{"links":{"first":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?authors__slug=nina-slacekrtvslo-si&include=categories%2Cfeatured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=1&page_size=12","last":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?authors__slug=nina-slacekrtvslo-si&include=categories%2Cfeatured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=16&page_size=12","next":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?authors__slug=nina-slacekrtvslo-si&include=categories%2Cfeatured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=2&page_size=12","prev":null},"data":[{"type":"Post","id":"141707","attributes":{"wp-id":362422,"date":"2020-06-10T01:33:18+02:00","modified":"2020-06-23T14:15:34+02:00","slug":"intelekta-190","post-type":"post","title":"Nevralgične točke velesile Kitajske","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/06/intelekta-190/","content":"

Vzpon Kitajske je temeljito spremenil razmerja moči v svetu. Naraščajoče kitajske ambicije so vir številnih napetosti, pandemija in njene posledice pa so nezaupanje sveta še precej povečale. A z recesijo se je zdaj zamajal tudi znaten del notranje trdnosti, ki jo je Kitajski zagotavljala intenzivna gospodarska rast zadnjih desetletij. V deželi vse bolj narašča domači nacionalizem, ki ga oblast ne more puščati povsem ob strani, saj ga je sama dolgo vzpodbujala. Toda nacionalistične zahteve se rade razbohotijo in vse daljša vrsta meddržavnih sporov tako s sosedami kot z Združenimi državami Amerike zbuja skrb, v kolikšni meri bo Kitajska v prihodnje lahko zagotavljala regionalno in globalno stabilnost, koliko pa bo v prvi plan postavila svoje lastne ambicije. Kje so torej danes nevralgične točke azijske velesile, bomo preverili v tokratni Intelekti.

","excerpt":"Koronarecesija, naraščajoči nacionalizem in vrsta perečih geopolitičnih vprašanj - kitajsko stoletje se je znašlo pred brzicami","featured-media-id":30879,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/intelekta/174702253","abovetitle":"","subtitle":"Koronarecesija, naraščajoči nacionalizem in vrsta perečih geopolitičnih vprašanj - kitajsko stoletje se je znašlo pred brzicami","category-text":"False","permalink":"2020/06/intelekta-190/","show-start":"2020-06-23T10:10:00+02:00","show-end":"2020-06-23T11:00:00+02:00","audio-length":"2597","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/06/23/NevralginetokevelesileKitajske4809402.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174702253","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"308"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"471"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"30879"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30879"}},"frontpage-image":{"data":{"type":"Media","id":"30879"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30879"}}}},{"type":"Post","id":"141374","attributes":{"wp-id":360806,"date":"2020-06-03T00:40:59+02:00","modified":"2020-06-16T18:45:06+02:00","slug":"studio-ob-17-00-288","post-type":"post","title":"Slovenska satelita v vesolje","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/06/studio-ob-17-00-288/","content":"

Le še nekaj dni je do poleta prvih slovenskih satelitov Nemo HD in Trisat v orbito. Kaj pravzaprav pomenita za Slovenijo? Kakšne prednosti nam prinašata? Število satelitov v Zemljini krožnici se hitro povečuje, naša odvisnost od njih prav tako. Kako pomembno je, da smo neposredno navzoči na tekmovalnem in zahtevnem področju vesoljskih tehnologij in kako se to področje spreminja z novo vesoljsko tekmo, preverjajo Nina Slaček in gosti:

- dr. Tomaž Rodič in dr. Martin Lamut, satelit NemoHD,
\n- dr. Iztok Kramberger, satelit Trisat,
\n- dr. Tomaž Rotovnik, direktor podjetja Skylabs,
\n- Aljoša Masten, Multimedijski portal RTV Slovenija (MMC).

","excerpt":"Zakaj je dobro imeti svoj satelit? Kako uspešni smo v vesolju?","featured-media-id":30688,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/studio-ob-17h/174700781","abovetitle":"","subtitle":"Zakaj je dobro imeti svoj satelit? Kako uspešni smo v vesolju?","category-text":"False","permalink":"2020/06/studio-ob-17-00-288/","show-start":"2020-06-16T17:05:00+02:00","show-end":"2020-06-16T18:00:00+02:00","audio-length":"3348","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/06/16/SlovenskasatelitavvesoljeMMC.PR1.20200616.2.1705.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174700781","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"385"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"471"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"30688"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30688"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"141208","attributes":{"wp-id":360283,"date":"2020-05-31T00:39:50+02:00","modified":"2020-06-13T08:00:03+02:00","slug":"zemlja-po-kateri-stopamo","post-type":"post","title":"Jesús Carrasco: Zemlja, po kateri stopamo","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/05/zemlja-po-kateri-stopamo/","content":"

Roman Zemlja, po kateri stopamo se odvija na španskem podeželju, na kmetiji na robu manjšega mesteca, a v alternativni zgodovini, v kateri je severni Imperij nekje na začetku 20. stoletja podjarmil Španijo in nad domorodci izvedel genocid. Soproga zdaj dementnega, nekdaj pa zelo uspešnega polkovnika Imperija nekega dne na svojem vrtu naleti na molčečega človeka. Človeka, ki ima očitno z zemljo na kmetiji zelo tesno vez. Namesto, da bi ga prijavila, skuša Eva mukoma rekonstruirati njegovo zgodbo, s tem pa postopoma razkriva tudi hrbtno plat svoje lastne osebne zgodbe, ki je utemeljena na mitu o napredku, ki ga je njena civilizacija prinesla zaostalim krajem.

Na eni strani gre v romanu za zelo jasno kritiko globalizacije, kolonializmov, različnih načinov izkoriščanja. A Carrascova odlika je predvsem v tem, da ne poenostavlja in ne išče lahkih odgovorov. Predvsem pa na domišljen način ubesedi teme, ki ga zanimajo.

»Eva lahko rekonstruira Levino zgodbo le tako, da se z njim identificira, to pa se lahko stori samo preko bolečine, preko lastne izgube sina,« razlaga prevajalka Urša Zabukovec. »Ideja, da nas povezuje bolečina, da smo v globini vsi med sabo povezani, to Carrasco zelo izvirno doseže tudi na ravni samega jezika.«

","excerpt":"Alternativna zgodovina Španije, ki raziskuje odnose med človekom in naravo ter nasiljem, ki vztrajno spremlja civilizacijo","featured-media-id":30608,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/sobotno-branje/174699861","abovetitle":"","subtitle":"Alternativna zgodovina Španije, ki raziskuje odnose med človekom in naravo ter nasiljem, ki vztrajno spremlja civilizacijo","category-text":"False","permalink":"2020/05/zemlja-po-kateri-stopamo/","show-start":"2020-06-13T14:30:00+02:00","show-end":"2020-06-13T15:05:00+02:00","audio-length":"1151","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/06/12/JessCarrascoZemljapokateristopamo4794370.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174699861","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

»Eva lahko rekonstruira Levino zgodbo le tako, da se z njim identificira, to pa se lahko stori samo preko bolečine, preko lastne izgube sina,« razlaga prevajalka Urša Zabukovec. »Ideja, da nas povezuje bolečina, da smo v globini vsi med sabo povezani, to Carrasco zelo izvirno doseže tudi na ravni samega jezika.«

"},{"kind":"html","content":"

Donald je pristni Sarajevčan, po rodu Nemec, in veteran vojne za Sarajevo. Danes vozi taksi po mestu, v katerem se ne počuti več povsem domače. V neprekinjenem monologu, s konstantnimi, a ravno prav tempiranimi preskoki, pripoveduje svojo živo in mnogoplastno pripoved o mestu, o vojni in predvsem ljudeh. O življenju pred vojno in po njej, o grozotah in absurdih vojne, ki je mesto spremenila.

