{"links":{"first":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?authors__slug=mateja-zeleznikarrtvslo-si&include=categories%2Cfeatured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=1&page_size=12","last":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?authors__slug=mateja-zeleznikarrtvslo-si&include=categories%2Cfeatured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=18&page_size=12","next":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?authors__slug=mateja-zeleznikarrtvslo-si&include=categories%2Cfeatured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=2&page_size=12","prev":null},"data":[{"type":"Post","id":"145192","attributes":{"wp-id":375708,"date":"2020-07-27T16:30:54+02:00","modified":"2020-08-03T21:00:03+02:00","slug":"sotocja-282","post-type":"post","title":"Dnevi jeze in dnevni veselja","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/07/sotocja-282/","content":"

Dies irae – Dan jeze – je režiserka Nika Sommeregger naslovila svojo dvojezično nemško - slovensko predstavo v okviru obeleževanja 100. obletnice koroškega plebiscita CarinthiJA 2020. Prepričana je, da je pomembna obletnica idealna priložnost za osvetlitev zgodovinskih katastrof, med katere sodijo beg, pregnanstvo in migracije.

Krstna izvedba predstave je bila 31.7. v strugi Podroške Bistrice v Šentjakobu v Rožu, kjer naj bi do prihodnjega leta vseh 22 krajev dobilo dvojezične krajevne table. Razlogov za jezo tudi danes ne manjka, pravi režiserka:

\"10. oktober je bil zame vedno dan jeze. Vedno znova je prišel. Vedno znova sem slišala, da so tisti, ki so praznovali 10. oktober, ki so se uprli temu slovanskemu napadu, so pravi, tisti, ki ga ne praznujejo, ne sodijo k nam. Že ko sem bila majhna, sem se spraševala, kaj je narobe, zakaj nisem tu doma, čeprav tu živim. Ta dan za nas ni bil praznik in povod, da greš na kresovanje, ali se ga napiješ. ... In zato sem še danes jezna. Še vedno nismo prišli do stališča, da je Koroška dvojezična, da tu živijo ljudje, ki nekateri govorijo dva jezika... Še danes se moram zagovarjati, zakaj govorim slovensko v javnosti. Vedno znova sem v neki defenzivi in zato se moram braniti.\"

Režiserka se brani in upira tudi s predstavo Dan jeze, v kateri sta moči združila teater Iskra in KuKuKK. Nastopajo igralki Valentina Inzko in Sabine Krištof Kranzelbinder ter igralec Miha Krištof, mlajša gledališka skupina KPD Planina iz Sel, glasbo je napisal Mathias Krispin Bucher. Kot pravi Valentina Inzko, so jo najbolj pretresla pisma taboriščnic iz Ravensbrücka:

\"To je nekaj, kar si vedno znova poslušal, toda o tem nisi nikoli poglobljeno razmišljal ali podrobneje bral. Če veš, da gre res za koroške Slovenke, ki so to napisale, je resnično hudo.\"

Predstava Dies Irae - Dan jeze - bo po Šentjakobu v Rožu in Velikovcu gostovala še v Kamnu v Podjuni (13.8.), Selah (15.8.), Šmihelu pri Pliberku (22.8.) in v Celovcu 3. in 4.10.2020

Na Bleščeči planini nad Rožem je konec tedna potekal poletni kamp za družine, ki se ga je skupaj s starši udeležilo 14 otrok. Barbara Rovšek, pobudnica kampa, ki ga organizira Slovenska prosvetna zveza (SPZ), je zadovoljna z odzivom:

\"Kljub drugačnim pričakovanjem je bil odziv zelo dober in mislim, da bomo stran od vsega, v naravi preživeli super konec tedna.\"

Vnovič so se jim pridružili taborniki iz Slovenije in pripravili poseben program za otroke, ki so se tako še intenzivneje srečali s slovenskim jezikom. To pa je tudi eden od glavnih namenov tovrstnega druženja.

\"Namen našega kampiranja je povezovanje s slovenščino v prijetnem, sproščenem okolju, kjer se otroci igrajo in tako prek igre utrjujejo svoje znanje slovenščine ali pa se z njo prvič intenzivneje srečajo.\"
\n
\n\t
\n\t $\"\"$ \n
\n
\nkoča Slovenskega planinskega društva na Bleščeči planiniFoto: Mateja Železnikar
\n\t
\n\t $\"\"$ \n
\n
\nPostavljanje šotorov ni vedno enostavno
\n\t
\n\t $\"\"$ \n
\n
\nna koncu imajo vsi streho nad glavoFoto: Mateja Železnikar
\n\t
\n\t $\"\"$ \n
\n
\nkoča Slovenskega planinskega društva na Bleščeči planini Foto: Mateja Železnikar
\n
\n

Tudi za teden jezika in športa, ki tradicionalno poteka v Šentjanžu, je veliko zanimanja. Zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja okužb z novim koronavirusom so morali, pravi poslovodja SPZ Mitja Rovšek, omejiti udeležbo. Sprejeli so 40 otrok, ki bodo v K in K centru dopoldne utrjevali slovenščino, popoldne pa imeli različne športne dejavnosti.

KKZ pa je skupaj z Madinskim centrom Reberca tudi letos pripravila teden mladih umetnikov, ki so tokrat delali predvsem na prostem in se tako še bolje spoznali z naravo. Reportažo o dogajanju na Reberci, ki so jo pripravili na slovenskem programu ORF, najdete tu.

Številna slovenska društva iz Trsta želijo imeti svoje prostore v Narodnem domu v Trstu. Toda pot, da dom dejansko dobi slovenska narodna skupnost, bo še dolga. Obe krovni organizaciji Slovencev v Italiji sta ustanovili Fundacijo Narodni dom in vanjo prispevali vsaka po 50.00 evrov. V upravnem odboru so po trije predstavniki SKGZ in SSO, generalni konzul RS v Trstu Vojko Volk in tržaški prefekt Valerio Valenti.

Predsednik upravnega odbora Rado Race v pogovoru s Špelo Lenardič pojasnjuje, da bo prvi korak pridobitev pravnega statusa fundacije, nato sledu sprememba 19. člena zaščitnega zakona, s katero naj bi univerza brezplačno prenesla lastnino na Narodni dom, nato pa sledi še vrst drugih veržnih prenosov lastništva.

\"Najtrši oreh bodo odnosi z lokalno politiko. Če so odnosi in pogledi na Narodni dom na ravni držav enaki, ne smemo pozabiti, da je delala dobro diplomacija, da sta usklajeno delala oba predsednika držav, da je v konči fazi Italija to podpirala. Več težav vidim v lokalni potlitiki, ki se ne zna rešiti konzervativnega pogleda na različne narodnosti, ki živijo v Trstu. V tem vidim politično kulturni problem.\"

Po mnenju Raceta bi moral biti Narodni dom v Trstu stičišče raznih narodov, ki prebivajo v Trstu in so bili v zadnjih desetletjih skriti. Kakšne pa so želje slovenskih društev iz Trsta? Krovni organizaciji sta že spomladi pri Slovenskem raziskovalnem inštitutu naročili raziskavo. Pokazalo se je, da želje že zdaj presegajo kapacitete.

Spremembe se dogajajo tudi pri porabskih Slovencih. Njihovo romanje od Malega Triglava v Andovcih do Triglava v Julijskih Alpah pa je postalo že stalnica, pravi predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec. Na samem vzponu na vrh so imeli res slabo vreme in nekateri so tretjič ostali pod njim.

\"To moraš delati z veseljem, to je romanje in hočemo pokazati, da smo res zavedni Slovenci, zamejski Slovenci. Sedmič smo organizirali to pot s ciljem, da pridemo na vrh in nekaj nas je, kljub slabemu vremenu vztrajalo vse do vrha.\"

Vztrajnost je pomembna tudi pri pripravi projektov. Gospodarski razvojni program slovenskega Porabja je dobil zeleno luč za zagon. V Števanovicih pa se nadaljuje projekt restavracije starih nagrobnikov, ki bodo naši mesto na posebni spominski steni. Spremembe pa so tudi pri vodenju Radia Monošter. Občni zbor je sklenil, da dolgoletnega direktorja Franceka Mukiča zamenja Atila Bartakovič.

\"Radio uspešno deluje že 20 let, mi pa bi radi zdaj vključili mlajše poslušalce in posodobili program. Mladom moramo dati priložnost. \"

Daljši pogovor s Karlom Holcem lahko slišite v tokratni oddaji!

