so se z izzivom uspešno soočili.","category-text":"False","permalink":"2020/05/nase-poti-261/","show-start":"2020-06-01T21:05:00+02:00","show-end":"2020-06-01T22:00:00+02:00","audio-length":"","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":null,"instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":null,"embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

V tednu od 25. do 31. maja obeležujemo nacionalni teden prostovoljstva. V ta namen vam bomo v Naših poteh predstavili tri zgodbe Rominj, ki so uspešne na različnih področjih prostovoljstva, z nami so delile izkušnje, predvsem pa srčne zgodbe s terena. Eno od njih prinaša Romina Sandreli s Pušče, ki je trenutno zaposlena v Domu starejših v Murski Soboti, kjer uporabnikom nudi predvsem pomoč na domu. Svoje delo opravlja z veseljem. Je edina Rominja, ki je prostovoljka tudi pri Hospicu. Razlog za to, kot pravi sama, je zelo oseben.

»Prostovoljka pri Hospicu sem postala predvsem zato, ker sama nisem znala pomagati in stati mami ob strani, ko je umirala in sedaj lahko sama drugim, ki doživljajo enako usodo, stojim ob strani in krajšam dneve. Pogosto sta samo dotik in prijazen pozdrav zadosti«, pove Romina Sandreli.

Prinašamo še zgodbi Damijane in Ksenije Pestner. Prva je zaposlena kot romska pomočnica in poklicu je zdravstveni tehnik, kot prostovoljka je aktiva že od 15. leta. Slednja pa je zaposlena kot pomočnica vzgojitelja na OŠ IV v Murski Soboti, kjer opravlja delo spremljevalke gibalno oviranemu otroku.

»Zame je prostovoljno delo v bistvu na nek način moje poslanstvo, da pomagam tistim, ki pomoč potrebujejo«, izpostavlja Ksenija Pestner.

V znamenju prostovoljstva predstavljamo še Timoteja, Horvata, ki z veseljem opravlja prostovoljno delo v prvem in zaenkrat edinem prostovoljnem romskem gasilskem društvu v Sloveniji. Izšla je prva zloženka z ukrepi in nasveti za zajezitev epidemije v romskem jeziku, objavljamo pa tudi poseben poziv Urada RS za narodnosti. Ob koncu oddaje lahko prisluhnete še mesečni rubriki o romskem jeziku. Vse skupaj smo obogatili še z romsko glasbo.

","excerpt":"Predstavljamo zgodbe, ki jih slišimo premalokrat. \"To so zgodbe, ki jih piše življenje\", pravijo Romi, ki čutijo poslanstvo do prostovoljstva.","featured-media-id":30153,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/nase-poti/174695601","abovetitle":"","subtitle":"Predstavljamo zgodbe, ki jih slišimo premalokrat. \"To so zgodbe, ki jih piše življenje\", pravijo Romi, ki čutijo poslanstvo do prostovoljstva.","category-text":"False","permalink":"2020/05/nase-poti-260/","show-start":"2020-05-25T21:05:00+02:00","show-end":"2020-05-25T22:00:00+02:00","audio-length":"3168","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2020/05/25/NaepotiMMC.PR1.20200525.1.2105.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174695601","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

»Prostovoljka pri Hospicu sem postala predvsem zato, ker sama nisem znala pomagati in stati mami ob strani, ko je umirala in sedaj lahko sama drugim, ki doživljajo enako usodo, stojim ob strani in krajšam dneve. Pogosto sta samo dotik in prijazen pozdrav zadosti«, pove Romina Sandreli.

"},{"kind":"html","content":"

»Zame je prostovoljno delo v bistvu na nek način moje poslanstvo, da pomagam tistim, ki pomoč potrebujejo«, izpostavlja Ksenija Pestner.

"},{"kind":"html","content":"

Tokrat nas Naše poti vodijo tudi izven meja Slovenije. Pred dnevi se nam je pred mikrofonom v studiu murskosoboškega dopisništva pridružil Aljoša Rudaš, ki smo ga v naši oddaji že predstavili. Aljoša je dobro desetletje delal v vrtcu Murska Sobota, enoti Romano na Pušči, od koder tudi prihaja. Nazadnje smo se z Aljošo pogovarjali, ko se je pred dvema letoma vrnil iz Izraela, kjer je uspešno končal podiplomski študij in pridobil naziv magister ved in znanosti o razvoju otroka. Kmalu zatem se mu je ponudila nova poslovna priložnost pri mednarodni organizaciji Korak za korakom na Nizozemskem. Domače romsko naselje je tako sprva, zaradi študija zamenjal za deželo pomaranč, sedaj pa zaradi nove zaposlitve, za deželo tulipanov. Ker se je vse skupaj dokaj hitro odvilo, se je ob tem porodilo veliko zanimivih vprašanj in tudi čustev, pove Aljoša Rudaš.

»Ko se ti pojavi priložnost, ki ti ponudi več priložnosti in še posebej takih, ki jih v domači državi ne dobiš, seveda sprejmeš izziv. Tako sedaj že več kot leto dni živim v Leidnu, ki je res tako prijetno, čarobno, domače mesto«.

