{"links":{"first":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?authors__slug=miranda-bratkicrtvslo-si&include=categories%2Cfeatured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=1&page_size=12","last":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?authors__slug=miranda-bratkicrtvslo-si&include=categories%2Cfeatured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=1&page_size=12","next":null,"prev":null},"data":[{"type":"Post","id":"24726","attributes":{"wp-id":173035,"date":"2017-06-30T11:43:54+02:00","modified":"2017-07-04T20:10:40+02:00","slug":"odzivi-na-sodbo-arbitraznega-sodisca","post-type":"post","title":"Odzivi na sodbo arbitražnega sodišča","link":"http://radioprvi.rtvslo.si/2017/06/odzivi-na-sodbo-arbitraznega-sodisca/","content":"

Evropska komisija državi poziva k spoštovanju prava

Predsednik vlade Miro Cerar pozdravlja stališče Evropske komisije o spoštovanju razsodbe arbitražnega sodišče. Z odzivom Komisije je zadovoljen tudi zunanji minister Karl Erjavec. Uradni Zagreb stališča Komisije še ne komentira.

“Pozdravljam stališče Evropske unije, ki zagovarja spoštovanje arbitražne razsodbe in njeno implementacijo,” je na twitterju zapisal premier Miro Cerar, pripravljenost Komisije na pomoč pri implementaciji pa je ocenil kot dobrodošlo. Z jasno izraženim stališčem Evropske komisije je zadovoljen tudi zunanji minister Karl Erjavec.

Erjavec stališče Komisije razume predvsem kot poziv Hrvaški k spoštovanju mednarodnega prava in arbitražnega sporazuma. Slovenska vlada se sicer že pripravlja na implementacijo arbitražne razsodbe. Prvi korak je natančna preučitev njenih posledic. Premier Cerar naj bi poročilo o tem dobil do ponedeljka, dva dni pred srečanjem s hrvaškim premierem Andrejem Plenkovićem v Ljubljani. Vlada bo, kot napovedujejo vladni viri, razsodbo uveljavila preudarno in premišljeno, posebno pozornost pa bo namenila ljudem na obmejnem območju, katerih položaj se po razsodbi spreminja.

V pričakovanju odziva Evropske komisije na sodbo arbitražnega sodišča

Evropska komisija naj bi se v prihodnjih urah odzvala na arbitražno sodbo med Slovenijo in Hrvaško. Pričakovati je, da bo obe državi pozvala k dialogu in spoštovanju arbitražne odločitve. Morebiti pa nam ponudi tudi možnost posredovanja. Premierji držav Beneluksa so se na arbitražno sodbo danes že odzvali. Kot so zapisali, naj Ljubljana in Zagreb spoštujeta vladavino prava in odločitev mednarodnega sodišča.

Zaradi spremenjene meje za zdaj ni bilo nobenih večjih incidentov, tudi na morju se intenzivnost dogajanja med ribiči in policijo ni bistveno povečala, vlada in zunanje ministrstvo pa v teh dneh natančno preučujeta razsodbo, predvsem stik slovenskega morja z mednarodnim ter implementacijo celotne odločitve. Po naših informacijah, bo tako vlada že v prihodnjih dneh, najverjetneje še ta teden, oblikovala 2 skupini: eno medresorsko skupino za arbitražo ter drugo zadolženo za oris meje na zemljevidu. Najprej samo na papirju, kasneje pa tudi na terenu. V zvezi z implementacijo je ključna preučitev, kje meja konkretno poteka. Poročilo o tem naj bi bilo po pričakovanjih na mizi predsednika vlade Mira Cerarja najkasneje do prihodnjega ponedeljka. Torej še pred srečanjem premiera Cerarja s predsednikom hrvaške vlade Andrejem Plenkovičem prihodnjo sredo.