\"\" — Že sedmo leto na romanju od Malega Triglava v Andovcih do Triglava v Julijcih
*foto:* KTD Andovci

","excerpt":"Dan jeze v Šentjakobu v Rožu, veselo je bilo na poletnem kampu na Bleščeči planini, predsednik UO Fundacije Narodni dom Trst Rado Race o korakih pred dejanskim prevzemom lastništva, Karel Holec o spremembah v Porabju","featured-media-id":31707,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/sotocja/174709820","abovetitle":"","subtitle":"Dan jeze v Šentjakobu v Rožu, veselo je bilo na poletnem kampu na Bleščeči planini, predsednik UO Fundacije Narodni dom Trst Rado Race o korakih pred dejanskim prevzemom lastništva, Karel Holec o spremembah v Porabju","category-text":"False","permalink":"2020/07/sotocja-282/","show-start":"2020-08-03T20:00:00+02:00","show-end":"2020-08-03T21:00:00+02:00","audio-length":"3538","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/08/03/Dnevijezeindneviveselja4852942.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174709820","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

\"10. oktober je bil zame vedno dan jeze. Vedno znova je prišel. Vedno znova sem slišala, da so tisti, ki so praznovali 10. oktober, ki so se uprli temu slovanskemu napadu, so pravi, tisti, ki ga ne praznujejo, ne sodijo k nam. Že ko sem bila majhna, sem se spraševala, kaj je narobe, zakaj nisem tu doma, čeprav tu živim. Ta dan za nas ni bil praznik in povod, da greš na kresovanje, ali se ga napiješ. ... In zato sem še danes jezna. Še vedno nismo prišli do stališča, da je Koroška dvojezična, da tu živijo ljudje, ki nekateri govorijo dva jezika... Še danes se moram zagovarjati, zakaj govorim slovensko v javnosti. Vedno znova sem v neki defenzivi in zato se moram braniti.\"

"},{"kind":"html","content":"

\"To je nekaj, kar si vedno znova poslušal, toda o tem nisi nikoli poglobljeno razmišljal ali podrobneje bral. Če veš, da gre res za koroške Slovenke, ki so to napisale, je resnično hudo.\"

"},{"kind":"html","content":"

Predstava Dies Irae - Dan jeze - bo po Šentjakobu v Rožu in Velikovcu gostovala še v Kamnu v Podjuni (13.8.), Selah (15.8.), Šmihelu pri Pliberku (22.8.) in v Celovcu 3. in 4.10.2020

"},{"kind":"html","content":"

\"Kljub drugačnim pričakovanjem je bil odziv zelo dober in mislim, da bomo stran od vsega, v naravi preživeli super konec tedna.\"

"},{"kind":"html","content":"

\"Namen našega kampiranja je povezovanje s slovenščino v prijetnem, sproščenem okolju, kjer se otroci igrajo in tako prek igre utrjujejo svoje znanje slovenščine ali pa se z njo prvič intenzivneje srečajo.\"
\n
\n
\n $\"\"$ \n
\n
\nkoča Slovenskega planinskega društva na Bleščeči planiniFoto: Mateja Železnikar
\n
\n $\"\"$ \n
\n
\nPostavljanje šotorov ni vedno enostavno
\n
\n $\"\"$ \n
\n
\nna koncu imajo vsi streho nad glavoFoto: Mateja Železnikar
\n
\n $\"\"$ \n
\n
\nkoča Slovenskega planinskega društva na Bleščeči planini Foto: Mateja Železnikar
\n
\n

"},{"kind":"html","content":"

\"Najtrši oreh bodo odnosi z lokalno politiko. Če so odnosi in pogledi na Narodni dom na ravni držav enaki, ne smemo pozabiti, da je delala dobro diplomacija, da sta usklajeno delala oba predsednika držav, da je v konči fazi Italija to podpirala. Več težav vidim v lokalni potlitiki, ki se ne zna rešiti konzervativnega pogleda na različne narodnosti, ki živijo v Trstu. V tem vidim politično kulturni problem.\"

"},{"kind":"html","content":"

\"To moraš delati z veseljem, to je romanje in hočemo pokazati, da smo res zavedni Slovenci, zamejski Slovenci. Sedmič smo organizirali to pot s ciljem, da pridemo na vrh in nekaj nas je, kljub slabemu vremenu vztrajalo vse do vrha.\"

"},{"kind":"html","content":"

\"Radio uspešno deluje že 20 let, mi pa bi radi zdaj vključili mlajše poslušalce in posodobili program. Mladom moramo dati priložnost. \"

"},{"kind":"html","content":"

Daljši pogovor s Karlom Holcem lahko slišite v tokratni oddaji!

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Že sedmo leto na romanju od Malega Triglava v Andovcih do Triglava v Julijcih
*foto:* KTD Andovci

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"382"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"454"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"31707"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/31707"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"145368","attributes":{"wp-id":376388,"date":"2020-07-30T17:09:12+02:00","modified":"2020-07-30T17:47:07+02:00","slug":"podobne-pogoje-fuzije-kot-veljajo-na-soncu-je-tezko-izpolniti","post-type":"post","title":"Podobne pogoje fuzije, kot veljajo v Soncu, je težko izpolniti","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/07/podobne-pogoje-fuzije-kot-veljajo-na-soncu-je-tezko-izpolniti/","content":"

V bližini francoskega Marseilla so ta teden začeli sestavljati največji fuzijski reaktor na svetu - ITER. To bo največji fuzijski reaktor na svetu, ki bo zgrajen šele čez pet let. Šele leta 2035 bo jasno, če bo z njegovo pomočjo sploh mogoče proizvajati električno energijo. Sicer pa na svetu deluje nekaj deset manjših fuzijskih reaktorjev. O tehnologiji proizvodnje električne energije s pomočjo fuzije, o napredku znanosti na tem področju in o varnosti fuzijskih jedrskih reaktorjev smo se pogovarjali dr. Boštjanom Končarjem, višjim znanstvenim sodelavcem na Institutu Jožefa Stefana in vodjo Slovenske fuzijske asociacijske in strokovni predstavnik Slovenije v programskem odboru evropske komisije za fuzijo Obzorja 2020.

Tokrat bodo prvič dokazali, da je mogoče z zlivanjem lahkih vodikovih jeder pridobiti več energije, kot je vložimo v segrevanje plazme goriva. Doslej so s pomočjo segrevanja plazme dobili največ 60% vložene energije. V ITER - ju bodo proizvedli 10 krat več energije kot je je treba vložiti v segrevanje plazme.

","excerpt":"Dr. Boštjan Končar o največjem fuzijskem reaktorju na svetu.","featured-media-id":31590,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174709159","abovetitle":"","subtitle":"Dr. Boštjan Končar o največjem fuzijskem reaktorju na svetu.","category-text":"False","permalink":"2020/07/podobne-pogoje-fuzije-kot-veljajo-na-soncu-je-tezko-izpolniti/","show-start":"2020-07-30T16:30:00+02:00","show-end":"2020-07-30T16:45:00+02:00","audio-length":"935","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/07/30/BotjanKonarofuzijskemreaktorju4849928.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174709159","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Tokrat bodo prvič dokazali, da je mogoče z zlivanjem lahkih vodikovih jeder pridobiti več energije, kot je vložimo v segrevanje plazme goriva. Doslej so s pomočjo segrevanja plazme dobili največ 60% vložene energije. V ITER - ju bodo proizvedli 10 krat več energije kot je je treba vložiti v segrevanje plazme.

Sinoči so divjala silovita nevihta na Koroškem, prek Mežiške doline in vse do Celja. Najhujša, supercelična, nevihta pa je nastala sredi Slovenije in od Brnika prek Domžal in geografskega središča Slovenije povzročila za jajce debelo točo. O tem, kako so se na Koroškem soočili z novo škodo na cestni infrastrukturi, ko niso sanirali niti škode, ki jo je povzročila nedavno neurje. Ob 21-tih je hudo neurje prizadelo Domžale. Kot oreh debela toča je povzročila škodo na stanovanjskih objektih. Domžalski gasilci so med 21. in 23. uro prejeli okoli 800 klicev na pomoč. Predvsem so prekrivali strehe in črpali vodo iz kleti. Poškodovanih je bilo več kot 300 stanovanjskih objektov. V Domžalah so aktivirali posebno telefonsko številko, ki bo aktivirana do 18. ure in je namenjena informiranju občanov: 031 699 232. Za nujno pomoč naj ljudje pokličejo na številko 112.

","excerpt":"Najmočnejša nevihta, ki je povzročila debelo točo, je bila avtohtona. Nastala je med Kranjem in Brnikom.","featured-media-id":31588,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174709113","abovetitle":"","subtitle":"Najmočnejša nevihta, ki je povzročila debelo točo, je bila avtohtona. Nastala je med Kranjem in Brnikom.","category-text":"False","permalink":"2020/07/brane-gregorcic-ce-ne-bi-bilo-alp-ne-bi-prislo-do-neurja/","show-start":"2020-07-30T11:10:00+02:00","show-end":null,"audio-length":"920","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/07/30/KODOPONEURJUEOCENJUJEJO4849613.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174709113","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"272"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"359"},{"type":"Author","id":"587"},{"type":"Author","id":"454"}],"meta":{"count":3}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"31588"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/31588"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"144556","attributes":{"wp-id":373264,"date":"2020-07-16T00:30:17+02:00","modified":"2020-07-28T16:30:08+02:00","slug":"nocni-obisk-41","post-type":"post","title":"Intervju, ponovitev oddaje – Olga Voglauer","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/07/nocni-obisk-41/","content":"

Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je vsakič drugačna. S posebnim ozračjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznovrstni gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, vendar zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.