“Ti je smešno, da mi je ime Donald, te že z naslovom sprašuje, če se znaš smejati. Če je odgovor ja, jo vzemi v roke. Rezultat bo ta, da se boš bolje počutil, kot si se, preden si jo začel brati. Naredila te bo zadovoljnjega, dala ti bo nekaj veselja, pri tem pa ti ne bo lagala, da je vojna nekaj lepega in da se v njej ne dogajajo hude in strašne stvari in da ljudje zaidejo v popolnoma nemogoče situacije, kjer morajo sprejemat etične odločitve, ki so mnogo večje od njih samih,”

pravi Ervin Hladnik Milharčič, ki je romanu, ki je v prevodu Lili Potpara izšla pri založbi Goga, napisal spremno besedo.

","excerpt":"Donald nas v sočnem monologu popelje na vožnjo po Sarajevu, po spominih in anekdotah, ki razgalijo vso absurdnost vojne","featured-media-id":30137,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/sobotno-branje/174694817","abovetitle":"","subtitle":"Donald nas v sočnem monologu popelje na vožnjo po Sarajevu, po spominih in anekdotah, ki razgalijo vso absurdnost vojne","category-text":"False","permalink":"2020/05/ti-je-smesno-da-mi-je-ime-donald/","show-start":"2020-05-23T14:30:00+02:00","show-end":"2020-05-23T15:30:00+02:00","audio-length":"1092","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2020/05/22/AhmedBuriTijesmenodamijeimeDonald4767870.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174694817","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Ti je smešno, da mi je ime Donald, te že z naslovom sprašuje, če se znaš smejati. Če je odgovor ja, jo vzemi v roke. Rezultat bo ta, da se boš bolje počutil, kot si se, preden si jo začel brati. Naredila te bo zadovoljnjega, dala ti bo nekaj veselja, pri tem pa ti ne bo lagala, da je vojna nekaj lepega in da se v njej ne dogajajo hude in strašne stvari in da ljudje zaidejo v popolnoma nemogoče situacije, kjer morajo sprejemat etične odločitve, ki so mnogo večje od njih samih,”

"},{"kind":"html","content":"

pravi Ervin Hladnik Milharčič, ki je romanu, ki je v prevodu Lili Potpara izšla pri založbi Goga, napisal spremno besedo.

Ameriški predsednik Donald Trump naglo zaostruje svojo retoriko in odnose s Kitajsko. Ti so se sicer močno poslabšali že med ostro dvoletno trgovinsko vojno, pandemija covida je ta trend še močno poslabšala. Bolezen v Združenih državah Amerike zahteva močan davek, zelo hude posledice čuti tudi gospodarstvo, zato podpora aktualnemu predsedniku slabi. Donald Trump za pandemijo krivi Kitajsko, primerjal jo je z japonskim napadom na Pearl Harbor. Grozi tudi, da bo po 41 letih prekinil diplomatske stike s Kitajsko.

“Uporablja vsa sredstva, četudi so nelegitimna, da povečuje svojo moč in možnost za ponovno izvolitev,” poudarja strokovnjakinja za mednarodne odnose dr. Ana Bojinović Fenko. “To je seveda slaba državniška drža, ki vpliva tudi na zunanje odnose.”

Ob tem moramo upoštevati, da se je v zadnjih letih spremenila tudi politika na drugi strani Tihega oceana.

“Kitajski predsednik Xi Jinping je prekinil z doktrino pokojnega Deng Xiaopinga, ki je položil temelje sodobni Kitajski, kot jo poznamo. Dengova zunanja politika je temeljila na maksimi »skrij svetlobo in neguj moč«, ki je pomenila, da se ne izpostavljaš, da nisi aroganten in da ne pokažeš, koliko si dejansko močan. Xi Jinping ravna ravno nasprotno, je precej agresiven in je že mnogo pred pandemijo Evropi kazal zobe,” izpostavlja ključno spremembo v kitajski potitiki dolgoletna dopisnica časopisne hiše Delo s Kitajske Zorana Baković.

Razmere so dodatno nestabilne zaradi gospodarske krize, ki so jo sprožili ukrepi, povezani s pandemijo.

“Tako ameriška kot kitajska oblast sta večji del svoje legitimnosti črpali iz močnega gospodarstva in gospodarskega razvoja. Zdaj je covid 19 gospodarstvu močno pristrigel krila, s tem je na obeh straneh izpuhtel velik del te legitimnosti,” poudarja ekonomist dr. Matevž Rašković z Univerze Viktorija na Novi Zelandiji.

Vse bolj nazorno se kaže, da utegne postati pandemija katalizator številnih napetosti, ki so se pripravljale že dlje časa.

“Resnično je zelo zaskrbljujoče, da je do izbruha pandemije prišlo natanko v času, ko imamo dva takšna nepredvidljiva voditelja na obeh straneh Tihega oceana. Na eni strani Trumpa, ki je izredno nekompetenten in zato tudi zelo nepredvidljiv – in resnično je velik problem, če je takšna velesila nepredvidljiva –, ter na drugi strani Xi Jinpinga, ki je sprožil zastrašujoč plaz kitajskega nacionalizma ter izrednih pričakovanj. Še več: namesto da bi svojo deželo liberaliziral in uravnovesil cel spekter kitajskih zelo kompleksnih notranjih problemov, jo Xi Jinping le še bolj centralizira. To pa pomeni, da pritisk na ventile, ki jih ni veliko – Tajvan je denimo eden izmed njih –, postaja vse bolj neznosen. ,” še opozarja Zorana Baković.

","excerpt":"Pandemija postaja katalizator številnih napetosti. Odnosi med ZDA in Kitajsko se naglo zaostrujejo, volje za sodelovanje je vse manj","featured-media-id":30041,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/intelekta/174693801","abovetitle":"","subtitle":"Pandemija postaja katalizator številnih napetosti. Odnosi med ZDA in Kitajsko se naglo zaostrujejo, volje za sodelovanje je vse manj","category-text":"False","permalink":"2020/05/hladna-vojna-2-0/","show-start":"2020-05-19T10:10:00+02:00","show-end":"2020-05-19T11:00:00+02:00","audio-length":"2734","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/05/18/Hladnavojna2.04760768.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174693801","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Uporablja vsa sredstva, četudi so nelegitimna, da povečuje svojo moč in možnost za ponovno izvolitev,” poudarja strokovnjakinja za mednarodne odnose dr. Ana Bojinović Fenko. “To je seveda slaba državniška drža, ki vpliva tudi na zunanje odnose.”

"},{"kind":"html","content":"

Ob tem moramo upoštevati, da se je v zadnjih letih spremenila tudi politika na drugi strani Tihega oceana.

"},{"kind":"html","content":"

“Kitajski predsednik Xi Jinping je prekinil z doktrino pokojnega Deng Xiaopinga, ki je položil temelje sodobni Kitajski, kot jo poznamo. Dengova zunanja politika je temeljila na maksimi »skrij svetlobo in neguj moč«, ki je pomenila, da se ne izpostavljaš, da nisi aroganten in da ne pokažeš, koliko si dejansko močan. Xi Jinping ravna ravno nasprotno, je precej agresiven in je že mnogo pred pandemijo Evropi kazal zobe,” izpostavlja ključno spremembo v kitajski potitiki dolgoletna dopisnica časopisne hiše Delo s Kitajske Zorana Baković.

"},{"kind":"html","content":"

Razmere so dodatno nestabilne zaradi gospodarske krize, ki so jo sprožili ukrepi, povezani s pandemijo.

"},{"kind":"html","content":"

“Tako ameriška kot kitajska oblast sta večji del svoje legitimnosti črpali iz močnega gospodarstva in gospodarskega razvoja. Zdaj je covid 19 gospodarstvu močno pristrigel krila, s tem je na obeh straneh izpuhtel velik del te legitimnosti,” poudarja ekonomist dr. Matevž Rašković z Univerze Viktorija na Novi Zelandiji.