Premiera bosta takrat med drugim zagotovo veliko pozornosti namenila tudi najbolj zanimivi in kompleksni točki arbitraže – stiku slovenskega morja z mednarodnim. V zvezi s tem je prevladalo stališče, da ne gre za točko, premico, ampak fizično območje umeščeno v hrvaško teritorialno morje, veliko okoli 100 kvadratnih kilometrov oziroma 2 milji in pol. Na tem območju Hrvaška nima več suverenosti, pa čeprav ima pravico do izkoriščanja morskega dna, ampak je tu takoimenovano ”junkction” območje, ki slovensko teritorialno morje povezuje z mednarodnim.

Sicer pa je že znano tudi število zakonov, ki jih bo treba zaradi arbitraže spremeniti. Neuradno bomo morali do konca leta spremeniti, prilagoditi ali na novo napisati 9 zakonov in 92 podzakonskih aktov.

Kaj od odziva Evropske komisije pričakuje vlada

Pričakovanja vladne koalicije, ko gre za stališče Evropske unije do arbitražnega sporazuma in njegovega uveljavljanja, so jasna. Evropa bi morala slediti projektu, ki ga je tudi zasnovala. In še: podpora držav Beneluksa koalicijo veseli.
\n

Meja na morju

Arbitri so na morju odločali o dveh zadevah. Mejo med teritorialnima morjema so začrtali od ustja reke Dragonje do zahodne točke na treh četrtinah linije med piranskim rtom Madona in rtom Savudrija. Od tam so morsko mejo potegnili v smeri italijanskega Linjana. Vodja odvetniške ekipe za Slovenijo Alain Pellet ni skrival zadovoljstva nad sodno odločitvijo v Piranskem zalivu.

Eno najboljših presenečenj je Piranski zaliv. Obstajalo je tveganje, da bomo dobili le polovico, sodišče pa se je odločilo, da nobena od strank ni dobila zahtevanega, saj smo mi zahtevali celoten zaliv – morda v to nismo popolnoma verjeli – ampak to je bila zahteva in oni so zahtevali sredinsko črto. Dobili smo več kot tri četrtine.

Sloveniji je sodišče prisodilo tudi stik z odprtim morjem, ki se kot pas v širini dveh in pol morskih milj, razteza vzhodno od italijansko-hrvaške morske meje. O tamkajšnjem režimu predsednik sodišča Gilbert Guillaume.

Na območju stika je prost promet, kar omogoča nemoten in neoviran vstop v Slovenijo ter izstop iz nje. To velja za njeno morje, kot za zračni prostor. Prost promet in komunikacijo vključujejo prosto plovbo in prelete, polaganje podmorskih kablov in cevovodov ter druge mednarodnopravne komunikacijske svoboščine odprtega morja.

\"\" — Stik Slovenije z odprtim morjem, kot ga je določilo arbitražno sodišče
*foto:* RadioPrvi

Poskrbljeno naj bi bilo za integriteto hrvaških teritorialnih voda in svobodne povezljivosti s Slovenijo. In kakšna načela so arbitre vodile pri zarisovanju kopenske meje?

Da nekdanje administrativne meje postanejo državne meje, ko na tem območju nastanejo nove meje več držav,

pojasnjuje profesorica mednarodnega prava Vasilka Sancin in dodaja, da so, ko se katastri niso ujemali, upoštevali še dejansko izvajanje oblasti na spornih območjih. In tako je tri zaselke ob Dragonji sodišče umestilo na Hrvaško, Tomšičeve parcele na Snežniku in belokranjska vas Drage so na slovenski strani. Prav tako oddajnik na Trdinovem vrhu, medtem ko je tamkajšnji vojaški objekt na hrvaški strani. Določitev meje v Razkrižju je sledila katastrskemu načelu, vasi Mirišče in Brezovec-del sta prisojeni Sloveniji. Tako torej sodišče, razsodba pa je zdaj prepuščena interpretacijam.

Interpretacija stika ozemeljskih voda z odprtim morjem je zagotovo ena tistih odločitev arbitražnega sodišča, ki bodo tako v politiki kot v stroki sprožile največ različnih razlag. Koridor, območje slovenskega stika z odprtim morjem, je širok 2 morski milji in pol, in to 4,6 kilometra od osimske meje. Ob tem se zastavlja več vprašanj, med njimi tudi, čigavo je pravzaprav morje na omenjenem območju ter kakšne so tam pravice obeh držav.