","excerpt":"Koroška Slovenka Olga Voglauer, poslanka Zelenih v avstrijskem državnem zboru","featured-media-id":17385,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable_imported","article-format":"","ava-link":"","abovetitle":"","subtitle":"Koroška Slovenka Olga Voglauer, poslanka Zelenih v avstrijskem državnem zboru","category-text":"False","permalink":"2020/07/nocni-obisk-41/","show-start":"2020-07-29T00:15:00+02:00","show-end":"2020-07-29T01:00:00+02:00","audio-length":"","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":null,"instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":null,"embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"337"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"454"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"17385"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/17385"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"144495","attributes":{"wp-id":372876,"date":"2020-07-14T00:31:44+02:00","modified":"2020-07-27T21:00:04+02:00","slug":"sotocja-281","post-type":"post","title":"'Naša naloga je ponuditi nekaj čvrstega'","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/07/sotocja-281/","content":"

Poslanka opozicijske SDP v hrvaškem saboru Barbara Antolič Vupora, predstavnica slovenske manjšine v Varaždinski županiji, optimistično začenja svoje delo v parlamentu. Ena od njenih prednostnih nalog bo izboljšanje položaja narodnih skupnosti. Ob razpravi o predlogu zakona o popotresni obnovi Zagreba bo opozorila tudi na težave v potresu poškodovanega Slovenskega doma, napoveduje:

\"Zanima me, kako bodo pomagali pri obnovi poškodovanih stavb, kjer niso rešena vprašanja lastnine. Nastala je velika gmotna škoda, stavbo pa je treba čim prej obnoviti, da bi lahko Slovenski dom vnovič začel delovati.\"

Pa bi se lahko položaj narodnih skupnosti na Hrvaškem konkretno izboljšal, glede na to, da so premiera Andreja Plenkovića pri oblikovanju vlade podprli manjšinski poslanci?

Seveda bodo zahtevali več posluha vlade in tudi konkretnejšo pomoč, je prepričana Barbara Antolič Vupora.

\"Kaj točno pričakujejo posamezne narodne skupnosti, še ne vem. Predvsem me zanima, kako razmere vidi Ermina Lekaj Prljaskaj, poslanka albanske skupnosti, ki med petimi manjšinami zastopa tudi slovensko. Ta teden bi se rada srečala z njo in se pogovorila, kako ona načrtuje svoje delo. Sestala pa se bom tudi s predsednico Zveze slovenskih kulturnih društev na Hrvaškem Barbaro Riman in seveda z Darkom Šoncem, predsednikom Slovenskega doma v Zagrebu.\"

Koroški Slovenci si pred slovesno obeležitvijo 100. obletnice koroškega plebiscita, ki se je bosta udeležila predsednika obeh držav, obetajo konkretne spodbude zveznih in deželnih oblasti.

V Kulturnem domu v Gorici pa si še naprej obetajo zadovoljne obiskovalce.

»Najboljši občutek je bil, ko smo začutili, kako ljudje rabijo kulturno dejavnost.«

Tako v pogovoru s Tatjano Gregorič opisuje svoje vtise predsednik Kulturnega doma v Gorici Igor Komel, potem ko so po več mesecih vnovič odprli vrata obiskovalcem. Kljub zaščitnim protikornskim ukrepom bo poletje zelo živahno in tudi humorja ne bo manjkalo, zagotavlja goriški rojak v tokratnih Sotočjih. Nocoj se namreč pod naslovom Poletje v školjki začenja niz poletnih prireditev.

Prepričan je tudi, da mora narodna skupnost odgovoriti na pomembno vprašanje, kakšna je vloga slovenskih organizacij v Gorici.

\"Ne moremo dovoliti, da slovenske kulturne organizacije v goriškem prostoru ne opravljajo svoje vloge... Naloga Kulturnega doma in ostalih institucij je, da združimo ljudi, obiskovalce, hkrati pa celotnemu goriškemu prostoru ponudimo nekaj čvrstega.\"

Kako pa je z oživljanjem turizma v Furlaniji – Julijski krajini? Po prvih ocenah bo poletna turistična sezona za 50% slabša od lanskoletne. Največjo izgubo beležijo v mestih. Tržaški hoteli so trenutno zgolj 20% zasedeni, v obmorskih letoviščih pa je zasedenost okoli 40%. Veliko bolje kaže hribovitim krajem, pa tudi turističnim kmetijam na Krasu, saj gostje v času pandemije iščejo predvsem oddih v naravi.

To opažajo tudi na tržaškem Krasu, je Špeli Lendardič povedala Sharon Ostrouška s turistične kmetije Ostrouška v Zagradcu. Šest dvoposteljnih sob, ki jih imajo, je v trenutni situaciji prednost, pravi. Do konca septembra so vse sobe zasedene.

\"Naši gostje so v glavnem Nemci, Avstrijci. Imeli smo nekaj gostov iz Francije, Belgije in Veliki Britanije, a ti so bolj izjema. Začela sem pred letom tako, da stalnih gostov še nimam, to so novi. Izberejo našo lokacijo ker jo imajo za varno in privlačno.\"

Mladi, ki so se družili na poletnem taboru v Porabju, pa so si obetali veliko zabave. In dobili so jo, v pogovoru s Silvo Eory, pojasni Biserka Bajzek, sekretarka Zveze Slovencev na Madžarskem, ki je pripravila tabor v Monoštru. Veliko so peli, plesali in se seveda trudili, da bi izboljšali svoje znanje slovenskega jezika. Kako? Prisluhnite!

\"\" — \npoletni tabor ZSM v MonoštruFoto: Silva Eöry

\"\" — \nSekretarka Zveze Slovencev na Madžarskem Biserka BajzekFoto: Silva Eöry

\"\" — \nČe si srečen... Foto: Silva Eöry

","excerpt":"Predsednik Kulturnega doma Gorica Igor Komel o živahnem poletnem dogajanju, za boljši položaj slovenske narodne skupnosti na Hrvaškem aktivno tudi v saboru, poletni tabor mladih v Porabju za boljše znanje slovenščine ","featured-media-id":31537,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/sotocja/174708588","abovetitle":"","subtitle":"Predsednik Kulturnega doma Gorica Igor Komel o živahnem poletnem dogajanju, za boljši položaj slovenske narodne skupnosti na Hrvaškem aktivno tudi v saboru, poletni tabor mladih v Porabju za boljše znanje slovenščine ","category-text":"False","permalink":"2020/07/sotocja-281/","show-start":"2020-07-27T20:00:00+02:00","show-end":"2020-07-27T21:00:00+02:00","audio-length":"3562","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/07/27/Naanalogajeponuditinekajvrstega4846985.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174708588","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

\"Zanima me, kako bodo pomagali pri obnovi poškodovanih stavb, kjer niso rešena vprašanja lastnine. Nastala je velika gmotna škoda, stavbo pa je treba čim prej obnoviti, da bi lahko Slovenski dom vnovič začel delovati.\"

"},{"kind":"html","content":"

Pa bi se lahko položaj narodnih skupnosti na Hrvaškem konkretno izboljšal, glede na to, da so premiera Andreja Plenkovića pri oblikovanju vlade podprli manjšinski poslanci?

"},{"kind":"html","content":"

Seveda bodo zahtevali več posluha vlade in tudi konkretnejšo pomoč, je prepričana Barbara Antolič Vupora.

"},{"kind":"html","content":"

\"Kaj točno pričakujejo posamezne narodne skupnosti, še ne vem. Predvsem me zanima, kako razmere vidi Ermina Lekaj Prljaskaj, poslanka albanske skupnosti, ki med petimi manjšinami zastopa tudi slovensko. Ta teden bi se rada srečala z njo in se pogovorila, kako ona načrtuje svoje delo. Sestala pa se bom tudi s predsednico Zveze slovenskih kulturnih društev na Hrvaškem Barbaro Riman in seveda z Darkom Šoncem, predsednikom Slovenskega doma v Zagrebu.\"

"},{"kind":"html","content":"

Koroški Slovenci si pred slovesno obeležitvijo 100. obletnice koroškega plebiscita, ki se je bosta udeležila predsednika obeh držav, obetajo konkretne spodbude zveznih in deželnih oblasti.

"},{"kind":"html","content":"

V Kulturnem domu v Gorici pa si še naprej obetajo zadovoljne obiskovalce.

"},{"kind":"html","content":"

»Najboljši občutek je bil, ko smo začutili, kako ljudje rabijo kulturno dejavnost.«

"},{"kind":"html","content":"

Prepričan je tudi, da mora narodna skupnost odgovoriti na pomembno vprašanje, kakšna je vloga slovenskih organizacij v Gorici.