Kot programski in strokovni sodelavec in koordinator za mednarodno mrežo REYN – Mreža za zgodnje vključevanje romskih otrok v programe predšolske vzgoje budno spremlja izzive in razmere predšolske vzgoje romskih otrok s cele Evrope, in kot pravi sam, je nad nekaterimi statistikami še vedno zelo presenečen, predvsem nad številom romskih otrok, vključenih v kakovostni predšolski program.

»Po trenutno dostopnih podatkih naj bi v Evropi vsak tretji oziroma četrti romski otrok v starosti od 4 do 6 let bil vključen v program predšolske vzgoje ali pa se je z njim že srečal«.

V mesecu februarju smo poročali o protestu Romov na Madžarskem, na katerem se je zbralo okoli 2.000 ljudi, med njimi tudi številni Romi, ki so protestirali proti madžarski vladi, ker zavrača plačilo odškodnine romskim otrokom, ki so jih nezakonito segregirali v šoli v kraju Gyöngyöspata. V torek, 12. maja je vrhovno sodišče dokončno potrdilo izplačilo odškodnine romskih učencem. Lokalne oblasti in šola morajo sedaj 62 pripadnikom manjšine, ki so bili žrtve segregacije plačati skupno 100 milijonov forintov (okoli 285.000 evrov).

Preverili smo še razmere v občini Cankova, kjer se število Romov iz leta v leto manjša. Glavni krivec še vedno ostaja zaposlovanje in selitev v sosednjo Avstrijo.

","excerpt":"V Evropi je vsak tretji oziroma četrti romski otrok vključen v program predšolske vzgoje ali se je z njim že srečal.","featured-media-id":30001,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/nase-poti/174693922","abovetitle":"","subtitle":"V Evropi je vsak tretji oziroma četrti romski otrok vključen v program predšolske vzgoje ali se je z njim že srečal.","category-text":"False","permalink":"2020/05/nase-poti-259/","show-start":"2020-05-18T21:05:00+02:00","show-end":"2020-05-18T22:00:00+02:00","audio-length":"3150","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/05/18/NaepotiMMC.PR1.20200518.1.2105.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174693922","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

»Ko se ti pojavi priložnost, ki ti ponudi več priložnosti in še posebej takih, ki jih v domači državi ne dobiš, seveda sprejmeš izziv. Tako sedaj že več kot leto dni živim v Leidnu, ki je res tako prijetno, čarobno, domače mesto«.

"},{"kind":"html","content":"

»Po trenutno dostopnih podatkih naj bi v Evropi vsak tretji oziroma četrti romski otrok v starosti od 4 do 6 let bil vključen v program predšolske vzgoje ali pa se je z njim že srečal«.

"},{"kind":"html","content":"

Preverili smo še razmere v občini Cankova, kjer se število Romov iz leta v leto manjša. Glavni krivec še vedno ostaja zaposlovanje in selitev v sosednjo Avstrijo.

V studio prihaja izvrstna vokalistka, Ana Soklič. Zadnja dva meseca bi morala miniti bolj kot ne v znamenju priprav in večurnih vaj za nastop na evrovizijskem odru. Vendar je ta letos zaradi pandemije bolj kot ne sameval. Vseeno v tem času Ana ni počivala. S sproščenim klepetom ob spremljavi glasbe, se bomo sprehodili po njeni ustvarjalni poti, ki jo je vodila do Vode in zmage na nacionalnem tekmovanju, dvomesečni karanteni in načrtih po njej. Nikakor ne bomo mogli mimo vprašanja, kako bi izgledal evrovizijski nastop, če bi se ta zgodil. Ano Soklič je na pogovor povabil Sandi Horvat.

","excerpt":"Ana Soklič o Ani Soklič. Osebno in iskreno.","featured-media-id":29998,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/nocni-obisk/174693685","abovetitle":"","subtitle":"Ana Soklič o Ani Soklič. Osebno in iskreno.","category-text":"False","permalink":"2020/05/nocni-obisk-1945/","show-start":"2020-05-18T00:15:00+02:00","show-end":"2020-05-18T01:00:00+02:00","audio-length":"4987","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/05/18/AnaSokliMMC.PR1.20200518.1.0015.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174693685","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"337"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"493"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"29998"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29998"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"139374","attributes":{"wp-id":354437,"date":"2020-04-28T00:41:52+02:00","modified":"2020-05-11T22:18:06+02:00","slug":"nase-poti-258","post-type":"post","title":"Razmere v naseljih v času epidemije","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/04/nase-poti-258/","content":"

V tokratnih Naših poteh preverjamo razmere v romskih naseljih v času epidemije. Forum romskih svetnikov Slovenije že od začetka razglasitve izrednih razmer v državi budno spremlja dogajanje v naseljih v več slovenskih regijah. Predsednik foruma, Darko Rudaš meni, da je skrb, zaradi ponekod že obstoječih slabih bivanjskih razmer v naseljih, da bi se te v luči koronavirusa poslabšale, upravičena.

