Dr. Milan Trobič, diplomirani sociolog kulture, magister etnologije in kulturne antropologije, in doktor etnoloških znanosti, je novinar komentator v uredništvu dokumentarno-feljtonskih oddaj na Prvem programu Radia Slovenija ( od 2015). Od leta 1988 do 2015 je delal v uredništvu notranje političnih in gospodarskih dodaj Radia Slovenija. V tem času je novinarsko spremljal proces preoblikovanja družbene lastnine – privatizacijo, stanovanjsko reformo, v zadnjem času pa gospodarski razvoj – promet, transport, gradbeništvo. Poleg tega je spremljal proces proti četverici (JBTZ), oblikovanje prvih političnih strank, prve večstrankarske volitve, delo nekdanje Skupščine in nato Državnega zbora, pa tudi naravne ujme in drugo. Od leta 1984/85 do 1988 je delal kot redni novinarski sodelavec na Valu 202. Od leta 1988 pa je redno zaposlen na Radiu Slovenija. Je avtor številnih poljudnih in znanstvenih člankov, in avtor treh samostojnih monografij: Furmani – Skozi Postojnska vrata do morja in naprej ( 2003), Po Krpanovi sledeh (2005), Še vedno na prepihu (2016). Kot avtor in scenarist je pripravil tudi več dokumentarnih filmov in prispevkov: Polhanje na Notranjskem (1997/98), Aleluja, Andrej Žigon (2002), Trilogija – pozabljena dediščina, Hrušica, dokumentarni film (2009), Trilogija – pozabljena dediščina, Vrh treh kraljev, med Rupnikovo linijo in alpskim zidom, utrdbe in ostanki vojne, dokumentarni film (2009). Trilogija – pozabljena dediščina, Logaška planota, dokumentarni film (2009). Idrijska železnica, I. in II. del. dokumentarni film (2013/2014). Kot strokovni sodelavec je sodeloval pri dokumentarnem filmu Obrazi Planinskega polja (2007) RTV TV Slovenija.
Od leta 2016 dela v okviru Dokumentarno feljtonske redakcije Radia Slovenija, kjer pripravlja oddaje: Razkošje v glavi, Nedeljska reportaža in Sledi časa. V prostem času nadaljuje etnološke terenske raziskave, in zbira arhivsko gradivo.
Meja na razvodnici v nasprotju z večino planinskih vodnikov prinaša opise in dostope do vseh glavnih mejnikov rapalske meje, ki se nahajajo na ozemlju Slovenije
Glavni namen oklepa je zaščititi uporabnika pred poškodbami v boju. Vendar pa je bil oklep tudi statusni simbol, zlasti v srednjem veku, ko je bila cena oklepov zelo visoka