"},{"kind":"html","content":"

\"Ne moremo dovoliti, da slovenske kulturne organizacije v goriškem prostoru ne opravljajo svoje vloge... Naloga Kulturnega doma in ostalih institucij je, da združimo ljudi, obiskovalce, hkrati pa celotnemu goriškemu prostoru ponudimo nekaj čvrstega.\"

"},{"kind":"html","content":"

\"Naši gostje so v glavnem Nemci, Avstrijci. Imeli smo nekaj gostov iz Francije, Belgije in Veliki Britanije, a ti so bolj izjema. Začela sem pred letom tako, da stalnih gostov še nimam, to so novi. Izberejo našo lokacijo ker jo imajo za varno in privlačno.\"

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — \npoletni tabor ZSM v MonoštruFoto: Silva Eöry

\"\" — \nSekretarka Zveze Slovencev na Madžarskem Biserka BajzekFoto: Silva Eöry

\"\" — \nČe si srečen... Foto: Silva Eöry

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"382"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"454"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"31537"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/31537"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"144048","attributes":{"wp-id":371798,"date":"2020-07-09T16:02:42+02:00","modified":"2020-07-20T21:00:04+02:00","slug":"sotocja-2","post-type":"post","title":"Kako polne bodo slovenske kašče v sosednjih državah?","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/07/sotocja-2/","content":"

Čas žetve je, zato nas zanima, kakšna \"letina\" se obeta slovenskim kmetovalcem v Furlaniji – Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem. Kako jih je prizadela epidemija Covid 19?

Po takšnem letu se bomo težko pobrali, ugotavlja predsednik Kmečke zveze iz Trsta Franc Fabec.

\"Razmere so bile iz dneva v dan slabše, slika je bila zelo črna in govorili smo celo o zeleni trgatvi, kar pomeni, da prave trgatve zaradi prepolnih kleti letos ne bi imeli. S kmetijstvom je tesno povezan tudi turiztem in tudi tu so izredno težke rezmere.\"

Kako pa se je na to odzvala vlada? Italijanska vlada skuša pomagati gospodarskim dejavnostim, pravi Franc Fabec, vendar težave povzroča zapletena birokracija.

\"Živimo v zelo zapletenem birokratskem sistemu in bojim se, da bodo ta sredstva ostala neizkoriščena prav zaradi samega sistema.\"

Kmetijsko na avstrijskem Koroškem zaradi epidemije ni bilo zelo prizadeto, pojasnjuje Štefan Domej iz Skupnosti južnokoroških kmetov. Izkazalo pa se je, kako pomembna je v izrednih razmerah lokalno pridelana, zdrava hrana. Je pa pandemija vplivala na nekatere cene, predvsem pri govejem mesu. Bo pa žetev letos lahko spet dobra. Ob tem pa Štefan Domej spomni na neko drugo žetev.

\"Imamo pa na Koroškem letos 100. obletnico plebiscita in tam vemo, da se je veliko spremenilo. Predstavniki slovenskih kmetov od Avstrije in dežele Koroške pričakujemo enakopravnejšo obravnavo, povezano s slovenskim jezikom, tudi v kmetijskih organizacijah. \"

Zveza slovenskih društev na Hrvaškem je naredila pomemben korak k širitvi svoje dejavnosti tudi na gospodarsko področje. V minulihe tednih so imeli več srečanj med drugim tudi s predstavniki Slovenske gospodarske zveze iz Celovca, ki se zavzemajo za okrepitev sodelovanja na področju regije Alpe Jadran. Podpredsednica Zveze Jasmina Dlačić ne dvomi, da bo širitev dejavnosti promenila uspeh.

\"Obstaja določeno število ljudi, ki nimajo časa za ljubiteljsko dejavnost, radi pa bi bili aktivni v slovenskih društvih. Na ta način jih bomo prek različnih dogodkov skušali animirati, spodbuditi, da naredijo nekaj za večjo prepoznavnost Slovencev na Hrvaškem tudi v gospodarstvu.\"

Kot pesnik pa se nam tokrat predstavi porabski slovenski novinar Dušan Mukič. Pred kratkim je zmagal na Šinkovčevih dnevih poezije, ki jih na Idrijskem pripravljajo v spomin na primorskega pesnika Črtomirja Šinkovca, v kategoriji zamejske poezije. Občutki so bili, je povedal, fantastični.

Majkejkli\r\n\r\nS soncem k nam priklatil se je maj,\r\n\r\nko zvabila si me v gozdni gaj:\r\n\r\n“Za nabrati šmarnice je čas.”\r\n\r\nZapustila kradoma sva vas.\r\n\r\n\r\n\r\n\r\nZelenele so poljane vse,\r\n\r\nlovske straže so samevale.\r\n\r\nPrašna potka je krenila vstran,\r\n\r\nz veje tiho je poletel vran.\r\n\r\n\r\n\r\n\r\nZgodbo starodavno slišal sem\r\n\r\no dedu, ki težko je čakal sen -\r\n\r\nredko je prispel pred polnočjo.\r\n\r\nStarca je skrbelo premočno:\r\n\r\n\r\n\r\n\r\nkaj bo z goščo, kdo dobil jo bo? -\r\n\r\nlačnih ust je le preveč bilo.\r\n\r\n“Tu je steza, ki ločuje še\r\n\r\ndanes hčere stare matere.”\r\n\r\n\r\n\r\n\r\nKošček gozda tvojim bil je dan,\r\n\r\nznan ti je kot desne roke dlan.\r\n\r\nGreva, ne zahajava s poti,\r\n\r\na na skrivnem mestu - šmarnic ni!\r\n\r\n\r\n\r\n\r\nPreden bi solzice stekle ti\r\n\r\npo obrazu, s čustvi grenkimi,\r\n\r\nže zagledam cvetko drobceno,\r\n\r\nskromno, beloglavo, sklonjeno.\r\n\r\n\r\n\r\n\r\n“Majkejkli!” - po naše zakričim.\r\n\r\n“Djurdjica!” - odgovor tvoj dobim.\r\n\r\nRadostno upreš navzdol oči:\r\n\r\n“Pravo polje jih še tu cveti!”\r\n\r\n\r\n\r\n\r\n*\r\n\r\n\r\n\r\n\r\nDaleč je odromal tisti maj,\r\n\r\ndaleč, ko peljala si me v gaj.\r\n\r\n“Djurdjice ko bodo cvetle spet,\r\n\r\njih nabrala bova šopkov pet!”\r\n\r\n\r\n\r\n\r\nMaj je tu, nikjer pa tebe ni,\r\n\r\ntvojih ni ob mojih več sledi.\r\n\r\nVendar se spomin mi vrača drag,\r\n\r\nv gozdu ko cvetel je gyöngyvirág.

Po zaslugi Dušana Mukiča pa lahko tudi Prešernovo Zdravljico zdaj slišimo v porabskem narečju. Prisluhnite!

\"\" — Dušan Mukič, porabski slovenski novinar in nagrajeni pesnik
*foto:* Silva Eöry

","excerpt":"Kakšne so razmere v kmetijstvu Slovencev v Furlaniji - Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem, širitev dejavnosti Zveze slovenskih društev na Hrvaškem, Dušan Mukič, porabski slovenski novinar in pesnik ","featured-media-id":31401,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/sotocja/174707384","abovetitle":"","subtitle":"Kakšne so razmere v kmetijstvu Slovencev v Furlaniji - Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem, širitev dejavnosti Zveze slovenskih društev na Hrvaškem, Dušan Mukič, porabski slovenski novinar in pesnik ","category-text":"False","permalink":"2020/07/sotocja-2/","show-start":"2020-07-20T20:00:00+02:00","show-end":"2020-07-20T21:00:00+02:00","audio-length":"3511","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/07/20/Kakopolnebodoslovenskekaevsosednjihdravah4840849.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174707384","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

Čas žetve je, zato nas zanima, kakšna \"letina\" se obeta slovenskim kmetovalcem v Furlaniji – Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem. Kako jih je prizadela epidemija Covid 19?

"},{"kind":"html","content":"

Po takšnem letu se bomo težko pobrali, ugotavlja predsednik Kmečke zveze iz Trsta Franc Fabec.

"},{"kind":"html","content":"

\"Razmere so bile iz dneva v dan slabše, slika je bila zelo črna in govorili smo celo o zeleni trgatvi, kar pomeni, da prave trgatve zaradi prepolnih kleti letos ne bi imeli. S kmetijstvom je tesno povezan tudi turiztem in tudi tu so izredno težke rezmere.\"

"},{"kind":"html","content":"

Kako pa se je na to odzvala vlada? Italijanska vlada skuša pomagati gospodarskim dejavnostim, pravi Franc Fabec, vendar težave povzroča zapletena birokracija.