»Že v začetku aprila smo izvedli dve večji videokonferenci, na kateri smo združili tako župane kot tudi romske svetnike in omogočili uspešno komunikacijo za reševanje aktualnih razmer in pretok informacij s strani občine do romskih svetnikov po uvedbi vladnih ukrepov za zajezitev širjenja virusa.«

Poklicali smo tudi v Črnomelj in preverili kakšno je stanje v naseljih, kjer nimajo dostopa do pitne vode in ali je v času epidemije na pomoč priskočila občina. Kot je pojasnil predsednik Zveze za razvoj romske skupnosti Črnomelj, Zvonko Golobič, se je občina odzvala hitro in učinkovito. Nadalje preverjamo kako se s sproščanjem vladnih ukrepov za zajezitev in preprečevanje širjenja okužbe z novim koronavirusom rahljajo preventivni zdravstveni ukrepi, ter iščemo odgovore kako ravnamo z živili iz trgovine, ko jih prinesemo domov.

Poklicali smo tudi v sosednjo Avstrijo, kjer dela veliko Romov iz Prekmurje. Ena takih je Melisa Guttman, ki je kot strokovna delavka zaposlena v eni od tamkajšnjih organizacij, ki na terenu delajo z otroki, mladostniki in njihovimi starši.

»Sprva smo bili vsi najprej prestrašeni, ker nismo vedeli kaj se dogaja. Delodajalci so bili zelo ažurni in razumljivi. Veliko Romov je kljub izrednim razmeram še vedno ostalo v službi, edina stvar, ki nam je, poleg ukrepov ostajanja doma, nekako otežila življenje, je zaprtje državnih mej. Tako tisti, ki živimo v Avstriji ne moremo do svojcev na slovenski strani meje«.

","excerpt":"Predstavniki romskih organizacij in romski svetniki se bojijo, da bo država, zaradi epidemije koronavirusa pozabila na urejanje že obstoječih slabih bivanjskih razmer v nekaterih naseljih.","featured-media-id":29907,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/nase-poti/174692256","abovetitle":"","subtitle":"Predstavniki romskih organizacij in romski svetniki se bojijo, da bo država, zaradi epidemije koronavirusa pozabila na urejanje že obstoječih slabih bivanjskih razmer v nekaterih naseljih.","category-text":"False","permalink":"2020/04/nase-poti-258/","show-start":"2020-05-11T21:05:00+02:00","show-end":"2020-05-11T22:00:00+02:00","audio-length":"3213","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/05/11/NaepotiMMC.PR1.20200511.1.2105.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174692256","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

»Že v začetku aprila smo izvedli dve večji videokonferenci, na kateri smo združili tako župane kot tudi romske svetnike in omogočili uspešno komunikacijo za reševanje aktualnih razmer in pretok informacij s strani občine do romskih svetnikov po uvedbi vladnih ukrepov za zajezitev širjenja virusa.«

"},{"kind":"html","content":"

»Sprva smo bili vsi najprej prestrašeni, ker nismo vedeli kaj se dogaja. Delodajalci so bili zelo ažurni in razumljivi. Veliko Romov je kljub izrednim razmeram še vedno ostalo v službi, edina stvar, ki nam je, poleg ukrepov ostajanja doma, nekako otežila življenje, je zaprtje državnih mej. Tako tisti, ki živimo v Avstriji ne moremo do svojcev na slovenski strani meje«.

V tokratnih Naših poteh smo se pogovarjali z Leo Cener, Rominjo iz Vanča vasi – Borejci, ki je 13. marca prejela klic o pozitivnem testu okužbe z novim koronavirusom.

”Bila sem na delovnem mestu v Avstriji, ko sem se začela slabo počutiti. Ker se je slabost stopnjevala, sem odšla domov, nakar je mama poklicala zdravnika. Ko je nastopila visoka vročina sem odšla na vstopno točko v Mursko Soboto, kjer so mi odvzeli bris. Naslednji dan so me poklicali in povedali, da je biltest pozitiven”.

Kot nam je zaupala, se je klica in novice sprva prestrašila in se niti ni zavedala tednov, ki so sledili. Lea Cener je bila ena tistih, ki se je zaradi naglega napredka in zapletov bolezni skoraj dva tedna zdravila v bolnišnici, sledila pa je samoizolacija v domači hiši.

”Vsak dan so me klicali iz bolnišnice, spremljali moje zdravstveno stane in dajali podrobna navodila za življenje doma. Ni hujšega kot to, da se doma, čez zaprta vrata pogovarjaš s svojimi otroki in jih ne moreš objeti. Hrano so mi nastavljali pred vrati, se nato odmaknili, da sem hrano lahko vzela v sobo.”, pravi Lea Cener.