"},{"kind":"html","content":"

Vse bolj nazorno se kaže, da utegne postati pandemija katalizator številnih napetosti, ki so se pripravljale že dlje časa.

"},{"kind":"html","content":"

“Resnično je zelo zaskrbljujoče, da je do izbruha pandemije prišlo natanko v času, ko imamo dva takšna nepredvidljiva voditelja na obeh straneh Tihega oceana. Na eni strani Trumpa, ki je izredno nekompetenten in zato tudi zelo nepredvidljiv – in resnično je velik problem, če je takšna velesila nepredvidljiva –, ter na drugi strani Xi Jinpinga, ki je sprožil zastrašujoč plaz kitajskega nacionalizma ter izrednih pričakovanj. Še več: namesto da bi svojo deželo liberaliziral in uravnovesil cel spekter kitajskih zelo kompleksnih notranjih problemov, jo Xi Jinping le še bolj centralizira. To pa pomeni, da pritisk na ventile, ki jih ni veliko – Tajvan je denimo eden izmed njih –, postaja vse bolj neznosen. ,” še opozarja Zorana Baković.

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"308"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"471"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"30041"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30041"}},"frontpage-image":{"data":{"type":"Media","id":"30041"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30041"}}}},{"type":"Post","id":"138985","attributes":{"wp-id":353412,"date":"2020-04-21T07:30:33+02:00","modified":"2020-04-28T12:05:49+02:00","slug":"koronakriza-in-podnebje","post-type":"post","title":"Bomo koronakrizo znali izkoristiti za pospešek v smeri ogljične nevtralnosti?","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/04/koronakriza-in-podnebje/","content":"

Pred pandemijo je veljalo, da bo prav leto 2020 ključno za doseganje ciljev Pariškega sporazuma. Časa za ukrepanje namreč hitro zmanjkuje. Če želimo segrevanje planeta zadržati pri 1,5°C ali 2°C, se je potrebno zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov lotiti nemudoma. Proti vsem pričakovanjem je do zmanjšanja izpustov dejansko prišlo. Zato je poskrbela pandemija.

“Na podlagi tega, da se je promet drastično zmanjšal, da se je deloma zmanjšala tudi proizvodnja v industrijskih podjetjih, ocenjujemo, da bi bile lahko emisije na letni ravni nižje za 5 odstotkov. Na mesečni, od sredine marca do sredine aprila pa med 25 in 30 odstotki, navaja prve ocene Matjaž Česen s Centra za energetsko učinkovitost na Institutu “Jožef Stefan”.

Izpusti so se zmanjšali, razlogov za zadovoljstvo ni

Kaj pravzaprav pomeni 5 odstotno zmanjšanje izpustov na svetovni ravni?

“Po eni strani je to največje znižanje sploh. Zmanjšanje je občutno. Toda za doseganje pariških zavez, s katerimi bi segrevanje zadržali pri 1,5°C, bi morali izpuste zmanjševati za 7,6 odstotkov naslednjih deset let zapored,” izpostavlja okoljski ekonomist dr. Jonas Sonneschein iz organizacije Umanotera.

Ne samo, da tudi aktualno drastično zmanjšanje izpustov pri omejevanju segrevanja planeta še ne zadošča, ključna težava je, da je do zmanjšanja prišlo iz napačnih razlogov. Po zadnji gospodarski krizi so se izpusti z okrevanjem gospodarstva naglo dvignili na nove, rekordne ravni. To bi se kaj lahko ponovilo tudi tokrat.

Korona kriza kot izhodišče za boljše prakse v prihodnje

Vzpodbudno je, da je Evropska unija vlaganja v zelene tehnologije in brezogljično preobrazbo gospodarstev postavila za enega ključnih stebrov postkoronskega okrevanja.

“Načrt evropske komisije napoveduje množična vlaganja za prehod v zeleno, digitalno in krožno gospodarstvo. S tem želi tako oživiti gospodarstva držav članic, kot tudi pridobiti konkurenčno prednost na tem področju v svetovni tekmi, ” poudarja dr. Daniel Crnčec s Fakultete za družbene vede.

Toda načrte bo potrebno realizirati in države članice so nedvomno najšibkejši člen zelene transformacije. Izzivi, ki čakajo Slovenijo nikakor niso majhni.

Vsi smo za bolj zeleno prihodnost, navad pa ne bi spreminjali

“Slovenija je imela v letu 2017 za 17,5 megaton izpustov CO2. V okviru projekta Life Podnebna pot 2050 smo izračunali, kakšne izpuste bi Slovenija morala imeti, da bi dosegli neto ničelne izpuste, da se torej izpusti in ponori poravnajo. Ocenili smo, da bi morali imeti le za dobri 2 megatoni izpustov. To pomeni, da moramo zmanjšati izpuste za več kot 15 megaton CO2 v naslednjih 33 letih. Kakorkoli obračate, je to drastično zmanjšanje. Večina prihranka se mora zgoditi v rabi energije. Na leto to pomeni približno 6 odstotkov, ” pravi Matjaž Česen.

Da bi to sploh lahko dosegli, naš čaka veliko dela. Na eni strani moramo posodobiti električno omrežje, resno zastaviti vprašanje javnega transporta in mobilnosti na sploh, veliko vlagati tudi v raziskave na teh področjih, kajti vse tehnologije, ki bodo potrebne za zeleni prehod, še niso razvite. Predvsem pa bo potrebno poglobiti dialog. Spremembe bodo namreč nujne na vseh področjih, tako na ravni posameznikov, podjetij, kot seveda na ravni države. Brez skupnega razmisleka, kje lahko začenjamo stvari spreminjati in kako, se ne bo veliko premaknilo. Izkušnja pandamije in ukrepov, povezanih z njo, nam je pri tem lahko služi kot pomembno izhodišče. Nihče si ne želi drastičnih prepovedi, lahko pa skupaj poiščemo boljše načine za sobivanje na našem – še vedno – zelenem planetu.

Več o vplivu koronakrize na naša podnebna prizadevanja lahko slišite v Intelekti, v kateri so sodelovali tudi vodja sektorja za okolje in podnebne spremembe na Ministrstvu za okolje in prostor mag. Tanja Bolte, klimatolog Gregor Vertačnik z Agencije za okolje in Taj Zavodnik iz društva za sonaravni razvoj Focus.

","excerpt":"V mesecu od začetka karantene so se izpusti v Sloveniji zmanjšali za vsaj četrtino, na letni ravni bo znižanje okoli pet odstotkov","featured-media-id":29756,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/intelekta/174688996","abovetitle":"","subtitle":"V mesecu od začetka karantene so se izpusti v Sloveniji zmanjšali za vsaj četrtino, na letni ravni bo znižanje okoli pet odstotkov","category-text":"False","permalink":"2020/04/koronakriza-in-podnebje/","show-start":"2020-04-28T10:10:00+02:00","show-end":"2020-04-28T11:00:00+02:00","audio-length":"2839","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/04/27/Bomokoronakrizoznaliizkoristitizapospeekvsmeriogljinenevtralnosti4726070.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174688996","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Na podlagi tega, da se je promet drastično zmanjšal, da se je deloma zmanjšala tudi proizvodnja v industrijskih podjetjih, ocenjujemo, da bi bile lahko emisije na letni ravni nižje za 5 odstotkov. Na mesečni, od sredine marca do sredine aprila pa med 25 in 30 odstotki, navaja prve ocene Matjaž Česen s Centra za energetsko učinkovitost na Institutu “Jožef Stefan”.

"},{"kind":"html","content":"

Izpusti so se zmanjšali, razlogov za zadovoljstvo ni

"},{"kind":"html","content":"

Kaj pravzaprav pomeni 5 odstotno zmanjšanje izpustov na svetovni ravni?