"},{"kind":"html","content":"

\"Živimo v zelo zapletenem birokratskem sistemu in bojim se, da bodo ta sredstva ostala neizkoriščena prav zaradi samega sistema.\"

"},{"kind":"html","content":"

\"Imamo pa na Koroškem letos 100. obletnico plebiscita in tam vemo, da se je veliko spremenilo. Predstavniki slovenskih kmetov od Avstrije in dežele Koroške pričakujemo enakopravnejšo obravnavo, povezano s slovenskim jezikom, tudi v kmetijskih organizacijah. \"

"},{"kind":"html","content":"

\"Obstaja določeno število ljudi, ki nimajo časa za ljubiteljsko dejavnost, radi pa bi bili aktivni v slovenskih društvih. Na ta način jih bomo prek različnih dogodkov skušali animirati, spodbuditi, da naredijo nekaj za večjo prepoznavnost Slovencev na Hrvaškem tudi v gospodarstvu.\"

"},{"kind":"html","content":"

Majkejkli\r\n\r\nS soncem k nam priklatil se je maj,\r\n\r\nko zvabila si me v gozdni gaj:\r\n\r\n“Za nabrati šmarnice je čas.”\r\n\r\nZapustila kradoma sva vas.\r\n\r\n\r\n\r\n\r\nZelenele so poljane vse,\r\n\r\nlovske straže so samevale.\r\n\r\nPrašna potka je krenila vstran,\r\n\r\nz veje tiho je poletel vran.\r\n\r\n\r\n\r\n\r\nZgodbo starodavno slišal sem\r\n\r\no dedu, ki težko je čakal sen -\r\n\r\nredko je prispel pred polnočjo.\r\n\r\nStarca je skrbelo premočno:\r\n\r\n\r\n\r\n\r\nkaj bo z goščo, kdo dobil jo bo? -\r\n\r\nlačnih ust je le preveč bilo.\r\n\r\n“Tu je steza, ki ločuje še\r\n\r\ndanes hčere stare matere.”\r\n\r\n\r\n\r\n\r\nKošček gozda tvojim bil je dan,\r\n\r\nznan ti je kot desne roke dlan.\r\n\r\nGreva, ne zahajava s poti,\r\n\r\na na skrivnem mestu - šmarnic ni!\r\n\r\n\r\n\r\n\r\nPreden bi solzice stekle ti\r\n\r\npo obrazu, s čustvi grenkimi,\r\n\r\nže zagledam cvetko drobceno,\r\n\r\nskromno, beloglavo, sklonjeno.\r\n\r\n\r\n\r\n\r\n“Majkejkli!” - po naše zakričim.\r\n\r\n“Djurdjica!” - odgovor tvoj dobim.\r\n\r\nRadostno upreš navzdol oči:\r\n\r\n“Pravo polje jih še tu cveti!”\r\n\r\n\r\n\r\n\r\n*\r\n\r\n\r\n\r\n\r\nDaleč je odromal tisti maj,\r\n\r\ndaleč, ko peljala si me v gaj.\r\n\r\n“Djurdjice ko bodo cvetle spet,\r\n\r\njih nabrala bova šopkov pet!”\r\n\r\n\r\n\r\n\r\nMaj je tu, nikjer pa tebe ni,\r\n\r\ntvojih ni ob mojih več sledi.\r\n\r\nVendar se spomin mi vrača drag,\r\n\r\nv gozdu ko cvetel je gyöngyvirág.

"},{"kind":"html","content":"

Po zaslugi Dušana Mukiča pa lahko tudi Prešernovo Zdravljico zdaj slišimo v porabskem narečju. Prisluhnite!

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Dušan Mukič, porabski slovenski novinar in nagrajeni pesnik
*foto:* Silva Eöry

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"382"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"454"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"31401"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/31401"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"143751","attributes":{"wp-id":371500,"date":"2020-07-09T15:50:42+02:00","modified":"2020-07-16T14:19:24+02:00","slug":"intervju-152","post-type":"post","title":"'Plebiscit ni praznik!'","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/07/intervju-152/","content":"

Gostja tokratnega Intervjuja je skupaj s sodelavci lani jeseni dvignila koroške Zelene iz pepela in postala poslanka stranke vladne koalciji v avstrijskem državnem zboru. Eden od njenih glavnih ciljev je izboljšati položaj avtohtonih narodnih skupnosti v Avstriji. Kako uspešna je pri tem? Kako je avstrijska vlada, sestavljena iz dveh zelo različnih strank, naklonjena manjšinam?

\"Narodne skupnosti so del avstrijske identitete in tega se zaveda tudi vlada. ... Pri tem pa vedno pomislim, ja, seveda, zame je to samoumevno. Kaj pa, če bi nekdo dejal, da to ni tako, kje bi bili potem? Zato je pomembno, da so v vladi Zeleni, kajti zaradi njih ti stavki niso prazne besede v vladnem sporazumu, temveč so dobili konkretne dodatke in zdaj pričakujemo premike. \"

V koalicijskem sporazumu, ki sta ga podpisali Ljudska stranka in Zeleni, je zapisanih kar nekaj dobrih temeljev na področju pravic narodnih skupnosti, vendar se bo treba pri tem še marsikaj dogovoriti, pravi.

\"Zadovoljna sem, ker vidim, da so pogovori dobri in da bomo do prvih rezultatov prišli verjetno še v letu 2021.\"

Kakšen pa je 100 let po plebiscitu dejanski položaj koroških Slovencev, kako sama osebno doživlja njegovo obeleževanje?

\"Plebiscit ni praznik. Koroška vlada zdaj po deželi ponuja dvojezično razstavo. Lepo, da to delajo, ampak to ni nič posebnega. To je samoumevno in škoda, da se to zdaj praznuje kot nekaj posebnega. 100 let po plebiscitu bi moralo biti samoumevno, da so dvojezični vsi občinski uradi, kjer živijo Slovenci v okviru našega dvojezičnega območja, da se naši otroci učijo materinščino in ne slovenščino kot dodatni jezik in da bi bilo samoumevno, da se v Celovcu srečujemo slovensko gospodarstvo in turizem.\"

Samoumevno bi moralo biti, je prepričana Olga Voglauer, da bi Slovence, ki bi iz Slovenije prišli na dopust na avstrijsko Koroško, natakar pozdravil v slovenščini in jih v slovenščini vprašal, kaj bodo pili in jedli.

\"Tako daleč še nismo, morda pa bomo.\"

Kaj so največji izzivi koroških Slovencev in kako svetlo prihodnost si lahko obetajo? Tudi o tem več v pogovoru z Olgo Voglauer, poslanko in ekološko kmetovalko iz Bilčovsa, ki si želi, da bi dvojezičnost na avstrijskem Koroškem postala nekaj samoumevnega. Pa ne le to.

\"Ob 100. obletnici plebiscita se spomnite, da prihajate v Celovec ne v Klagenfurt, v Beljak in ne v Villach in da smučate na Mokrinah in ne v Nassfeldu. To me bo vedno osrečilo.\"

","excerpt":"Koroška Slovenka Olga Voglauer, poslanka Zelenih v avstrijskem državnem zboru ","featured-media-id":31267,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/intervju-radio/174706379","abovetitle":"","subtitle":"Koroška Slovenka Olga Voglauer, poslanka Zelenih v avstrijskem državnem zboru ","category-text":"False","permalink":"2020/07/intervju-152/","show-start":"2020-07-15T10:10:00+02:00","show-end":"2020-07-15T11:00:00+02:00","audio-length":"2086","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/07/15/OlgaVoglauerMMC.PR1.20200715.3.1010.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174706379","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

\"Narodne skupnosti so del avstrijske identitete in tega se zaveda tudi vlada. ... Pri tem pa vedno pomislim, ja, seveda, zame je to samoumevno. Kaj pa, če bi nekdo dejal, da to ni tako, kje bi bili potem? Zato je pomembno, da so v vladi Zeleni, kajti zaradi njih ti stavki niso prazne besede v vladnem sporazumu, temveč so dobili konkretne dodatke in zdaj pričakujemo premike. \"

"},{"kind":"html","content":"

\"Zadovoljna sem, ker vidim, da so pogovori dobri in da bomo do prvih rezultatov prišli verjetno še v letu 2021.\"

"},{"kind":"html","content":"

Kakšen pa je 100 let po plebiscitu dejanski položaj koroških Slovencev, kako sama osebno doživlja njegovo obeleževanje?