Ker sta od drugega negativnega testa na okužbo z novim koronavirusom minila že dobra dva tedna, je Lea lahko že zapustila tudi svojo hišo in se giblje izven nje. Sledijo pa še vedno preventivni in zdravstveni ukrepi. Mesec in pol po okužbi je njeno dihanje še vedno nekoliko oteženo, “tudi hoja je težka”, še doda Lea Cener.

V nadaljevanju oddaje smo preverili še kako v času epidemije poteka izobraževanje na daljavo pri romskih učencih, še posebej pri tistih, ki potrebujejo največ pomoči. Kako so se pri tem odrezali njihovi starši in kako so v ta način izobraževanja vključeni romski pomočniki? Ti si po mnenju Centra za šolske in obšolske dejavnosti postali nepogrešljivi člen izobraževanja romskih otrok.

Ob koncu oddaje nam bo Mišo Kontrec izdal sporočilo njegove nove skladbe Tu san ges doma, ki jo je dokončal in izdal v času epidemije

","excerpt":"Pričevanje Rominje iz Prekmurja, ki se je na delu v tujini okužila z novim koronavirusom.","featured-media-id":29780,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/nase-poti/174690556","abovetitle":"","subtitle":"Pričevanje Rominje iz Prekmurja, ki se je na delu v tujini okužila z novim koronavirusom.","category-text":"False","permalink":"2020/04/nase-poti-257/","show-start":"2020-05-04T21:05:00+02:00","show-end":"2020-05-04T22:00:00+02:00","audio-length":"3245","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/05/04/NaepotiMMC.PR1.20200504.1.2105.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174690556","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

V tokratnih Naših poteh smo se pogovarjali z Leo Cener, Rominjo iz Vanča vasi – Borejci, ki je 13. marca prejela klic o pozitivnem testu okužbe z novim koronavirusom.

"},{"kind":"html","content":"

”Bila sem na delovnem mestu v Avstriji, ko sem se začela slabo počutiti. Ker se je slabost stopnjevala, sem odšla domov, nakar je mama poklicala zdravnika. Ko je nastopila visoka vročina sem odšla na vstopno točko v Mursko Soboto, kjer so mi odvzeli bris. Naslednji dan so me poklicali in povedali, da je biltest pozitiven”.

"},{"kind":"html","content":"

”Vsak dan so me klicali iz bolnišnice, spremljali moje zdravstveno stane in dajali podrobna navodila za življenje doma. Ni hujšega kot to, da se doma, čez zaprta vrata pogovarjaš s svojimi otroki in jih ne moreš objeti. Hrano so mi nastavljali pred vrati, se nato odmaknili, da sem hrano lahko vzela v sobo.”, pravi Lea Cener.

"},{"kind":"html","content":"

Ob koncu oddaje nam bo Mišo Kontrec izdal sporočilo njegove nove skladbe Tu san ges doma, ki jo je dokončal in izdal v času epidemije

"},{"kind":"html","content":"

Tokrat nas Naše poti vodijo nekaj mesecev v preteklost, ko smo v studiu gostili zagovornika načela enakosti, Miha Lobnika. Leto 2018 je bilo ključno za zagovornika načela enakosti in pomeni začetek sistematičnega odpravljanja zamud na področju preprečevanja in varstva pred diskriminacijo v Sloveniji. Prisluhnili bomo ponovitvi oddaje, ko smo skupaj z zagovornikom načela enakosti iskali odgovore v katerih primerih lahko govorimo o diskriminaciji in kako moramo ob takih pojavih ukrepati.

","excerpt":"\"Med tistimi, ki so pogosto diskriminirani, so pripadniki romske skupnosti\".","featured-media-id":29450,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/nase-poti/174687411","abovetitle":"","subtitle":"\"Med tistimi, ki so pogosto diskriminirani, so pripadniki romske skupnosti\".","category-text":"False","permalink":"2020/04/nase-poti-254/","show-start":"2020-04-20T21:05:00+02:00","show-end":"2020-04-20T22:00:00+02:00","audio-length":"3164","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/04/20/MihaLobnikMMC.PR1.20200420.1.2105.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174687411","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

V tokratnih Naših poteh bomo prisluhnili ponovitvi ene od oddaj, v kateri smo gostili študentko in absolventko magistrskega študija pedagogike in sociologije, Lauro Kovač iz romskega naselja Dolga vas pri Lendavi.

Laura je z nami delila svojo izkušnjo, ko je lani poleti domače naselje za dobre tri tedne zamenjala za afriško Gambijo. Tja jo je odpeljalo prostovoljno delo z otroki, nocoj bomo na afriška tla odpotovali skupaj z Lauro Kovač. Vabljeni k poslušanju.

Že od nekdaj sem si želela odpotovati v Afriko, vendar na način, da bi bil tam predvsem v stiku z domačini, ker samo tako lahko izkusiš pravo Afriko. Pred leti sem naletela na Društvo Za otroke sveta, ki je med drugim ponujalo tudi prostovoljno delo v Gambiji, in sicer v eni od tamkajšnjih lokalnih šol. Z odločitvijo sem odlašala vse do zadnjega letnika na fakulteti, nato sem si pa rekla, da je zdaj idealen čas, da si uresničim svojo dolgoletno željo in tako združim potovanje z dobrim delom.