Z določitvijo meje na kopnem niso zadovoljni vsi

Prebivalci ob prvič jasno določeni slovensko-hrvaški meji so se v nov dan zbudili – eni pomirjeni, drugi še vedno zaskrbljeni. Razočaran je Jožko Joras, ki je bil v vseh teh letih najbolj zavzet pri zagovarjanju stališča, da je slovensko ozemlje tudi na levem bregu Dragonje, vendar še ni izgubil upanja:

Upam, da se bo ponovila zgodba sporazuma Drnovšek – Račan in da tu slovenski narod dobi še eno priložnost.

Zlasti dodelitev večine Piranskega zaliva Sloveniji je zelo razveselil ribiče. Poudarjajo sicer, da je naša država dobila to, kar je bilo tudi do zdaj naše. Zavedajo pa se, da bo potrebna potrpežljivost, pravi Zlatko Novogradec:

Vem, da se to ne bo zgodilo čez noč.

Z odločitvijo arbitraže so bolj ali manj zadovoljni tudi v občini Metlika v Beli krajini. Nič se ni spremenilo z vasjo Brezovica, kjer ostaja neživljenjska vijugasta meja med državama. Zelo veseli pa so v vasi Drage, kjer so s strahom pričakovali odločitev, saj je naselje z 20-imi prebivalci sodilo v hrvaško katarsko občino Sekuliči. Tatjana Jenič po odločitvi, da vas ostaja slovenska:

Veselo, veselo, veselo. Srečni smo.

In kako je ob Muri? V zaselku Mirišče, ki ostaja slovenski, so nazdravljali, preostalih nekaj sto hektarjev površin, ki so katarsko spadale pod Hrvaško, pa zdaj tudi uradno pripada našim južnim sosedom – vključno z nasipi, ki jih varujejo pred naraslimi vodami. Tudi v občini Razkrižje Slovenija ni dobil zahtevanega. Zanje določitev meje ni rešitev:

Smo razočarani, ker imamo po sredini dvorišča mejo. To ni hec.

In za konec še zelo slikovito, za vse, ki si takega življenja ne moremo niti predstavljati:

Ali si predstavljate, 26 let si živel dobesedno v mirnem zaporu, tu imaš zapornico, na drugi strani imaš zapornico in ko ti jo odprejo, lahko greš, ko ti jo zaprejo, greš nazaj.

Odzivi slovenske politike

Zadovoljni smo lahko s potekom meje na kopnem kot na morju in gre za zmago mednarodnega prava, ki jo je treba spoštovati, kar pričakujemo tudi od sosednje Hrvaške, je bilo osrednje sporočilo vrha slovenske politike, ki je tako rekoč, edini komentiral odločitev arbitražnega sodišča. Parlamentarni odbor za zunanjo politiko pa je ocenil, da je sodišče opravilo svojo nalogo v skladu z arbitražnim sporazumom, stranke pa naj bi razsodbo komentirale šele po podrobni proučitvi prevoda sporazuma.

Gre za zgodovinski trenutek je po objavi razsodbe ocenil predsednik vlade Miro Cerar. Zaveda se, da vsa pričakovanja Slovenije niso bila uresničena, a je pri tem izpostavil, da je sodišče več kot tri četrtine Piranskega zaliva prisodilo Sloveniji, glede stika z mednarodnim morjem pa da je sodišče v hrvaškem teritorialnem morju vzpostavilo “posebno območje stika«. Napovedal je poziv Hrvaški k dialogu in skupni implementaciji sodbe in o tem se je že pogovarjal tudi s hrvaškim predsednikom vlade Plenkovičem, ki 12. julija prihaja v Ljubljano.