"},{"kind":"html","content":"

\"Plebiscit ni praznik. Koroška vlada zdaj po deželi ponuja dvojezično razstavo. Lepo, da to delajo, ampak to ni nič posebnega. To je samoumevno in škoda, da se to zdaj praznuje kot nekaj posebnega. 100 let po plebiscitu bi moralo biti samoumevno, da so dvojezični vsi občinski uradi, kjer živijo Slovenci v okviru našega dvojezičnega območja, da se naši otroci učijo materinščino in ne slovenščino kot dodatni jezik in da bi bilo samoumevno, da se v Celovcu srečujemo slovensko gospodarstvo in turizem.\"

"},{"kind":"html","content":"

\"Tako daleč še nismo, morda pa bomo.\"

"},{"kind":"html","content":"

\"Ob 100. obletnici plebiscita se spomnite, da prihajate v Celovec ne v Klagenfurt, v Beljak in ne v Villach in da smučate na Mokrinah in ne v Nassfeldu. To me bo vedno osrečilo.\"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"309"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"454"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"31267"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/31267"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"144297","attributes":{"wp-id":369952,"date":"2020-06-30T18:42:13+02:00","modified":"2020-07-13T21:00:05+02:00","slug":"sotocja-279","post-type":"post","title":"Narodni dom v Trstu vrnjen Slovencem","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/06/sotocja-279/","content":"

\"Končno je prišlo do tega, kar pravica in resnica zahtevata, da gre lastnina v roke lastniku, to je Slovencem v Trstu in s tem simbolno celotnemu slovenskemu narodu. \"

Tako o vrnitvi Narodnega doma v Trstu Slovencem pravi pisatelj Marij Čuk. Nekoč izložba slovenstva na Tržaškem se 100 let po požigu simbočlno vrača v roke narodne skupnosti.

Vračanje Narodnih domov določa zaščitni zakon za Slovence v Italiji, sprejet pred skoraj 20 leti? Kako se je to vprašanje znašlo v samem zakonu? Kot se spominja nekdanji senator Stojan Spetič, ki je pri pripravi zaščitnega zakona sodeloval kot vladni svetovalec za manjšinska vprašanja, ima zasluge za to poslanec Oljke Maselli, luteranski pastor iz Toscane, zelo občutljiv za probleme pravičnosti.

\"Prepričan je bil, da bi moral zaščitni zakon poleg pravic vsebovati tudi nekaj materialnega, po eni strani državno podporo, po drugi pa reševanje problema sedežev manjšine. Naletel je na zelo veliko nasprotovanje in verjetno, ker je bil zelo trmast, je dosegel, da je v zakon prišel tudi člen o vračanju.\"

Stojan Spetič in drugi naši sogovorniki so prepričani, da bo Narodni dom v Trstu in njegovo vzdrževanje pomenilo veliko gospodarsko in finančno breme za slovensko narodno skupnost, ko bo čez kakšno desetletje dejansko dobila dom v svoje roke.

\"Želim si, da bi bil ta dom res stičišče kultur in najrazličnejših dejavnosti, kar pomeni, da bo tam zahajala mladina, da bo tam glasbena šola, restavracija, kavarna, terasa in seveda Narodna in študijska knjižnica... Da bo dom vnovič postal izložba slovenske kulture pred italijanskim svetom, kot je bil nekoč. Ne trdnjava, kar je nekoč bil, trdnjav ne rabimo, potrebujemo pa odprta vrata in odprte misli.\"

Svoje prostore si v Narodnem domu želijo tudi člani društva mladih - DM+, pravi predsednica Neža Kravos.

\"Želim si, da bi bili prostori polni, da bi človek stopil vanj in začutil, da se nekaj dogaja. Da bi radi zahajali vanj.\"

Vračanje Narodnega doma v Trstu, simobola slovenske navzočnosti, mladi doživljajo različno, nekateri bolj drugi manj čustveno, vse pa, upa Neža Kravos, združuje pogled v prihodnost, čeprav se je treba zavedati preteklosti.

\"Vrnitev stavbe je tudi neko tako tiho priznanje vseh grozot, ki so se dogajale naši skupnosti. Prav v času, ki ga živimo, se moramo zavedati, kako pomembna je strpnost, še toliko bolj, ker se lahko to zelo hitro ponovi. Biti moramo previdni in se učiti iz preteklosti, ne smemo pa se naslanjati na stare zamere.\"

Profesor zgodovine in filozofije na tržaškem Liceju Franceta Prešerna Jernej Šček ni prepričan, kakšna bo slovenska narodna skupnost, ko bo Narodni dom tudi konkretno dobila v svojo last. Postopki bodo namreč še dolgo trajali. Prav spomin in njegova nadgradnja v zagodovinski spomin pa je za njih temeljna državljanska in identitetna vsebina, ki jih legitimno utemeljuje na nekem prostoru.

\"Za manjšinca ni nič samoumevno, še najmanj identiteta. Torej je treba to malho polniti z vsebinami, ki ti pomagajo odgovoriti na vprašanje, kdo sem jaz.\"

Zaradi združitve obeleževanja 100. obletnice požiga in vrnitve Narodnega doma Slovencem ter predsedniškega obiska obeh Bazovič praznovanje ni tako veličastno, kot bi moralo biti, pravi Jernej Šček, prepričan, da gre pri tem za kupčijo, od katere bosta največ imela Ljubljana in Rim.

\"Nekdo brklja s spominom in zgodovino na račun gospodarskih interesov. Bolj kot zgodovina kulture, kultura spomina se tu uvaja kultura pozabe.\"

Tej pa sa lahko uprete tudi s poslušanjem tokratne oddaje Sotočja.

","excerpt":"O nekdanjem simbolu Slovencev v Italiji in njegovi prihodnosti razmišljajo nekdanji senator Stojan Spetič, pisatelj Marij Čuk, predsednica društva mladih Neža Kravos in profesor zgodovine in filozofije Jernej Šček","featured-media-id":31187,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/sotocja/174706016","abovetitle":"","subtitle":"O nekdanjem simbolu Slovencev v Italiji in njegovi prihodnosti razmišljajo nekdanji senator Stojan Spetič, pisatelj Marij Čuk, predsednica društva mladih Neža Kravos in profesor zgodovine in filozofije Jernej Šček","category-text":"False","permalink":"2020/06/sotocja-279/","show-start":"2020-07-13T20:00:00+02:00","show-end":"2020-07-13T21:00:00+02:00","audio-length":"3581","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/07/13/NarodnidomvTrstuvrnjenSlovencem4834724.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174706016","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

\"Končno je prišlo do tega, kar pravica in resnica zahtevata, da gre lastnina v roke lastniku, to je Slovencem v Trstu in s tem simbolno celotnemu slovenskemu narodu. \"

"},{"kind":"html","content":"

Tako o vrnitvi Narodnega doma v Trstu Slovencem pravi pisatelj Marij Čuk. Nekoč izložba slovenstva na Tržaškem se 100 let po požigu simbočlno vrača v roke narodne skupnosti.

"},{"kind":"html","content":"

\"Prepričan je bil, da bi moral zaščitni zakon poleg pravic vsebovati tudi nekaj materialnega, po eni strani državno podporo, po drugi pa reševanje problema sedežev manjšine. Naletel je na zelo veliko nasprotovanje in verjetno, ker je bil zelo trmast, je dosegel, da je v zakon prišel tudi člen o vračanju.\"

"},{"kind":"html","content":"

\"Želim si, da bi bil ta dom res stičišče kultur in najrazličnejših dejavnosti, kar pomeni, da bo tam zahajala mladina, da bo tam glasbena šola, restavracija, kavarna, terasa in seveda Narodna in študijska knjižnica... Da bo dom vnovič postal izložba slovenske kulture pred italijanskim svetom, kot je bil nekoč. Ne trdnjava, kar je nekoč bil, trdnjav ne rabimo, potrebujemo pa odprta vrata in odprte misli.\"

"},{"kind":"html","content":"

Svoje prostore si v Narodnem domu želijo tudi člani društva mladih - DM+, pravi predsednica Neža Kravos.

"},{"kind":"html","content":"

\"Želim si, da bi bili prostori polni, da bi človek stopil vanj in začutil, da se nekaj dogaja. Da bi radi zahajali vanj.\"

"},{"kind":"html","content":"

\"Vrnitev stavbe je tudi neko tako tiho priznanje vseh grozot, ki so se dogajale naši skupnosti. Prav v času, ki ga živimo, se moramo zavedati, kako pomembna je strpnost, še toliko bolj, ker se lahko to zelo hitro ponovi. Biti moramo previdni in se učiti iz preteklosti, ne smemo pa se naslanjati na stare zamere.\"

"},{"kind":"html","content":"

\"Za manjšinca ni nič samoumevno, še najmanj identiteta. Torej je treba to malho polniti z vsebinami, ki ti pomagajo odgovoriti na vprašanje, kdo sem jaz.\"

"},{"kind":"html","content":"

\"Nekdo brklja s spominom in zgodovino na račun gospodarskih interesov. Bolj kot zgodovina kulture, kultura spomina se tu uvaja kultura pozabe.\"

"},{"kind":"html","content":"

Tej pa sa lahko uprete tudi s poslušanjem tokratne oddaje Sotočja.