V času prostovoljnega dela v Gambiji se je naučila predvsem iskrenih nasmehov, ki jih dnevno na obrazih otrok ni manjkajlo. Navaditi se je morala tudi na vročino in seveda tudi na lokalno hrano, ki je, kot pravi Laura Kovač, zelo okusna.

Sama se trudim biti čim bolj minimalistična, vlagati čim več vase in čim manj v materialne stvari. Gambija mi je samo še bolj odprla oči, da ne potrebuješ veliko za iskren nasmeh, še posebej pa ne raznorazne materialne stvari, ki smo jih v kapitalizmu ljudje navajeni kopičiti. Ko vidiš tamkajšnjo revščino in kako z njo živijo ljudje, ti ne preostane drugega, kot da si hvaležen za vse, kar imaš. Vsak dan si govorim, da se moram nehati pritoževati, in upam, da ne bom pozabila na vse, kar me je Gambija naučila.

Naslednji Laurin korak bo zagovor magisterija, bi se pa rada odpravila še na kakšno prostovoljno delo v tujino, mikata jo predvsem Latinska Amerika in Indija.

","excerpt":"\"S prostovoljnim delom sem odpotovala v Afriko in si izpolnila dolgoletno željo\".","featured-media-id":29449,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/nase-poti/174685718","abovetitle":"","subtitle":"\"S prostovoljnim delom sem odpotovala v Afriko in si izpolnila dolgoletno željo\".","category-text":"False","permalink":"2020/03/nase-poti-253/","show-start":"2020-04-13T21:05:00+02:00","show-end":"2020-04-13T22:00:00+02:00","audio-length":"3444","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/04/13/LauraKovaMMC.PR1.20200413.1.2105.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174685718","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Že od nekdaj sem si želela odpotovati v Afriko, vendar na način, da bi bil tam predvsem v stiku z domačini, ker samo tako lahko izkusiš pravo Afriko. Pred leti sem naletela na Društvo Za otroke sveta, ki je med drugim ponujalo tudi prostovoljno delo v Gambiji, in sicer v eni od tamkajšnjih lokalnih šol. Z odločitvijo sem odlašala vse do zadnjega letnika na fakulteti, nato sem si pa rekla, da je zdaj idealen čas, da si uresničim svojo dolgoletno željo in tako združim potovanje z dobrim delom.

"},{"kind":"html","content":"

Sama se trudim biti čim bolj minimalistična, vlagati čim več vase in čim manj v materialne stvari. Gambija mi je samo še bolj odprla oči, da ne potrebuješ veliko za iskren nasmeh, še posebej pa ne raznorazne materialne stvari, ki smo jih v kapitalizmu ljudje navajeni kopičiti. Ko vidiš tamkajšnjo revščino in kako z njo živijo ljudje, ti ne preostane drugega, kot da si hvaležen za vse, kar imaš. Vsak dan si govorim, da se moram nehati pritoževati, in upam, da ne bom pozabila na vse, kar me je Gambija naučila.

"},{"kind":"html","content":"

Naslednji Laurin korak bo zagovor magisterija, bi se pa rada odpravila še na kakšno prostovoljno delo v tujino, mikata jo predvsem Latinska Amerika in Indija.

V dneh in tednih, ko nas večina zaradi razmer v državi ostaja doma, veliko časa preživimo na spletu. Tam pa lahko zasledimo zelo kreativne objave znanih Slovencev, ki med drugim z nami delijo svoje kulinarične recepte, smešne video posnetke, nam omogočijo vpogled v nastajanje televizijske oddaje in tudi zapojejo. Na ta način nam v težkih časih krajšajo dneve in nas s svojimi domiselnimi objavami na spletu še nasmejijo. Z Niko Zorjan, Ano Tavčar-Pirkovič, Lucijo Ćirović in Hajdi Korošec Jazbinšek je po telefonu poklepetal Sandi Horvat.

","excerpt":"#ostanidoma in več prostega časa sta krivca za več spletnih objav na družabnih omrežjih znanih Slovencev.","featured-media-id":29379,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/nocni-obisk/174683780","abovetitle":"","subtitle":"#ostanidoma in več prostega časa sta krivca za več spletnih objav na družabnih omrežjih znanih Slovencev.","category-text":"False","permalink":"2020/03/nocni-obisk-1912/","show-start":"2020-04-06T00:15:00+02:00","show-end":"2020-04-06T01:00:00+02:00","audio-length":"6196","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/04/06/NoniobiskMMC.PR1.20200406.1.0015.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174683780","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"337"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"493"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"29379"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29379"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"136905","attributes":{"wp-id":347760,"date":"2020-03-17T00:41:37+01:00","modified":"2020-03-30T22:15:05+02:00","slug":"nase-poti-251","post-type":"post","title":"Alarmantne razmere v romskih naseljih v času epidemije","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/03/nase-poti-251/","content":"

Tudi v naši oddaji smo nekaj minut posvetili temi, ki je v zadnjih tednih ohromila in zaustavila javno in predvsem družabno življenje. V času epidemije pa na še toliko bolj alarmantne razmere opozarjajo tudi romske organizacije. Forum romskih svetnikov opozarja predvsem na grožnjo, ki jo koronavirus predstavlja v naseljih brez vode.