"},{"kind":"html","content":"

“Po eni strani je to največje znižanje sploh. Zmanjšanje je občutno. Toda za doseganje pariških zavez, s katerimi bi segrevanje zadržali pri 1,5°C, bi morali izpuste zmanjševati za 7,6 odstotkov naslednjih deset let zapored,” izpostavlja okoljski ekonomist dr. Jonas Sonneschein iz organizacije Umanotera.

"},{"kind":"html","content":"

Korona kriza kot izhodišče za boljše prakse v prihodnje

"},{"kind":"html","content":"

Vzpodbudno je, da je Evropska unija vlaganja v zelene tehnologije in brezogljično preobrazbo gospodarstev postavila za enega ključnih stebrov postkoronskega okrevanja.

"},{"kind":"html","content":"

“Načrt evropske komisije napoveduje množična vlaganja za prehod v zeleno, digitalno in krožno gospodarstvo. S tem želi tako oživiti gospodarstva držav članic, kot tudi pridobiti konkurenčno prednost na tem področju v svetovni tekmi, ” poudarja dr. Daniel Crnčec s Fakultete za družbene vede.

"},{"kind":"html","content":"

Toda načrte bo potrebno realizirati in države članice so nedvomno najšibkejši člen zelene transformacije. Izzivi, ki čakajo Slovenijo nikakor niso majhni.

"},{"kind":"html","content":"

Vsi smo za bolj zeleno prihodnost, navad pa ne bi spreminjali

"},{"kind":"html","content":"

“Slovenija je imela v letu 2017 za 17,5 megaton izpustov CO2. V okviru projekta Life Podnebna pot 2050 smo izračunali, kakšne izpuste bi Slovenija morala imeti, da bi dosegli neto ničelne izpuste, da se torej izpusti in ponori poravnajo. Ocenili smo, da bi morali imeti le za dobri 2 megatoni izpustov. To pomeni, da moramo zmanjšati izpuste za več kot 15 megaton CO2 v naslednjih 33 letih. Kakorkoli obračate, je to drastično zmanjšanje. Večina prihranka se mora zgoditi v rabi energije. Na leto to pomeni približno 6 odstotkov, ” pravi Matjaž Česen.

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"308"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"471"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"29756"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29756"}},"frontpage-image":{"data":{"type":"Media","id":"29756"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29756"}}}},{"type":"Post","id":"138031","attributes":{"wp-id":350931,"date":"2020-04-05T01:39:17+02:00","modified":"2020-04-18T13:00:03+02:00","slug":"obupanca","post-type":"post","title":"Paula Fox: Obupanca","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/04/obupanca/","content":"

Roman Obupanca ameriške pisateljice Paule Fox, ki je nastal že leta 1970, je pred skorajšnjo literarno pozabo rešilo navdušenje znanega pisatelja Jonathana Franzna, ki je ta roman postavil nad dela klasikov ameriškega povojnega realizma Updika, Rotha in Bellowa. Naslovna lika romana sta njujorška zakonca višjega srednjega razreda, ki jima zgodovinski trenutek poznih šestdesetih ni najbolj pisan na kožo. Ko Sophie ugrizne potepuški maček, se skuša pretvarjati, da se ni nič zgodilo. Toda ta prvi vdor zunanjega, potencialno nevarnega sveta, je le izhodišče za postopno razkrivanje skritih plasti odnosa zakoncev Brentwood.

“Avtorica mojstrsko uspe skozi vsakdanje dialoge, malodane banalnosti v bralcu zbuditi določeno tesnobo. Čeprav so besede preproste, se v stavkih skrivajo številni podpomeni,” izpostavlja prevajalka romana Jedrt Lapuh Maležič.

","excerpt":"Skrite plasti se najbolje ubesedi potiho","featured-media-id":29620,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/sobotno-branje/174686855","abovetitle":"","subtitle":"Skrite plasti se najbolje ubesedi potiho","category-text":"False","permalink":"2020/04/obupanca/","show-start":"2020-04-18T14:30:00+02:00","show-end":"2020-04-18T15:05:00+02:00","audio-length":"926","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/04/17/PaulaFoxObupanca4715640.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174686855","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Avtorica mojstrsko uspe skozi vsakdanje dialoge, malodane banalnosti v bralcu zbuditi določeno tesnobo. Čeprav so besede preproste, se v stavkih skrivajo številni podpomeni,” izpostavlja prevajalka romana Jedrt Lapuh Maležič.

14. aprila pred 125 leti je Ljubljano stresel potres, ki je uničil 10 odstotkov tedanjih zgradb, čutili so ga od Dunaja do Firenc in Splita. Središče Ljubljane, kot ga poznamo danes, je zrastlo na njegovih ruševinah. Po potresu je Ljubljana dobila prve predpise o varnejši gradnji in prvo potresno opazovalnico. Današnji predpisi potresno varne gradnje so neprimerljivi s temi prvimi koraki. Vseeno bi bil podobno močan potres za Ljubljano danes katastrofalen.

Strokovnjaki na nevarne zgradbe opozarjajo že desetletja

Če je leta 1895 Ljubljana imela 31 000 prebivalcev, jih je danes skoraj desetkrat več. Med njimi številni ne živijo v potresno varnih objektih.

“Modeli kažejo, da bi se v primeru potresa 8. stopnje na območju Ljubljane 429 zgradb podrlo oziroma bilo močno poškodovanjih. V njih živi 11 600 ljudi ali 2,1 odstotka prebivalcev,” izpostavlja mag. Marjana Lutman z Zavoda za gradbeništvo.

Trgu smo prepustili tudi zdravo pamet

V največji meri gre za objekte iz povojnega obdobja, za katere stroka že desetletja ve, da niso varni. Med njimi so številne šole in bolnišnice, ki protipotresne sanacije prav tako še niso dočakale. Kljub dejstvu, da si nihče ne želi porušene šole in da bomo v primeru rušilnega potresa bolnice – tako kot danes – močno potrebovali, za njihovo sanacijo ni ne volje ne sredstev.

“Vemo, da se naravne nesreče bodo zgodile, čeprav so povsem nenapovedane. Problem je v tem, da smo vse prepustili trgu, predvsem pa našo zdravo pamet, ” je kritičen antropolog prof. dr. Rajko Muršič z ljubljanske Filozofske fakultete.

Za večjo potresno varnost ne moremo računati na Bruselj

Pogosto se ljudje niti ne zavedajo, v kako varnem ali nevarnem objektu živijo ali delajo. Strokovnjaki se zato zavzemajo za uvedbo potresnih izkaznic, ki bi po analogiji z energetskimi omogočale boljšo obveščenost lastnikov in uporabnikov stavb ter posledično vplivale na cene nepremičnim ter na kvalitetnejšo izvedbo del. Tudi danes je namreč zaradi pogostega diktata najnižje cene dejanska kvaliteta končne izvedbe lahko vprašljiva. Toda energetske izkaznice smo dobili kot del evropske pobude za zmanjševanje energetskih izgub in izpustov toplogrednih plinov, potresno neprimerljivo manj ogrožena severna Evropa pa za takšen pristop k potresni varnosti nima posluha.

“Če se v neki veliki državi nekje zgodi potres, to sanirajo. Če se pa v Ljubljani zgodi potres, je to katastrofa za Slovenijo,” opozarja akademik prof. dr. Peter Fajfar z ljubljanske Fakultete za gradbeništvo in geodezijo.

Zanašanje na srečo se prej ali slej izteče

“Velja pravilo, da potres, ki se je v naših krajih že zgodil, se lahko vedno ponovi, ” poudarja seizmologinja dr. Martina Čarman z Agencije za okolje.

Magnituda in intenziteta
\n
Magnituda potresa izraža količino ob potresu sproščene energije ter se jo izraža v Richterjevi lestvici, ki ima 10 stopenj. Ljubljanski potres je imel magnitudo 6,1. Najmočnejši potres v naših krajih, idrijski potres iz leta 1511 pa 6,8.
\n
Evropska potresna letvica ima 12 stopenj in izraža intenziteto potresa oziroma konkretne učinke potresa na površju. Nedavni potres v Zagrebu je imel intenziteto 7. stopnje, ljubljanski 8. do 9. stopnje, idrijski potres pa 10.