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"382"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"454"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"31187"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/31187"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"143275","attributes":{"wp-id":369441,"date":"2020-06-29T19:10:30+02:00","modified":"2020-07-07T10:53:40+02:00","slug":"sotocja-278","post-type":"post","title":"Pokončno naprej!","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/06/sotocja-278/","content":"

\"Narodni dom je simbol prisotnosti Slovencev sredi Trsta. Simbol vzpona tako na gospo. kot kulturnem področju, ki so ga postavili naši predniki in zasnovali kot nekaj izrednega. Zato ni bilo naključje, da so ga leta 20 požgali in nas prizadeli kot del tržaške stavbe.\"

Tako o vrnitvi Narodnega doma v Trstu razmišlja senatorka Tatjana Rojc, prepričana, da je dolžnost omogočiti ljudem, da se spominjajo svojih mrtvih. Poklon bazoviškim junakom pa razume tudi kot priznanje krivic, ki so se zgodile Slovencem.

\"Naše žrtve so simbol tega kar so Primorci dali skozi 20 let fašizma in drugo svetovno vojno. Dejstvo, da so štirje bazoviški še danes imenovani kot teroristi, ker sodba ni bila izbrisana, je zelo boleče. Dejstvo, da je predsednik republike si vzel k srcu to žrtev in da pride in se skupaj s Pahorjem in zunanjima ministrioma in ministrico za notranje zadeve, pomeni veliko priznanje krivic in kulturnega genocida, da ne rečem hujšega, ki se nam je zgodil.\"

Želim si, da bi v Narodni dom v Trstu prihajali ljudje, kot so pred požigom, da stavba ne bo sama sebi namen. Tako pa o prihodnosti Slovencem vrnjenega Narodnega doma razmišlja nekdanji politik in novinar Bojan Brezigar. Kako pa razume poklon predsednikov obeh držav v Bazovici?

»Čas je, da prepustimo zgodovino zgodovinarjem in da mrtvim izrečemo spoštovanje. Mrtvi niso številke, to so ljudje, ki so izgubili življenje v tragičnih okoliščinah na eni in drugi strani, ki so imeli svojce, sorodnike, prijatelj, katerih potomci še vedno čutijo bolečino. Zato je primerno, da jim izrazimo spoštovanje. Zame to ni spravno dejanje, je poklon spominu, ki še obstaja in na katerega moramo biti vsi pozorni.«

Kakšna je prihodnost koroških Slovencev 100 let po plebiscitu? Odgovor na to vprašanje so iskali udeleženci dvodnevne znanstvene konference v Celovcu. Izzivov je veliko, od izobraževanje in jezikovnega načrtovanja, digitalizacije in urbanizacije. Po mnenju poslanke Zelenih v avstrijskem državnem zboru Olge Voglauer bi se morala narodna skupnost začututi kot samozavestno kulturno telo.

\"To bo tedaj, ko bo naredila dvojezičnost vidno, ko bo to s ponosom živela in bo naredila korak ven iz kompleksa manjvrednosti, manjšinskega kompleksa, ki ga nosimo s sabo kot nahrbtnik, poln velikih trežkih kamnov. Želela bi si, da ta nahrbtnik pustimo za sabo in gremo pokončno v prihodnost, v to dvojezično Koroško in to z veseljem pokažemo.\"

Kdo pa bo v prihodnje zastopal Slovence v hrvaškem saboru?

Na listi Socialnodemokratske stranke (SDP), ki je na tokratnih volitvah doživela velik poraz, je v sabor prišla tudi predstavnica slovenske manjšine v Varaždinski županiji Barbara Antolić Vupora. Podpredsednica slovenskega društva Nagelj iz Varaždina je že vrsto let zelo dejavna v slovenski skupnosti in manjšinski samoupravi, obenem pa tudi v politiki. Kot predsednica županijskega odbora SDP je bila na listi koalicije Restart uvrščena na visoko tretje mesto. Kot je napovedala, pa se bo vsekakor zavzemala tudi za interese slovenske skupnosti, katere predstavniki so ji za mesto v saboru že čestitali.

V Porabju se pridružimo mladim udeležencem tabora, obiščemo pa tudi igralce malega nogometa na njihovem novem igrišču na Gornjem Seniku.

\"\" — \nMladi porabski nogometni upiFoto: Silva Eöry

\"\" — \nEtični tabor mladih v Porabju - tradicionalno izdelovanje rož iz papirja Foto: Silva Eöry

\"\" — \nPreizkus novega igrišča na Gornjem SenikuFoto: Silva Eöry

\"\" — \nZa ples se vedno najde časFoto: Silva Eöry

\n\n

","excerpt":"Tatjana Rojc in Bojan Brezigar o vrnitvi Narodnega doma v Trstu, prihodnost koroških Slovecev 100 let po plebiscitu, kdo bo zastopal Slovence v hrvaškem saboru, druženje mladih v Porabju","featured-media-id":31090,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/sotocja/174704683","abovetitle":"","subtitle":"Tatjana Rojc in Bojan Brezigar o vrnitvi Narodnega doma v Trstu, prihodnost koroških Slovecev 100 let po plebiscitu, kdo bo zastopal Slovence v hrvaškem saboru, druženje mladih v Porabju","category-text":"False","permalink":"2020/06/sotocja-278/","show-start":"2020-07-06T20:00:00+02:00","show-end":"2020-07-06T21:00:00+02:00","audio-length":"3587","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/07/06/Pokonnonaprej4826277.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174704683","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

\"Narodni dom je simbol prisotnosti Slovencev sredi Trsta. Simbol vzpona tako na gospo. kot kulturnem področju, ki so ga postavili naši predniki in zasnovali kot nekaj izrednega. Zato ni bilo naključje, da so ga leta 20 požgali in nas prizadeli kot del tržaške stavbe.\"

"},{"kind":"html","content":"

\"Naše žrtve so simbol tega kar so Primorci dali skozi 20 let fašizma in drugo svetovno vojno. Dejstvo, da so štirje bazoviški še danes imenovani kot teroristi, ker sodba ni bila izbrisana, je zelo boleče. Dejstvo, da je predsednik republike si vzel k srcu to žrtev in da pride in se skupaj s Pahorjem in zunanjima ministrioma in ministrico za notranje zadeve, pomeni veliko priznanje krivic in kulturnega genocida, da ne rečem hujšega, ki se nam je zgodil.\"

"},{"kind":"html","content":"

»Čas je, da prepustimo zgodovino zgodovinarjem in da mrtvim izrečemo spoštovanje. Mrtvi niso številke, to so ljudje, ki so izgubili življenje v tragičnih okoliščinah na eni in drugi strani, ki so imeli svojce, sorodnike, prijatelj, katerih potomci še vedno čutijo bolečino. Zato je primerno, da jim izrazimo spoštovanje. Zame to ni spravno dejanje, je poklon spominu, ki še obstaja in na katerega moramo biti vsi pozorni.«

"},{"kind":"html","content":"

\"To bo tedaj, ko bo naredila dvojezičnost vidno, ko bo to s ponosom živela in bo naredila korak ven iz kompleksa manjvrednosti, manjšinskega kompleksa, ki ga nosimo s sabo kot nahrbtnik, poln velikih trežkih kamnov. Želela bi si, da ta nahrbtnik pustimo za sabo in gremo pokončno v prihodnost, v to dvojezično Koroško in to z veseljem pokažemo.\"

"},{"kind":"html","content":"

Kdo pa bo v prihodnje zastopal Slovence v hrvaškem saboru?

"},{"kind":"html","content":"

V Porabju se pridružimo mladim udeležencem tabora, obiščemo pa tudi igralce malega nogometa na njihovem novem igrišču na Gornjem Seniku.

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — \nMladi porabski nogometni upiFoto: Silva Eöry

\"\" — \nEtični tabor mladih v Porabju - tradicionalno izdelovanje rož iz papirja Foto: Silva Eöry

\"\" — \nPreizkus novega igrišča na Gornjem SenikuFoto: Silva Eöry

\"\" — \nZa ples se vedno najde časFoto: Silva Eöry

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"382"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"454"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"31090"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/31090"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"142846","attributes":{"wp-id":367433,"date":"2020-06-28T18:49:40+02:00","modified":"2020-06-30T11:20:56+02:00","slug":"sotocja-277","post-type":"post","title":"Sence preteklosti preseči z izzivi prihodnosti","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/06/sotocja-277/","content":"

Poleg vrnitve Narodnega doma v Trstu je eno ključnih vprašanj Slovencev v Italiji, kako zagotoviti, da bodo tudi v prihodnje imeli svojega predstavnika v rimskem parlamentu. Prvič so lahko svoje stališče predstavili komisiji poslanske zbornice za ustavna vprašanja, ki pripravlja novo volilno zakonodajo.