\n
Z župani občin in načelniki upravnih enot z območij, kjer bo arbitražna odločba najbolj neposredno vplivala na življenja ljudi. pic.twitter.com/dnf9GOu21J
\n
— dr. Miro Cerar (@MiroCerar) June 30, 2017

Predsednik države Borut Pahor pa meni, da se je odločitev za arbitražo izkazala kot najboljša mogoča rešitev in da se bomo v prihodnje z iskreno hvaležnostjo spomnili te zgodovinske odločitev.

Vprašanje pa je, če so tako oceno delili tudi na odboru za zunanjo politiko, kjer so se kresala mnenja o tem, ali so naloge iz arbitražnega sporazuma izpolnjene ali ne. Za enkrat je, kot je sinoči povedal predsednik odbora Jožef Horvat, skupno stališče odbora:

Da je moč sklepati, da je arbitražno sodišče opravilo nalogo v skladu s tretjim in četrtim členom arbitražnega sporazuma.

Predsednik državnega zbora Milan Brglez, je ob tem spomnil, da je skupno stališče odbora tudi skrb za ljudi, ki jih je odločitev sodišča prizadela:

Najprej bomo poskrbeli za ljudi, ki jih ta razsodba prizadeva. Načine, kako bomo to naredili bomo to naredili, bomo pa seveda določili v državnem zboru skupaj z vlado.

Sejo odbora so včeraj sicer prekinili, nadaljevali pa naj bi jo po tem, ko bodo dobili natančne prevode sodbe in jo bodo lahko natančno proučili. Takrat naj bi jo po napovedih Horvata poslanske skupine tudi komentirale. A je kot kaže te navidezne enotnosti, ki jo je včeraj želel demonstrirati vrh politike že načet, saj so v SDS danes že imeli novinarsko konferenco, na kateri so komentirali odločitev arbitražnega sodišča.

Na razsodbo arbitražnega sodišča se že vrstijo odzivi opozicijskih strank. Kot sporočajo, je treba odločitev spoštovati, pa čeprav za Slovenijo morda ni najugodnejša. Največ kritik imajo sicer na račun razsodbe na morju.
\n

Župani občin z obmejnih območij na sestanku pri premierju Cerarju

Pri premierju Miru Cerarju je danes potekal sestanek z župani občin z obmejnih območij. Ti pričakujejo, da bo vlada poskrbela za ljudi, ki ne bi želeli živeti na hrvaški strani meje, pa tudi za druge posledice, nastale zaradi razsodbe arbitražnega sodišča. Da morajo biti ljudje na prvem mestu, poudarja celotna slovenska politika. Premier Cerar pa je danes znova zatrdil, da bo Slovenija poskrbela za svoje ljudi in da je vlada za ta namen danes sprejela tudi poseben sklep.
\n

Mnenja pravnih strokovnjakov

Po objavi razsodbe arbitražnega sodišča o poteku meje med Slovenijo in Hrvaško smo za nekaj pojasnil glede arbitraže na morju poklicali dr. Marka Pavliho, profesorja na Fakulteti za pomorstvo in promet, pravnega strokovnjaka za pomorsko in prometno pravo, nekdanjega ministra za promet in nekdanjega poslanca Državnega zbora.
\n
\nZ doktorjem Markom Pavliho se je pogovarjala Maja Derčar, ki je poklicala tudi dr. Mateja Avblja, izrednega profesorja za evropsko pravo na fakulteti za državne in evropske študije.
\n
\nŠpela Novak pa je poklicala dr. Patrika Vlačiča, strokovnjaka za mednarodno pomorsko pravo in nekdanjega ministra za promet.
\n

Odzivi slovenskih intelektualcev

Kakšne bodo posledice

Po razglasitvi sodbe o slovensko-hrvaški meji vrh domače politike pozornost usmerja zlasti k dvojemu: kot rečeno, k skrbi za državljane, ki jih odločitev Haaga najbolj zadeva, ter k dialogu z uradnim Zagrebom. Tako bo premier Miro Cerar že danes sprejel župane nekaterih obmejnih občin, 12. julija pa se bo v Ljubljani srečal s hrvaškim kolegom Andrejem Plenkovičem. Sicer pa politiko čaka tudi sprememba ustrezne zakonodaje; zaradi spremenjenih območj bo na prvem mestu zakon o občinah.