","excerpt":"Ob 125-letnici potresa, ki je spremenil Ljubljano","featured-media-id":29526,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/intelekta/174685805","abovetitle":"","subtitle":"Ob 125-letnici potresa, ki je spremenil Ljubljano","category-text":"False","permalink":"2020/03/ponovitev-ljubljanskega-potresa-bo-mnogo-vecja-katastrofa/","show-start":"2020-04-14T10:10:00+02:00","show-end":"2020-04-14T11:00:00+02:00","audio-length":"2791","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/04/14/Ponovitevljubljanskegapotresabomnogovejakatastrofa4711152.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174685805","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Strokovnjaki na nevarne zgradbe opozarjajo že desetletja

"},{"kind":"html","content":"

Če je leta 1895 Ljubljana imela 31 000 prebivalcev, jih je danes skoraj desetkrat več. Med njimi številni ne živijo v potresno varnih objektih.

"},{"kind":"html","content":"

“Modeli kažejo, da bi se v primeru potresa 8. stopnje na območju Ljubljane 429 zgradb podrlo oziroma bilo močno poškodovanjih. V njih živi 11 600 ljudi ali 2,1 odstotka prebivalcev,” izpostavlja mag. Marjana Lutman z Zavoda za gradbeništvo.

"},{"kind":"html","content":"

Trgu smo prepustili tudi zdravo pamet

"},{"kind":"html","content":"

“Vemo, da se naravne nesreče bodo zgodile, čeprav so povsem nenapovedane. Problem je v tem, da smo vse prepustili trgu, predvsem pa našo zdravo pamet, ” je kritičen antropolog prof. dr. Rajko Muršič z ljubljanske Filozofske fakultete.

"},{"kind":"html","content":"

Za večjo potresno varnost ne moremo računati na Bruselj

"},{"kind":"html","content":"

“Če se v neki veliki državi nekje zgodi potres, to sanirajo. Če se pa v Ljubljani zgodi potres, je to katastrofa za Slovenijo,” opozarja akademik prof. dr. Peter Fajfar z ljubljanske Fakultete za gradbeništvo in geodezijo.

"},{"kind":"html","content":"

Zanašanje na srečo se prej ali slej izteče

"},{"kind":"html","content":"

“Velja pravilo, da potres, ki se je v naših krajih že zgodil, se lahko vedno ponovi, ” poudarja seizmologinja dr. Martina Čarman z Agencije za okolje.

"},{"kind":"html","content":"

Magnituda in intenziteta
\n
Magnituda potresa izraža količino ob potresu sproščene energije ter se jo izraža v Richterjevi lestvici, ki ima 10 stopenj. Ljubljanski potres je imel magnitudo 6,1. Najmočnejši potres v naših krajih, idrijski potres iz leta 1511 pa 6,8.
\n
Evropska potresna letvica ima 12 stopenj in izraža intenziteto potresa oziroma konkretne učinke potresa na površju. Nedavni potres v Zagrebu je imel intenziteto 7. stopnje, ljubljanski 8. do 9. stopnje, idrijski potres pa 10.

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"308"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"471"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"29526"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29526"}},"frontpage-image":{"data":{"type":"Media","id":"29526"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29526"}}}},{"type":"Post","id":"137740","attributes":{"wp-id":350134,"date":"2020-03-31T12:38:01+02:00","modified":"2020-03-31T16:37:29+02:00","slug":"snezniski-gozdovi-bogatejsi-za-novega-risa","post-type":"post","title":"Snežniški gozdovi bogatejši za novega risa ","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/03/snezniski-gozdovi-bogatejsi-za-novega-risa/","content":"

V slovenskih gozdovih je nov prebivalec, petletni ris Katalin, ki so ga januarja ujeli v okrožju Vrancea v vzhodnih Karpatih v Romuniji. Zadnjih nekaj tednov se je na novo okolje privajal v prilagoditveni obori, od danes pa lahko svobodno raziskuje širše območje Snežnika, ki je zdaj postalo njegov dom.

\"\" — Katalinpred oboro na Snežniku
*foto:* LIFE Lynx

Doseljevanje risov je edini način, da se prepreči izumiranje zaradi parjenja v sorodstvu. Ali bo lahko Katalin svoje gene prispeval že letos, še ne vemo. Letošnje obdobje parjenja je že pri koncu.

Ko so lani v slovenske gozdove, natančneje, na Malo goro, priselili prvega risa Goruja, se je z lokalno risinjo Tejo paril takoj, čeprav je bil že junij. V tem mesecu risinje po navadi že kotijo mladiče.

ʺŠlo je za zelo neobičajne razmere, saj na Tejinem teritoriju ni bilo samca. Za območje Snežnika to ne velja, ʺ poudarja dr. Miha Krofel z ljubljanske biotehniške fakultete.

Zato je zelo verjetno, da bo moral Katalin na svojo priložnost počakati do naslednjega leta.

Podjetni Goru

Goru se je zelo dobro znašel v novem okolju. Genetske raziskave so pokazale, da je oče Tejine lanske mladičke Male. Podatki telemetričnih ovratnic kažejo, da sta se najverjetneje parila tudi letos. Nato se je Goru odpravil na potovanje v Gorski kotar, ki je za risa zelo dolgo.

ʺNič nenavadnega ni, da risji samci v obdobju parjenja zapustijo svoje območje. Goru pa se je odpravil res daleč, več kot 50 km stran od roba svojega območja. Takih razdalj še nismo videli,ʺ poudarja Miha Krofel. ʺHrvati so nam sporočili, da so na tem območju vsaj tri samice, zato upamo, da se je paril tudi s katero izmed njih.ʺ

\"\" — Mala in Goru, kot ju je ujela fotopast
*foto:* LIFE Lynx

Samci se raje pustijo ujeti

V okviru projekta Lifelynx so do zdaj ujeli pet risov. Dva so izpustili lani, dva letos. Poleg Katalina so so v nacionalni park Paklenica pred kratkim izpustili še enega. Peti, ki bo prav tako prišel v Slovenijo, zdaj čaka v Romuniji, da se meje spet odprejo. Vseh pet je samcev. Naključje?

ʺTudi v drugih državah po svetu ugotavljajo, da se v pasti ujame približno 70 odstotkov samcev, le 30 odstotkov je samic,ʺ pravi koordinator projekta Lifelynx Rok Černe z Zavoda za gozdove. ʺTo ne kaže resničnega položaja v populaciji, ampak nekako je samce laže ujeti.ʺ

Pri vključevanju novih risov v dinarsko populacijo to nima pomembne vloge, vseeno pa se bodo prihodnje leto bolj potrudili, da ujamejo tudi kakšno samico. Rise bodo namreč začeli izpuščati tudi v Alpe, v katerih je teh živali zelo malo. Zato bo nujno, da tja naselijo tudi samice.

","excerpt":"Pomemben nov korak projekta LIFE Lynx v prizadevanjih za ohranitev risa pri nas ","featured-media-id":29324,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174682544","abovetitle":"","subtitle":"Pomemben nov korak projekta LIFE Lynx v prizadevanjih za ohranitev risa pri nas ","category-text":"False","permalink":"2020/03/snezniski-gozdovi-bogatejsi-za-novega-risa/","show-start":"2020-03-31T14:15:00+02:00","show-end":"2020-03-31T14:25:00+02:00","audio-length":"569","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/03/31/Snenikigozdovibogatejizanovegarisa4694268.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174682544","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

\"\" — Katalinpred oboro na Snežniku
*foto:* LIFE Lynx

ʺŠlo je za zelo neobičajne razmere, saj na Tejinem teritoriju ni bilo samca. Za območje Snežnika to ne velja, ʺ poudarja dr. Miha Krofel z ljubljanske biotehniške fakultete.