” Na vlado in občine smo poslali poziv in pričakujemo čimprejšnjo rešitev v obliki cistern s pitno vodo. Prav tako opažamo težave, ki jih imajo nekateri romski učenci predvsem iz jugovzhodne Slovenije pri šolanju na daljavo”, dodaja predsednik Foruma romskih svetnikov, Darko Rudaš.

Ker pa nasvetov in priporočil ni nikoli preveč, smo za nekaj, predvsm preventivnih ukrepov zaprosili predstojnico Nacionalnega inštituta za javno zdravje, območne enote Murska Sobota, Tatjano Krajnc-Nikolić.

V tokratnih Naših poteh objavljamo še zgodbe, ki so nastale pred izrednimi razmerami v državi. V začetku meseca smo obiskali občino Beltinci in preverili s kakšnimi izzivi se kot občina srečujejo pri urejanju razmer v romskih naseljih. Osnovne šole po Sloveniji lahko učencem med izbirnimi predmeti ponudijo tudi predmet o romski kulturi. Trenutno predmet izvajata le dve, mi smo obiskali OŠ Sv. Jurij v Rogašovcih ter poklepetali z učenci, ki so se za predmet odločili.

V rubriki romskega jezika pa tokrat o večjezičnosti Romov.

","excerpt":"Na udaru so predvsem naselja, ki nimajo dostopa do pitne vode in elektrike, prav tako potrebnih informacij.","featured-media-id":29274,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/nase-poti/174682395","abovetitle":"","subtitle":"Na udaru so predvsem naselja, ki nimajo dostopa do pitne vode in elektrike, prav tako potrebnih informacij.","category-text":"False","permalink":"2020/03/nase-poti-251/","show-start":"2020-03-30T21:05:00+02:00","show-end":"2020-03-30T22:00:00+02:00","audio-length":"3154","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/03/30/NaepotiMMC.PR1.20200330.1.2105.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174682395","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

” Na vlado in občine smo poslali poziv in pričakujemo čimprejšnjo rešitev v obliki cistern s pitno vodo. Prav tako opažamo težave, ki jih imajo nekateri romski učenci predvsem iz jugovzhodne Slovenije pri šolanju na daljavo”, dodaja predsednik Foruma romskih svetnikov, Darko Rudaš.

"},{"kind":"html","content":"

V rubriki romskega jezika pa tokrat o večjezičnosti Romov.

V tokratnih koncertnih Naših poteh nas čaka le glasba – izbor skladb s slavnostnega rojstnodnevnega radijskega koncerta ob 6. obletnici Naših poti, ki se je odvil decembra 2013 v že lep čas pokojnem Studiu 14 na Radiu Slovenija.

Na njem se je predstavila ena najodmevnejših mlajših madžarskih romskih skupin Romengo. Romengo, katere gonilni kolesi sta ena najkvalitetnejših mlajših madžarskih romskih pevk in njen zaščini znak Monika Lakatos in njen partner, kitarist in pevec Rostás Mihály “Mazsi”, je navdušila že z albumom prvencem leta 2011. Tudi njen drugi in zaenkrat zadnji album, ki je izšel spomladi leta 2013, je naletel na zelo pozitiven odziv. Na ljubljanskem koncertu za Naše poti je skupina predstavila pretežno skladbe z njega. Romengo, ki se je proglasila za novi glas romske glasbe Vzhodne Evrope, izvaja madžarsko podeželsko romsko glasbo. Na odru v stiku s publiko je še precej bližje svojim glasbenim koreninam kot na studijskih posnetkih; je neposredna, spontana, groba, brez uglajene kozmetike sredinskega toka v etno glasbi. To velja tudi za petje njenega najpomembnejšega aduta Monike Lakatos.

","excerpt":"Prisluhnili bomo radijskemu koncertu zasedbe Romengo iz leta 2013.","featured-media-id":29183,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/nase-poti/174680879","abovetitle":"","subtitle":"Prisluhnili bomo radijskemu koncertu zasedbe Romengo iz leta 2013.","category-text":"False","permalink":"2020/03/nase-poti-250/","show-start":"2020-03-23T21:05:00+01:00","show-end":"2020-03-23T22:00:00+01:00","audio-length":"3179","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/03/23/NaepotiMMC.PR1.20200323.1.2105.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174680879","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

V naši oddaji že kar nekaj časa budno spremljamo kaj se dogaja z vloženo pritožbo dveh romskih družin glede dostopa do pitne vode in sanitarij na evropsko sodišče za človekove pravice. Za kaj pravzaprav gre? Dve romski družini sta v pritožbi pred Evropskim sodiščem za človekove pravice zatrjevali kršitve prepovedi mučenja, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja (3. člen) ter kršitev pravice do zasebnega in družinskega življenja (8. člen) Evropske konvencije o človekovih pravicah, saj v nelegalnih romskih naseljih nimata dostopa do osnovnih javnih storitev. Bistvo pritožbe je slonelo na pravici do vode in pravici do dostojnega življenja, ki sta vsebinsko zajeti v omenjenih členih Evropske konvencije o človekovih pravicah. Minuli torek je Evropsko sodišče za človekove pravice po šestih letih razsodilo v prid države Slovenije.