Stiki z ljudmi ob meji in pojasnila so domala prva skrb slovenske vlade; po obiskih treh ministrov v občinah Lendava, Piran, Metlika in Razkrižje se bo z lokalnim prebivalstvom v kratkem srečal tudi premier Miro Cerar. In njegova obljuba:

Skupaj bomo poiskali rešitve, ki bodo ljudem ob meji čim bolj olajšali življenje in v čim večji meri zagotavljale dosedanje pravice kot doslej.

Med možnostmi za tiste, ki jih nova meja uvršča na Hrvaško, se omenja tudi pridobitev zemljišča na slovenski strani. Minister Goran Klemenčič je v Razkrižju to potrdil:

Več predlogov je … bomo pa … ne bom rekel skoraj gotovo, ampak bomo glede tega oblikovali poseben zakon, ki bo to specifiko reševal … tudi ta možnost je na mizi …

\n
Minister Klemenčič po srečanju z lokalno skupnostjo v Razkrižju:Stali bomo ob strani ljudem,ki so po arbitražni razsodbi ostali na HR strani pic.twitter.com/WunNCAfrlK
\n
— Vlada R. Slovenije (@vladaRS) June 30, 2017

\nTrši oreh, vsaj sodeč po količini povedanega in seveda hrvaškem nepriznavanju sodbe, bo dialog z Zagrebom o implemetaciji odločitve. Premier Cerar ob tem zagotavlja:

Vse morebitne zaplete s sosednjo državo bomo reševali na razumen in odgovoren način v skladu z načelom spoštovanja dobrososedskih odnosov. Slovenija tudi ne bo storila ničesar, kar bi poslabšalo odnose med državama in državljani.

Na nujnost dialoga opozarja tudi predsednik republike Borut Pahor, ki se bo že danes sešel s hrvaško kolegico Kolindo Grabar Kitarovič – a brez večjih pričakovanj:

Povsem jasno je, da po tem najinem srečanju ne bo glede stališča obeh držav glede spoštovanja odločitve arbitražnega sodišča nič drugače.

Zato politika stavi na potrpežljivost, legalnost in postopnost. Državi morata namreč postopke uresničitve sodbe – tudi spremembe vse potrebne zakonodaje – začeti v prihodnjih šestih mesecih; a celoten proces, pravi stroka, bo trajal dlje.

Odzivi na Hrvaškem – najbolj razočarani so istrski ribiči

O odločitvi arbitražnega sodišča se je izrekla tudi nemška vlada

Na tiskovni konferenci nemške vlade je tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva sporočil, je Nemčija vzela na znanje razsodbo v obmejnem sporu med Slovenijo in Hrvaško. Da sta se državi skupaj podredili postopku mednarodne arbitraže in da je povsem neodvisno od vsebine odločitve z vidika nemške vlade odločitev na obeh straneh treba upoštevati. Zaščita integritete mednarodnega sodišča je v skupnem interesu vseh držav, članice Unije morajo biti dober zgled za ostale. Na vprašanje, kako se bo Nemčija ob izogibanju Hrvaške pri uresničevanju odločitve angažirala pa je tiskovni predstavnik nemškega zunanjega ministrstva Martin Schäffer dejal:

Ne vemo točno, kaj se bo v naslednjih mesecih dogajalo, samo še enkrat lahko povem, da s stališča nemške vlade lahko samo še enkrat poudarim, da je treba spoštovati in uresničevati odločitve arbitraže in sodišč. To je pomembno načelo mednarodnega prava in obe vpleteni državi naj drugim pokažeta dober zgled.

Na vprašanje ali bo Nemčija pozvala obe državi, da odločitev mednarodnega sodišča spoštujeta pa je tiskovni predstavnik nemškega zunanjega ministrstva Martin Schäffer zelo nedvoumno odgovoril:

To smo že naredili in to bomo počeli še naprej, na to se lahko zanesete.