Zato je zelo verjetno, da bo moral Katalin na svojo priložnost počakati do naslednjega leta.

Podjetni Goru

ʺNič nenavadnega ni, da risji samci v obdobju parjenja zapustijo svoje območje. Goru pa se je odpravil res daleč, več kot 50 km stran od roba svojega območja. Takih razdalj še nismo videli,ʺ poudarja Miha Krofel. ʺHrvati so nam sporočili, da so na tem območju vsaj tri samice, zato upamo, da se je paril tudi s katero izmed njih.ʺ

\"\" — Mala in Goru, kot ju je ujela fotopast
*foto:* LIFE Lynx

Samci se raje pustijo ujeti

ʺTudi v drugih državah po svetu ugotavljajo, da se v pasti ujame približno 70 odstotkov samcev, le 30 odstotkov je samic,ʺ pravi koordinator projekta Lifelynx Rok Černe z Zavoda za gozdove. ʺTo ne kaže resničnega položaja v populaciji, ampak nekako je samce laže ujeti.ʺ

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"272"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"471"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"29324"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29324"}},"frontpage-image":{"data":{"type":"Media","id":"29324"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29324"}}}},{"type":"Post","id":"136571","attributes":{"wp-id":346985,"date":"2020-03-12T11:28:15+01:00","modified":"2020-03-12T11:59:51+01:00","slug":"za-zenske-v-znanosti","post-type":"post","title":"Od raziskav mehanizmov vnetnih bolezni do materialov prihodnosti","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/03/za-zenske-v-znanosti/","content":"

Biotehnologinja Petra Sušjan, kemičarka Špela Trafela in fizičarka Lara Ulčakar so letošnje štipendistke programa Za ženske v znanosti, ki ga organizirata L’Oreal Adria in Slovenska nacionalna komisija za Unesco. Na ta način podpirajo in spodbujajo mlade vrhunske znanstvenice na začetku kariere z enkratnimi štipendijami v višini 5000 evrov. Tovrstna podpora je pomembna, saj v raziskovalni dejavnosti v Evropski uniji dela le tretjina žensk, najslabše so zastopane v zasebnem sektorju ter više, ko pogledamo po hierarhični lestvici. V Sloveniji je doktorandk polovica, na vodstvenih položajih je žensk le še 17 odstotkov.

Biotehnologinja Petra Sušjan raziskuje na področju biomedicine. Zanimajo jo mehanizmi, ki aktivirajo in zavirajo delovanje večproteinskega kompleksa inflamasona NLRP 3, ki je ključen pri številnih vnetnih boleznih sodobnega časa, kot so Alzheimerjeva bolezen ali arterioskleroza.

“V znanosti mi je všeč dinamika dela. Vsakodnevno srečevanje z novimi izzivi in problemi, ki razkrivajo kompleksnost življenja mi daje motivacijo za kakovostno delo in vztrajanje v tem, včasih tudi malo nehvaležnem poklicu. “

Lara Ulčakar je teoretska fizičarka, ki se osredotoča na neravnovesno dinamiko topoloških izolatorjev. To so materiali z eksotičnimi lastnostmi, ki se v notranjosti obnašajo kot izolator, torej ne prepuščajo električnega toka, po robovih pa prenašajo električni tok brez upora. Gre za temeljne raziskave, ki pa utegnejo biti zelo uporabne na področju nanofizike in v kvantnih računalnikih.

“Potrebno je veliko dela in natančnosti. Predvsem pa sem se naučila, da ne smeš biti prehitro zadovoljna, ko že misliš, da imaš rezultat. Potrebno je ostati kritičen in poskusiti rezultat spodbiti.”

Kemičarka dr. Špela Trafela se posveča raziskavam nanomaterialov, ki bi učinkovito zaznali rakotvorni formaldehid za uporabo v senzorjih.

“Delo v znanosti te definitivno ne naredi materialno bogatega, še posebej tu v Sloveniji ne. Moraš imeti zagon. Med doktorskim študijem sem imela tudi težko obdobje, ko rezultatov ni bilo. Sem se morala nekaj časa kar siliti, ampak na koncu je le uspelo.”

Vabljeni k poslušanju pogovora z letošnjimi štipendistkami, ki so pripovedovale o svojih raziskavah in izkušnjah z delom v znanosti.

","excerpt":"Petra Sušjan, dr. Špela Trafela in Lara Ulčakar so letošnje štipendistke programa Za ženske v znanosti","featured-media-id":29008,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174678109","abovetitle":"","subtitle":"Petra Sušjan, dr. Špela Trafela in Lara Ulčakar so letošnje štipendistke programa Za ženske v znanosti","category-text":"False","permalink":"2020/03/za-zenske-v-znanosti/","show-start":"2020-03-12T12:30:00+01:00","show-end":"2020-03-12T12:42:00+01:00","audio-length":"729","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/03/12/PetraSujanpelaTrafelainLaraUlakarsoletonjetipendistkeprogramaZaenskevznanosti4671928.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174678109","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“V znanosti mi je všeč dinamika dela. Vsakodnevno srečevanje z novimi izzivi in problemi, ki razkrivajo kompleksnost življenja mi daje motivacijo za kakovostno delo in vztrajanje v tem, včasih tudi malo nehvaležnem poklicu. “

"},{"kind":"html","content":"

“Potrebno je veliko dela in natančnosti. Predvsem pa sem se naučila, da ne smeš biti prehitro zadovoljna, ko že misliš, da imaš rezultat. Potrebno je ostati kritičen in poskusiti rezultat spodbiti.”

"},{"kind":"html","content":"

Kemičarka dr. Špela Trafela se posveča raziskavam nanomaterialov, ki bi učinkovito zaznali rakotvorni formaldehid za uporabo v senzorjih.

"},{"kind":"html","content":"

“Delo v znanosti te definitivno ne naredi materialno bogatega, še posebej tu v Sloveniji ne. Moraš imeti zagon. Med doktorskim študijem sem imela tudi težko obdobje, ko rezultatov ni bilo. Sem se morala nekaj časa kar siliti, ampak na koncu je le uspelo.”

"},{"kind":"html","content":"

Vabljeni k poslušanju pogovora z letošnjimi štipendistkami, ki so pripovedovale o svojih raziskavah in izkušnjah z delom v znanosti.

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"272"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"471"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"29008"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29008"}},"frontpage-image":{"data":{"type":"Media","id":"29008"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29008"}}}},{"type":"Post","id":"134938","attributes":{"wp-id":342654,"date":"2020-02-12T01:35:58+01:00","modified":"2020-02-25T12:32:00+01:00","slug":"hitra-moda","post-type":"post","title":"Kako zaustaviti divjanje hitre mode?","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/02/hitra-moda/","content":"

Številke o stranski škodi industrije mode in tekstila so zastrašujoče in le še naraščajo. Danes na svetovni ravni zavržemo 92 milijonov ton oblačil letno, po ocenah pa se utegne proizvodnja oblačil v prihodnjem desetletju še podvojiti. Če ob tem upoštevamo, da za izdelavo ene majice porabimo toliko vode, kot je človek popije v dveh letih in pol, potem ni presenetljivo niti, da je tekstilna industrija odgovorna za 20 odstotkov vse onesnažene vode na svetu. Prispeva tudi 10 odstotkov toplogrednih izpustov in še bi lahko naštevali.

»Do škode prihaja prav v vsaki fazi proizvodnje in uporabe tekstila. Zanimivo je, da med uporabo porabimo več energije kot med proizvodnjo in transportom. Študije kažejo, da oblačila peremo prepogosto, na previsokih temperaturah in uporabljamo preveč detergenta,« našteva nekaj škodljivih vidikov našega sodobnega pristopa do oblačil dr. Katja Simončič z Inštituta za kriminologijo.