»Sodišče je zapisalo, da ni bilo kršitve 8. člena evropske konvencije o človekovih pravicah (pravica do spoštovanja zasebnega življenja) in kršitev 14. člena (prepoved diskriminacij) ter 3. člena (prepoved mučenja ali nečloveškega oz. poniževalnega ravnanja). Sodišče je večinoma soglasno sprejelo odločitve, le pri vprašanju kršenja 8. člena konvencije so sodniki odločitev izglasovali s petimi glasovi za in dvema proti.«, je povedala odvetnica in zastopnica romskih družin, Nina Zidar Klemenčič.

Nad razsodbo evropskega sodišča je razočaran tudi eden od pritožnikov, Brane Hudorovič.

»Smo razočarani, ampak nič zato. Upali smo sicer na najboljše, da bo sodba na koncu presodila v našo korist, vendar tako pač je, mi se ne bomo predali. Gremo naprej«, še doda Hudorovič.

Tudi Blaž Kovač iz Amnesty International Slovenije, ki razmere v omenjenih romskih naseljih spremlja že leta, pravi, da bitke še zdaleč ni konec.

»Gre za prelom, kajti gre za prvi primer, ko se je pripadnik romske skupnosti, ko mu v domači državi ni bil omogočen dostop do pitne vode, po pravico obrnil na evropsko sodišče«.

Sedaj sledi še pritožba na veliki senat evropskega sodišča za človekove pravice. Končni odgovor naj bi, po besedah odvetnice Nine Zidar Klemenčič, prejeli še letos.

","excerpt":"ESČP na podlagi razsodbe ugotavlja, da v Sloveniji glede dostopa do pitne vode ni bilo kršitev.","featured-media-id":29031,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/nase-poti/174679253","abovetitle":"","subtitle":"ESČP na podlagi razsodbe ugotavlja, da v Sloveniji glede dostopa do pitne vode ni bilo kršitev.","category-text":"False","permalink":"2020/03/nase-poti-249/","show-start":"2020-03-16T21:05:00+01:00","show-end":"2020-03-16T22:00:00+01:00","audio-length":"3182","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/03/16/NaepotiMMC.PR1.20200316.1.2105.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174679253","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

»Sodišče je zapisalo, da ni bilo kršitve 8. člena evropske konvencije o človekovih pravicah (pravica do spoštovanja zasebnega življenja) in kršitev 14. člena (prepoved diskriminacij) ter 3. člena (prepoved mučenja ali nečloveškega oz. poniževalnega ravnanja). Sodišče je večinoma soglasno sprejelo odločitve, le pri vprašanju kršenja 8. člena konvencije so sodniki odločitev izglasovali s petimi glasovi za in dvema proti.«, je povedala odvetnica in zastopnica romskih družin, Nina Zidar Klemenčič.

"},{"kind":"html","content":"

Nad razsodbo evropskega sodišča je razočaran tudi eden od pritožnikov, Brane Hudorovič.

"},{"kind":"html","content":"

»Smo razočarani, ampak nič zato. Upali smo sicer na najboljše, da bo sodba na koncu presodila v našo korist, vendar tako pač je, mi se ne bomo predali. Gremo naprej«, še doda Hudorovič.

"},{"kind":"html","content":"

Tudi Blaž Kovač iz Amnesty International Slovenije, ki razmere v omenjenih romskih naseljih spremlja že leta, pravi, da bitke še zdaleč ni konec.

"},{"kind":"html","content":"

»Gre za prelom, kajti gre za prvi primer, ko se je pripadnik romske skupnosti, ko mu v domači državi ni bil omogočen dostop do pitne vode, po pravico obrnil na evropsko sodišče«.

"},{"kind":"html","content":"

Sedaj sledi še pritožba na veliki senat evropskega sodišča za človekove pravice. Končni odgovor naj bi, po besedah odvetnice Nine Zidar Klemenčič, prejeli še letos.