Nemčija, ki želi igrati pomembno vlogo na Balkanu, v tej odločitvi očitno vidi pomemben način odločanja v številnih obmejnih sporih med drugimi državami, nemška diplomacija se bo zato za spoštovanje odločitve sodišča tako ali drugače nedvoumno zavzela.

\n","excerpt":"Evropska komisija državi poziva k spoštovanju prava Predsednik vlade Miro Cerar pozdravlja stališče Evropske komisije o spoštovanju razsodbe arbitražnega sodišče. Z odzivom Komisije je zadovoljen […]","featured-media-id":4273,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"default","ava-link":"","abovetitle":"","subtitle":"","category-text":"Vsi odzivi na enem mestu","permalink":"2017/06/odzivi-na-sodbo-arbitraznega-sodisca/","show-start":"2017-06-30T07:05:00+02:00","show-end":null,"audio-length":"","is-immutable":true,"twitter-embed":true,"polls-embed":false,"ava-mp3":"","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":null,"embed":"","content-parsed":null},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"272"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"356"},{"type":"Author","id":"433"},{"type":"Author","id":"437"},{"type":"Author","id":"466"},{"type":"Author","id":"469"},{"type":"Author","id":"479"},{"type":"Author","id":"487"},{"type":"Author","id":"500"},{"type":"Author","id":"510"},{"type":"Author","id":"516"},{"type":"Author","id":"524"}],"meta":{"count":11}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"4273"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/4273"}},"frontpage-image":{"data":null}}}],"included":[{"type":"Author","id":"356","attributes":{"slug":"ales-ogrinrtvslo-si","name":"Aleš Ogrin","twitter":"","facebook":"","title":"Novinar","description":"Aleš Ogrin je svojo novinarsko pot začel na eni izmed slovenskih lokalnih televizij, a je že kmalu začutil klic radia in se pridružil uredništvu Programa za mlade na Prvem programu radia Slovenija. Tam se posveča predvsem pripravi oddaje Gymnasium.eu, v kateri na Prvem mlade soočamo s perečimi evropskimi problematikami. Ob tem ga lahko slišite tudi kot voditelja nočnega programa Radia Slovenija. Poklicna pot je Aleša Ogrina ob novinarskem delu vodila še v spletne vode, tako opravlja tudi delo urednika multimedijskih vsebin Prvega programa Radia Slovenija.","image":"http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2016/06/ales-ogrin-360x360.jpg","image-landscape":""}},{"type":"Author","id":"433","attributes":{"slug":"luka-robidartvslo-si","name":"Luka Robida","twitter":"","facebook":"","title":"Novinar","description":"","image":"http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/03/luka-robida-profilna-360x360.jpg","image-landscape":""}},{"type":"Author","id":"437","attributes":{"slug":"maja-dercarrtvslo-si","name":"Maja Derčar","twitter":"","facebook":"","title":"Novinarka","description":"","image":"http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2016/05/Maja-Derčar-360x360.jpg","image-landscape":""}},{"type":"Author","id":"466","attributes":{"slug":"natasa-langrtvslo-si","name":"Nataša Lang","twitter":"","facebook":"","title":"Novinarka","description":"","image":"http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2016/06/natasa-lang-e1509364484348-360x360.jpg","image-landscape":""}},{"type":"Author","id":"469","attributes":{"slug":"nika-benedikrtvslo-si","name":"Nika Benedik","twitter":"","facebook":"","title":"Novinarka","description":"","image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2016/05/Nika-Benedik-360x360.jpg","image-landscape":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2016/05/Nika-Benedik-551x600.jpg"}},{"type":"Author","id":"479","attributes":{"slug":"polona-fijavzrtvslo-si","name":"Polona Fijavž","twitter":"","facebook":"","title":"Dopisnica iz Berlina","description":"Polona Fijavž je dopisnica RTV Slovenija iz Nemčije, pokriva tudi Poljsko, v idealnih razmerah in če bi dopuščal čas, bi intenzivneje pokrivala tudi dogajanje na Češkem in