Obenem je vsakomur jasno, da je kvaliteta velikega dela oblačil izredno slaba, da bodo zagotovo v manj kot letu za stran. Toda danes recikliramo le 1 odstotek tekstila. Do nedavno se temu preprosto nihče ni posvečal. Toda slovensko znanje utegne to spremeniti. V Mariboru so uspešno postavili sploh prvo demonstracijsko linijo za kemijsko recikliranje na svetu, kjer lahko učinkovito reciklirajo štiri najpogostejše sestavine oblačil. Za to znanje se zdaj zanimajo tudi velikani tekstilne industrije.

»Iz bombaža oz. celuloze smo pridobili sladkorje, iz katerih smo naredili bioetanol. Iz volne smo naredili proteine, ki lahko uspešno nadomestijo formaldehidne smole, ki se uporabljajo kot lepilo v lesni industriji. To se mi zdi izjemno pomembno, ker je formaldehid karcinogen in če ga lahko nadomestimo s snovjo, ki je zdravju in okolju prijazna, je to velik dosežek,« je nekaj možnosti, ki se z recikliranjem tekstila odpirajo, navedla prof. dr. Aleksandra Lobnik z mariborske Strojne fakultete in Inštituta za okoljevarstvo in senzorje, tehniška vodja evropskega projekta Resyntex.

Toda za resne izboljšave na globalni ravni potrebno bo predvsem temeljito zmanjšati tako proizvodnjo kot porabo oblačil. Pri tem pa ne moremo odgovornosti v celoti preložiti na končnega uporabnika, ampak je potrebno industriji postaviti tudi jasne formalne okvire. Spremembe se na tem področju obetajo v okviru evropskega zelenega dogovora.

»Nujno je vzpostaviti kriterije, recimo v obliki certifikatov, ki bi zagotavljali, da celotna dobavna veriga deluje etično, da torej ne izkorišča delavcev in ne onesnažuje okolja. To lahko dosežemo le z večjo transparentnostjo. Na tem se že veliko dela,« izpostavlja ključne korake Živa Lopatič, vodja Zavoda za pravično trgovino Tri muhe.

","excerpt":"Tekstilna industrija je ena najbolj umazanih panog na svetu, recikliramo pa zgolj 1% vsega tekstila. Slednje se bo spremenilo tudi po zaslugi slovenskega znanja","featured-media-id":28637,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/intelekta/174674053","abovetitle":"","subtitle":"Tekstilna industrija je ena najbolj umazanih panog na svetu, recikliramo pa zgolj 1% vsega tekstila. Slednje se bo spremenilo tudi po zaslugi slovenskega znanja","category-text":"False","permalink":"2020/02/hitra-moda/","show-start":"2020-02-25T10:10:00+01:00","show-end":"2020-02-25T11:00:00+01:00","audio-length":"2688","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/02/24/Kakozaustavitidivjanjehitremode4649427.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174674053","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

»Do škode prihaja prav v vsaki fazi proizvodnje in uporabe tekstila. Zanimivo je, da med uporabo porabimo več energije kot med proizvodnjo in transportom. Študije kažejo, da oblačila peremo prepogosto, na previsokih temperaturah in uporabljamo preveč detergenta,« našteva nekaj škodljivih vidikov našega sodobnega pristopa do oblačil dr. Katja Simončič z Inštituta za kriminologijo.

"},{"kind":"html","content":"

»Iz bombaža oz. celuloze smo pridobili sladkorje, iz katerih smo naredili bioetanol. Iz volne smo naredili proteine, ki lahko uspešno nadomestijo formaldehidne smole, ki se uporabljajo kot lepilo v lesni industriji. To se mi zdi izjemno pomembno, ker je formaldehid karcinogen in če ga lahko nadomestimo s snovjo, ki je zdravju in okolju prijazna, je to velik dosežek,« je nekaj možnosti, ki se z recikliranjem tekstila odpirajo, navedla prof. dr. Aleksandra Lobnik z mariborske Strojne fakultete in Inštituta za okoljevarstvo in senzorje, tehniška vodja evropskega projekta Resyntex.

"},{"kind":"html","content":"

»Nujno je vzpostaviti kriterije, recimo v obliki certifikatov, ki bi zagotavljali, da celotna dobavna veriga deluje etično, da torej ne izkorišča delavcev in ne onesnažuje okolja. To lahko dosežemo le z večjo transparentnostjo. Na tem se že veliko dela,« izpostavlja ključne korake Živa Lopatič, vodja Zavoda za pravično trgovino Tri muhe.

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"308"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"471"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"28637"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/28637"}},"frontpage-image":{"data":{"type":"Media","id":"28637"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/28637"}}}},{"type":"Post","id":"134780","attributes":{"wp-id":342286,"date":"2020-02-09T00:39:00+01:00","modified":"2020-02-22T14:30:03+01:00","slug":"arundhati-roy","post-type":"post","title":"Arundhati Roy: Ministrstvo za najvišjo srečo","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/02/arundhati-roy/","content":"

Po izjemnem mednarodnemu uspehu prvenca Bog majhnih stvari, za katerega je leta 1997 prejela nagrado Booker, se je indijska pisateljica Arundhati Roy iz literarnega sveta umaknila. Vztrajno je zavračala bogate ponudbe za morebitni naslednji roman in se raje povečala družbenim vprašanjem in političnemu aktivizmu. Dvajset let kasneje se je k literaturi vrnila z romanom Ministrstvo za najvišjo srečo, a izkušnje teh dveh desetletij so v romanu močno prisotne. V romanu namreč besedo dobijo številni, ki bi jih zgodba o uspehu sodobne Indije najraje izpustila.

Ministrstvo za najvišjo srečo se začne, konča in dobršen del tudi odvija na pokopališču. Nagrobnik je tudi na naslovnici romana, tako v izvirniku kot v slovenskem prevodu. A če je pokopališče na začetku romana samo pokopališče in torej kraj propada ter tudi životarjenja obrobnežev, se skozi roman spremeni v gostišče z imenom Džanat oziroma Raj, kot je v pogovoru v oddaji Sobotno branje izpostavila prevajalka romana Vesna Velkavrh Bukilica. Gre za prostor sobivanja ljudi iz najrazličnejših okolij in tako tudi neke vrste prostor upanja, ki ga sicer Ministrstvo za najvišjo srečo ne zagotavlja v obilju. Še posebej ne v drugem delu, ki se odvija v Kašmirju, paradigmtskem kraju neskončnih vojn in zločinov.

“Del romana, ki se odvija v Kašmirju, je izredno brutalen, kot je brutalna tudi sodobna zgodovina Kašmirja. V tem delu romana se avtorica najpogosteje zateče v absurd, ki je način dekonstrukcije. Ni mogoče ohraniti zdrave pameti, ne da bi v grozodejstvih videli njihove absurdnosti. Kajti dokler je absurd absurd, ni normala. Dokler pa ni normala, še obstaja upanje,” poudarja Vesna Velkavrh Bukilica.

Vendar v romanu ne manjka tudi humorja, resda pogosto črnega, obenem pa ponuja vpogled v najrazličnejše vidike skorajda neskončne heterogenosti indijskih zgodb, izkušenj, zgodovin.

","excerpt":"Tudi za napredek pač mora nekdo plačati","featured-media-id":28609,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/sobotno-branje/174673395","abovetitle":"","subtitle":"Tudi za napredek pač mora nekdo plačati","category-text":"False","permalink":"2020/02/arundhati-roy/","show-start":"2020-02-22T14:30:00+01:00","show-end":"2020-02-22T15:00:00+01:00","audio-length":"1087","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/02/21/ArundhatiRoyMinistrstvozanajvijosreo4646024.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174673395","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Del romana, ki se odvija v Kašmirju, je izredno brutalen, kot je brutalna tudi sodobna zgodovina Kašmirja. V tem delu romana se avtorica najpogosteje zateče v absurd, ki je način dekonstrukcije. Ni mogoče ohraniti zdrave pameti, ne da bi v grozodejstvih videli njihove absurdnosti. Kajti dokler je absurd absurd, ni normala. Dokler pa ni normala, še obstaja upanje,” poudarja Vesna Velkavrh Bukilica.