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"332"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"493"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"29031"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29031"}},"frontpage-image":{"data":null}}}],"included":[{"type":"Author","id":"493","attributes":{"slug":"sandi-horvatrtvslo-si","name":"Sandi Horvat","twitter":"","facebook":"","title":"Novinar","description":"","image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/screenshot-2020-03-25-at-10-47-32-360x360.png","image-landscape":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/screenshot-2020-03-25-at-10-47-32-980x551.png"}},{"type":"Category","id":"332","attributes":{"wp-id":64,"description":"Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Spoznavamo romsko kulturno in politično življenje in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko.","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/nase-poti/","name":"Naše poti","slug":"nase-poti","parent-wp-id":0,"permalink":"nase-poti/","show-description":"Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Spoznavamo romsko kulturno in politično življenje in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko.","show-image":"//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/09/fotkae1.jpg","show-no-gradient":false,"broadcast-day":"Ponedeljek","broadcast-hour":"21:05","sidebar":"","hide-future":false,"show-removal-notice":false,"format":"wide"},"relationships":{"show-links":{"data":[],"meta":{"count":0}}}},{"type":"Category","id":"337","attributes":{"wp-id":9,"description":"Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor. Sogovorniki iz najrazličnejših področij življenja delijo izkušnje, poglede na svet, zanimivosti, ideje, ki širijo obzorja, spodbudijo k premišljevanju in razvedrijo.","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/nocni-obisk/","name":"Nočni obisk","slug":"nocni-obisk","parent-wp-id":0,"permalink":"nocni-obisk/","show-description":"Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor. Sogovorniki iz najrazličnejših področij življenja delijo izkušnje, poglede na svet, zanimivosti, ideje, ki širijo obzorja, spodbudijo k premišljevanju in razvedrijo.","show-image":null,"show-no-gradient":false,"broadcast-day":"","broadcast-hour":"","sidebar":"","hide-future":true,"show-removal-notice":false,"format":"wide"},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"5"},{"type":"CategoryShowLink","id":"9"},{"type":"CategoryShowLink","id":"10"}],"meta":{"count":3}}}},{"type":"Media","id":"29031","attributes":{"wp-id":347250,"title":"ais2","caption":"Sodba ESČP","media-source":"SH","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/ais2-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/ais2-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/ais2-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/ais2-1200x661.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29183","attributes":{"wp-id":348480,"title":"ZATSVA KITARA","caption":"romska zastava in kitara","media-source":"Sandi Horvat","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/zatsva-kitara-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/zatsva-kitara-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/zatsva-kitara-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/zatsva-kitara-1200x752.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29274","attributes":{"wp-id":349562,"title":"slika NP","caption":"izbirni predmet o romski kulturi","media-source":"Sandi Horvat","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/slika-np-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/slika-np-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/slika-np-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/slika-np-1200x670.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29379","attributes":{"wp-id":350703,"title":"IMG_1026","caption":"Nika Zorjan / Lucija Ćirović / Ana Tavčar-Pirkovič / Hajdi Korošec Jazbinšek","media-source":"osebni arhiv","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/img_1026-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/img_1026-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/img_1026-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/img_1026-1200x689.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29449","attributes":{"wp-id":351426,"title":"65602912","caption":"Laura Kovač","media-source":"osebni arhiv","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/65602912-960x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/65602912-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/65602912-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/65602912.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29450","attributes":{"wp-id":351429,"title":"Miha-Lobnik-podpisuje","caption":"Miha Lobnik, zagovornik načela enakosti","media-source":"Spletna stran zagovornika načela enakosti","media-source-url":"http://www.zagovornik.si/o-nas/miha-lobnik-zagovornik-nacela-enakosti/","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/miha-lobnik-podpisuje-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/miha-lobnik-podpisuje-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/miha-lobnik-podpisuje-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/miha-lobnik-podpisuje-1200x675.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29780","attributes":{"wp-id":354683,"title":"lea cener","caption":"Lea Cener","media-source":"osebni arhiv","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/lea-cener-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/lea-cener-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/lea-cener-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/lea-cener-1200x700.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29907","attributes":{"wp-id":355992,"title":"4727B9B6-8CDE-42B6-BDF3-FB706D44B52A","caption":"hiša v romskem naselju","media-source":"SH","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/4727b9b6-8cde-42b6-bdf3-fb706d44b52a-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/4727b9b6-8cde-42b6-bdf3-fb706d44b52a-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/4727b9b6-8cde-42b6-bdf3-fb706d44b52a-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/4727b9b6-8cde-42b6-bdf3-fb706d44b52a-1200x796.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29998","attributes":{"wp-id":357006,"title":"65657852","caption":"Ana Soklič","media-source":"RTV Slovenija/Adrijan Pregelj","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/65657852-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/65657852-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/65657852-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/65657852.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"30001","attributes":{"wp-id":357017,"title":"IMG_2584","caption":"Aljoša Rudaš (desno)","media-source":"Aljoša Rudaš","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/img_2584-768x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/img_2584-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/img_2584-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/img_2584.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"30153","attributes":{"wp-id":358531,"title":"romski","caption":"romski prostovoljci\nRomina / Damijana / Timotej / Ksenija","media-source":"osebni arhiv/TV Slovenija","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/romski-980x474.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/romski-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/romski-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/romski.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"30270","attributes":{"wp-id":359903,"title":"IMG_2969","caption":"otroci v naselju Kamenci","media-source":"Sandi Horvat","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/img_2969-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/img_2969-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/img_2969-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/img_2969-1200x710.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}}],"meta":{"pagination":{"page":1,"pages":5,"count":56}}}