Islandiji. Z užitkom in zanimanjem iz neposredne bližine spremlja dogajanje v Nemčiji v času, ko državo vodi Angela Merkel in ko se ta država vzpostavlja kot najmogočnejša v Evropi, s tem pa neformalno prevzema tudi pobude v Evropski uniji. V čast ji je o tamkajšnjem dogajanju poročati in ga interpretirati za slovensko javnost. Pred odhodom v Berlin je bila voditeljica in urednica zunanjepolitične oddaje Globus na Televiziji Slovenija. Je dolgoletna članica zunanjepolitične redakcije na Televiziji Slovenija, za dnevno informativne oddaje je desetletje spremljala slovensko zunanjo politiko in gospodarsko-politične razmere na Cipru, v Turčiji in Bolgariji. Je tudi avtorica aktualno-političnega dokumentarnega filma Bolgarija – tri zgodbe in dokumentarnega filma 20. stoletje Jurija Gustinčiča.","image":"http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2016/05/Polona-Fijavž-360x360.jpg","image-landscape":""}},{"type":"Author","id":"487","attributes":{"slug":"robert-skrjancrtvslo-si","name":"Robert Škrjanc","twitter":"","facebook":"","title":"Novinar","description":"","image":"http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2016/05/Robert-Škrjanc-360x360.jpg","image-landscape":""}},{"type":"Author","id":"500","attributes":{"slug":"spela-novakrtvslo-si","name":"Špela Novak","twitter":"","facebook":"","title":"Novinarka","description":"","image":"http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2016/06/spela-novak-360x360.jpg","image-landscape":""}},{"type":"Author","id":"510","attributes":{"slug":"tomaz-celestinartvslo-si","name":"Tomaž Celestina","twitter":"","facebook":"","title":"Novinar","description":"Politika je politika. Včasih zanimiva, včasih polna preračunljivosti, včasih prepolna zakulisja, včasih zgolj snov za reciklažo, vedno pa vredna opazovanja in komentiranja. Za nekatere od nas je to – glede na to, kako na politiko gledamo Slovenke in Slovenci – celo sreča.","image":"http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2016/06/tomaz-celestina-360x360.jpg","image-landscape":""}},{"type":"Author","id":"516","attributes":{"slug":"urska-jerebrtvslo-si","name":"Urška Jereb","twitter":"","facebook":"","title":"Novinarka","description":"","image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/02/urska-jereb-1-360x360.jpg","image-landscape":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/02/urska-jereb-1-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"524","attributes":{"slug":"miranda-bratkicrtvslo-si","name":"Miranda Bratkič","twitter":"","facebook":"","title":"Novinarka","description":"","image":"http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2016/09/miranda-bratkic-360x360.jpg","image-landscape":""}},{"type":"Category","id":"272","attributes":{"wp-id":34,"description":"Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/aktualno/","name":"Aktualno","slug":"aktualno","parent-wp-id":0,"permalink":"aktualno/","show-description":"","show-image":null,"show-no-gradient":false,"broadcast-day":"","broadcast-hour":"","sidebar":"","hide-future":false,"show-removal-notice":false},"relationships":{"show-links":{"data":[],"meta":{"count":0}}}},{"type":"Media","id":"4273","attributes":{"wp-id":173038,"title":"NARAVA","caption":"Levi breg Mure – Hotiza","media-source":"rtvslo.si/BoBo","media-source-url":"","src-large-url":"//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/06/levi-breg-mure-hotiza-849x600.jpg","src-small-url":"//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/06/levi-breg-mure-hotiza-360x215.jpg","src-square-url":"//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/06/levi-breg-mure-hotiza-360x360.jpg","src-lightbox-url":"//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/06/levi-breg-mure-hotiza-1024x724.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}}],"meta":{"pagination":{"page":1,"pages":1,"count":1}}}

Miranda Bratkič - Novinarka

Odzivi na sodbo arbitražnega sodišča