"},{"kind":"html","content":"

Vendar v romanu ne manjka tudi humorja, resda pogosto črnega, obenem pa ponuja vpogled v najrazličnejše vidike skorajda neskončne heterogenosti indijskih zgodb, izkušenj, zgodovin.

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"381"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"471"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"28609"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/28609"}},"frontpage-image":{"data":{"type":"Media","id":"28609"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/28609"}}}}],"included":[{"type":"Author","id":"471","attributes":{"slug":"nina-slacekrtvslo-si","name":"Nina Slaček","twitter":"","facebook":"","title":"Novinarka","description":"","image":"http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/01/slacek-360x334.jpg","image-landscape":""}},{"type":"Category","id":"272","attributes":{"wp-id":34,"description":"Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/aktualno/","name":"Aktualno","slug":"aktualno","parent-wp-id":0,"permalink":"aktualno/","show-description":"","show-image":null,"show-no-gradient":false,"broadcast-day":"","broadcast-hour":"","sidebar":"","hide-future":false,"show-removal-notice":false,"format":"wide","collection":false},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"101"}],"meta":{"count":1}}}},{"type":"Category","id":"308","attributes":{"wp-id":3,"description":"Z uglednimi strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij skušamo v Intelekti ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/intelekta/","name":"Intelekta","slug":"intelekta","parent-wp-id":0,"permalink":"intelekta/","show-description":"Z uglednimi strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij skušamo v Intelekti ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.","show-image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/07/podcast_naslovice_1400x1400_intelekta-360x360.jpg","show-no-gradient":false,"broadcast-day":"Torek","broadcast-hour":"10:10","sidebar":"","hide-future":true,"show-removal-notice":false,"format":"square","collection":false},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"4"},{"type":"CategoryShowLink","id":"5"},{"type":"CategoryShowLink","id":"72"}],"meta":{"count":3}}}},{"type":"Category","id":"381","attributes":{"wp-id":27,"description":"Oddaja je namenjena pogovoru z enim, po navadi pa z dvema sogovornikoma, in sicer o temi, ki je tako ali drugače povezana z literaturo. Oddaja Sobotno branje govori o knjigah na drugačen način. Kakšen? Poslušajte jo.","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/sobotno-branje/","name":"Sobotno branje","slug":"sobotno-branje","parent-wp-id":0,"permalink":"sobotno-branje/","show-description":"Oddaja je namenjena pogovoru z enim, po navadi pa z dvema sogovornikoma, in sicer o temi, ki je tako ali drugače povezana z literaturo. Oddaja Sobotno branje govori o knjigah na drugačen način. Kakšen? Poslušajte jo.","show-image":"//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/02/5088254388_3a32e61ab8_b-1024x600.jpg","show-no-gradient":false,"broadcast-day":"sobota","broadcast-hour":"14:30","sidebar":"","hide-future":true,"show-removal-notice":false,"format":"wide","collection":false},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"8"},{"type":"CategoryShowLink","id":"9"},{"type":"CategoryShowLink","id":"78"},{"type":"CategoryShowLink","id":"87"}],"meta":{"count":4}}}},{"type":"Category","id":"385","attributes":{"wp-id":93,"description":"Aktualna oddaja vsak delovni dan v tednu, v kateri se odzivamo na dogajanje doma in po svetu. Dobra zgodba smo že 43 let. V tem času smo spremljali in komentirali vse pomembnejše teme.","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/","name":"Studio ob 17.00","slug":"studio-ob-17h","parent-wp-id":0,"permalink":"studio-ob-17h/","show-description":"Aktualna oddaja vsak delovni dan v tednu, v kateri se odzivamo na dogajanje doma in po svetu. Dobra zgodba smo že 43 let. V tem času smo spremljali in komentirali vse pomembnejše teme.","show-image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/07/podcast_naslovice_1400x1400_studio17-360x360.jpg","show-no-gradient":false,"broadcast-day":"","broadcast-hour":"","sidebar":"","hide-future":true,"show-removal-notice":false,"format":"square","collection":false},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"14"},{"type":"CategoryShowLink","id":"15"},{"type":"CategoryShowLink","id":"16"},{"type":"CategoryShowLink","id":"79"}],"meta":{"count":4}}}},{"type":"Media","id":"28609","attributes":{"wp-id":344033,"title":"Ministrstvo za najvišjo srečo","caption":"","media-source":"Nina Slaček","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/ministrstvo-za-najvisjo-sreco-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/ministrstvo-za-najvisjo-sreco-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/ministrstvo-za-najvisjo-sreco-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/ministrstvo-za-najvisjo-sreco-1200x675.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"28637","attributes":{"wp-id":344354,"title":"Puloverji","caption":"","media-source":"pixabay/jarmoluk","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/puloverji-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/puloverji-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/puloverji-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/puloverji-1200x674.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29008","attributes":{"wp-id":346986,"title":"Za ženske v znanosti","caption":"Od leve proti desni: Petra Sušjan, Lara Ulčakar in dr. Špela Trafela","media-source":"Nina Slaček","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/za-zenske-v-znanosti-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/za-zenske-v-znanosti-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/za-zenske-v-znanosti-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/za-zenske-v-znanosti-1200x675.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29324","attributes":{"wp-id":350136,"title":"Katalin","caption":"Katalin v svojem začasnem domovanju","media-source":"Maja Sever, LIFE Lynx","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/katalin.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/katalin-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/katalin-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/katalin.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29526","attributes":{"wp-id":352218,"title":"LJ_Potres","caption":"","media-source":"ARSO","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/lj_potres.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/lj_potres-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/lj_potres-360x352.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/lj_potres.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29620","attributes":{"wp-id":352987,"title":"Obupanca","caption":"","media-source":"Nina Slaček","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/obupanca-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/obupanca-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/obupanca-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/obupanca-1200x675.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29756","attributes":{"wp-id":354368,"title":"glu glu","caption":"","media-source":"geralt/pixabay","media-source-url":"https://pixabay.com/illustrations/earth-globe-water-wave-sea-lake-216834/","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/glu-glu-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/glu-glu-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/glu-glu-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/glu-glu-1200x673.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"30041","attributes":{"wp-id":357446,"title":"ZDA Kitajska","caption":"","media-source":"tumisu/pixabay","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/zda-kitajska-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/zda-kitajska-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/zda-kitajska-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/zda-kitajska-1200x675.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"30137","attributes":{"wp-id":358441,"title":"Donald1","caption":"","media-source":"Nina Slaček","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/donald1-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/donald1-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/donald1-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/donald1-1200x751.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"30608","attributes":{"wp-id":363144,"title":"Carrasco","caption":"","media-source":"Nina Slaček","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/carrasco-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/carrasco-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/carrasco-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/carrasco-1200x675.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"30688","attributes":{"wp-id":363863,"title":"2020-06-15 trisat – foto Andreja Gradišar","caption":"","media-source":"Andreja Gradišar","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/2020-06-15-trisat-foto-andreja-gradisar-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/2020-06-15-trisat-foto-andreja-gradisar-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/2020-06-15-trisat-foto-andreja-gradisar-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/2020-06-15-trisat-foto-andreja-gradisar-1200x763.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"30879","attributes":{"wp-id":365439,"title":"Kitajska tempelj","caption":"","media-source":"Pixabay/KimJong","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/kitajska-tempelj-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/kitajska-tempelj-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/kitajska-tempelj-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/kitajska-tempelj-1200x674.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}}],"meta":{"pagination":{"page":1,"pages":16,"count":184}}}