dr. Milan Trobič

dr. Milan Trobič - novinar, komentator

Dr. Milan Trobič, diplomirani sociolog kulture, magister etnologije in kulturne antropologije, in doktor etnoloških znanosti, je novinar komentator v uredništvu dokumentarno-feljtonskih oddaj na Prvem programu Radia Slovenija ( od 2015). Od leta 1988 do 2015 je delal v uredništvu notranje političnih in gospodarskih dodaj Radia Slovenija. V tem času je novinarsko spremljal proces preoblikovanja družbene lastnine – privatizacijo, stanovanjsko reformo, v zadnjem času pa gospodarski razvoj – promet, transport, gradbeništvo. Poleg tega je spremljal proces proti četverici (JBTZ), oblikovanje prvih političnih strank, prve večstrankarske volitve, delo nekdanje Skupščine in nato Državnega zbora, pa tudi naravne ujme in drugo. Od leta 1984/85 do 1988 je delal kot redni novinarski sodelavec na Valu 202. Od leta 1988 pa je redno zaposlen na Radiu Slovenija. Je avtor številnih poljudnih in znanstvenih člankov, in avtor treh samostojnih monografij: Furmani – Skozi Postojnska vrata do morja in naprej ( 2003), Po Krpanovi sledeh (2005), Še vedno na prepihu (2016). Kot avtor in scenarist je pripravil tudi več dokumentarnih filmov in prispevkov: Polhanje na Notranjskem (1997/98), Aleluja, Andrej Žigon (2002), Trilogija – pozabljena dediščina, Hrušica, dokumentarni film (2009), Trilogija – pozabljena dediščina, Vrh treh kraljev, med Rupnikovo linijo in alpskim zidom, utrdbe in ostanki vojne, dokumentarni film (2009). Trilogija – pozabljena dediščina, Logaška planota, dokumentarni film (2009). Idrijska železnica, I. in II. del. dokumentarni film (2013/2014). Kot strokovni sodelavce je sodeloval pri dokumentarnem filmu Obrazi Planinskega polja (2007) RTV TV Slovenija. Trenutno nadaljuje etnološke terenske raziskave, in zbira arhivsko gradivo.

Radmirska zakladnica

O nekdanji slavi romarske cerkve sv. Frančiška Ksaverija pričajo izjemno dragocena bogoslužna oblačila in posode, ki so jih tej cerkvi podarili kraljevski dvori in plemiške družine.

Aleš Vene

"Aleš Vene, nosi v sebi globok občutek za material-les, ter prefinjen odnos do strukture in barve lesne površine," je zapisal Boštjan Rihtar

Dalmatinske neveste

Dalmatinske neveste, Dalmatinke, so mnogim brkinskim domačijam, ki so bile obsojene na propad prinesle življenje.

Dr. Dušan Kos

"Tudi govorice oz. oralna zgodovina so pomemben vir za zgodovinarja, saj lahko te vsebujejo tudi neke drobce opisov zgodovinskega dogajanja v daljni preteklosti."

Dolenčev mlin

Ljudsko izročilo pravi, da je bil Dolenčev mlin, kot zametek domačije, prvotno v lasti vitezov Ostrovrharjev

Marija Ogrin

Marija Ogrin je terenska arheologinja, ki skupaj s kolegicami in kolegi orje ledino v visokogorski arheologiji

Šilentabor

Šilentabor, "silni tabor", ki ga nikoli niso premagali napadalci, ampak strela, požar in zob časa.

Dr. Robert Brus

"Slovenija je dežela, ki nima prav veliko naravnih bogastev, gozd pa je med njimi brez dvoma najpomembnejši!"

Kmečka ohcet – Ohcet v Ljubljani

Kmečka ohcet je bila prva večja javna prireditev po II. svetovni vojni, ki je pritegnila izjemno število domačih in tujih obiskovalcev.

Miroslav Vilhar – po rodoslovnih poteh

Miroslava Vilharja v slovenski literarni zgodovini največkrat omenjajo kot avtorja čitalniške dramatike in ponarodelih pesmi. Bil pa je tudi časnikar, politik, narodni buditelj in graščak.