Odpravimo se tudi v goriški oddelek Narodne in študijske knjižnice v Trstu, ki se mu konec leta obeta selitev v obnovljene prostore Trgovskega doma, v še eno Fabianijevo stavbo, kjer je imela knjižnica svoj sedež že leta 1904. Direktorica knjižnice Luisa Gergolet v tem vidi nove priložnosti za delovanje in povezovanje:

\"To bo zelo pomemben dogodek, saj bo ena slovenska organizacija v Gorici pridobila tako viden prostor v samem centru mesta. To bo nov izziv, kako bomo delovali na tej lokaciji. Zamislili smo si, da bi to postal odprt, moderen prostor, kjer bi spodbujali pluralnost, tako značilno za to mesto, in tako spodbujali sodelovanje, strpnost in spoznavanje eden drugega.\"

Na avstrijskem Koroškem se v spremenjenih razmerah nadaljuje obeleževanje 100. obletnice plebiscita. Ali dediščina preteklosti še meče sence na življenje koroških Slovencev? Direktor Celovške Mohorjeve dr. Karl Hren je prepričan, da senca ni izginila:

\"Še vedno je pristotna. Pred 15 leti smo imeli hude razprave s tedanjim deželnim glavarjem Heiderjem in v nastala je slika, da je na Koroškem zgolj konflikt, da ni nič urejeno med slovensko in nemško govorečimi. Že tedaj je bila civilna družba nekoliko bolj zmerna, kot je to izgledalo navzven.\"

Zdaj so razmere drugačne, pravi direktor Celovške Mohorjeve. Deželni glavar Kaiser predstavlja pozitivno sliko Koroške in politika se trudi narediti kaj tudi za manjšino, prebivalstvo pa ostaja nekoliko skeptično.

\"Navzven je danes veliko bolj pozitivna slika, kot je bila pred 15 leti. Dejansko pa je bilo takrat in je danes nekje vmes. Splošno javno mnenje še vedno čuti neko skepso do slovensko govorečih. Imamo prijatelje, ampak vsa ta zgodovina, ki je zaznamovala deželo, je v glavah ljudi slej ko prej pristotna.\"

Da bi ob zavedanju preteklosti poiskali nove izzive v prihodnosti, želijo doseči tudi z znanstveno konferenco o prihodnosti koroških Slovenk in Slovencev 100 let po plebiscitu. Kako pa je z drugimi načrtovanimi prireditvami ob pomembni obletnici? Kot zagotavlja Christiane Ogris, zadolžena za protokol v uradu dželnega glavarja, bodo izpeljali večino prireditev, nekaj jih bo jeseni, nekaj pa tudi prihodnje leto.

Na prihodnje leto je preložena tudi Europeada - evroposko nogometno prvenstvo narodnih skupnosti, ki bo potekalo pod geslom Skupaj enkratni. Na dan, ko naj bi se letos začelo tekmovanje, so objavili himno.

Porabske Slovence je obiskala pristojna slovenska ministrica, madžarski parlament pa je sprejel spremembe zakona o narodnih skupnostih. Rojaki so zadovoljni. Kako pa so zadovoljni Slovenci v Pulju? Tudi njihovo društveno življenje se počasi vrača v ustaljene tirnice, pojasnjuje predsednica SKD Istra Danica Avbelj, prepričana, da je za društvo zelo pomembno, kako dejavno samo vodstvo.

\"Če predsednik spodbuja in žene dejavnost naprej, društvo deluje brez težav. Če pa ti ne delaš, nimaš idej, društvo nazaduje. Sama sem v času epidemije vsak teden poklicala aktivne člane, jih vprašala, kako so, ali so zdravi, in to jim je veliko pomemnilo. Bili so veseli in veliko jim je pomenilo, da nekdo misli nanje, skrbi za njih, pazi nanje. Mislim, da je to mala poteza, ki pa veliko pomeni.\"

Prisluhnite!

","excerpt":"Živahno bilateralno dogajanje v Rimu, pomembna selitev v obnovljene prostore Trgovskega doma v Gorici, obeleževanje 100. obletnice koroškega plebiscita se nadaljuje, kako pa je v Porabju in Pulju?","featured-media-id":30998,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/sotocja/174703309","abovetitle":"","subtitle":"Živahno bilateralno dogajanje v Rimu, pomembna selitev v obnovljene prostore Trgovskega doma v Gorici, obeleževanje 100. obletnice koroškega plebiscita se nadaljuje, kako pa je v Porabju in Pulju?","category-text":"False","permalink":"2020/06/sotocja-277/","show-start":"2020-06-29T20:00:00+02:00","show-end":"2020-06-29T21:00:00+02:00","audio-length":"3594","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/06/29/Sencepreteklostipreseizizziviprihodnosti4819579.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174703309","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

\"To bo zelo pomemben dogodek, saj bo ena slovenska organizacija v Gorici pridobila tako viden prostor v samem centru mesta. To bo nov izziv, kako bomo delovali na tej lokaciji. Zamislili smo si, da bi to postal odprt, moderen prostor, kjer bi spodbujali pluralnost, tako značilno za to mesto, in tako spodbujali sodelovanje, strpnost in spoznavanje eden drugega.\"

"},{"kind":"html","content":"

\"Še vedno je pristotna. Pred 15 leti smo imeli hude razprave s tedanjim deželnim glavarjem Heiderjem in v nastala je slika, da je na Koroškem zgolj konflikt, da ni nič urejeno med slovensko in nemško govorečimi. Že tedaj je bila civilna družba nekoliko bolj zmerna, kot je to izgledalo navzven.\"

"},{"kind":"html","content":"

\"Navzven je danes veliko bolj pozitivna slika, kot je bila pred 15 leti. Dejansko pa je bilo takrat in je danes nekje vmes. Splošno javno mnenje še vedno čuti neko skepso do slovensko govorečih. Imamo prijatelje, ampak vsa ta zgodovina, ki je zaznamovala deželo, je v glavah ljudi slej ko prej pristotna.\"

"},{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"iframe","content":"

"},{"kind":"html","content":"

\"Če predsednik spodbuja in žene dejavnost naprej, društvo deluje brez težav. Če pa ti ne delaš, nimaš idej, društvo nazaduje. Sama sem v času epidemije vsak teden poklicala aktivne člane, jih vprašala, kako so, ali so zdravi, in to jim je veliko pomemnilo. Bili so veseli in veliko jim je pomenilo, da nekdo misli nanje, skrbi za njih, pazi nanje. Mislim, da je to mala poteza, ki pa veliko pomeni.\"

"},{"kind":"html","content":"

Prisluhnite!

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"382"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"454"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"30998"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30998"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"141973","attributes":{"wp-id":363517,"date":"2020-06-14T01:40:43+02:00","modified":"2020-06-27T18:33:09+02:00","slug":"tedenski-aktualni-mozaik-286","post-type":"post","title":"Tedenski aktualni mozaik","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/06/tedenski-aktualni-mozaik-286/","content":"

Tokrat smo praznovali razdeljeni, v Ljubljani tudi s kordonom posebnih policijskih enot. Na počitnice smo po koncu nenavadnega šolskega leta odšli z mešanimi občutki o možnosti okužb in - ob dopustovanju čez mejo - z negotovostjo, ali nas ob vrnitvi čaka karantena. V oddaji komentiramo predloge ukrepov za pomoč pri okrevanju in popravljene napovedi gospodarskih posledic epidemije. Z listanjem po ameriških in domačih knjižnih novostih razgaljamo ameriško prvo damo slovenskega rodu ter razkrivamo dela dobitnikov Cankarjeve nagrade in kresnika. Mozaik tedna z Matejo Železnikar.

","excerpt":"Komentiramo dogajanje ob prazniku, konec šolskega leta, prizadevanja za gospodarsko okrevanje","featured-media-id":30948,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/tedenski-aktualni-mozaik/174703057","abovetitle":"","subtitle":"Komentiramo dogajanje ob prazniku, konec šolskega leta, prizadevanja za gospodarsko okrevanje","category-text":"False","permalink":"2020/06/tedenski-aktualni-mozaik-286/","show-start":"2020-06-27T17:05:00+02:00","show-end":"2020-06-27T18:00:00+02:00","audio-length":"3415","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/06/27/TedenskiaktualnimozaikMMC.PR1.20200627.6.1705.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174703057","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"387"},{"type":"Category","id":"443"}],"meta":{"count":2}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"454"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"30948"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30948"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"142699","attributes":{"wp-id":366387,"date":"2020-06-26T13:52:37+02:00","modified":"2020-06-26T14:27:27+02:00","slug":"manj-je-vec-2","post-type":"post","title":"\"Manj je več.\"","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/06/manj-je-vec-2/","content":"

Tanja Jankovič, razredna učiteljica na OŠ Danile Kumar, je letošnja Naj učiteljica po izboru bralk in bralcev One.

Ob koncu leta je svoje petošolce razveselila z morskimi polžki in školjkicami, saj so šolsko leto začeli s šolo v naravi na morju.

Dejstvo je, da nam je šola na daljavo je prinesla spoznanje, kako veseli in srečni smo, ko smo se spet zagledali in kako zelo smo pogrešali bližino. Šele v takem trenutku vidiš, kako pomembna je socialna bližina.

Učiteljicam in učiteljem je obdobje pouka na daljavo prineslo marsikatero spoznanje, za katerega upajo, da bo prineslo kakšne spremembe. Na primer, da velja rek \"Manj je več.\"

Naše ure, učbeniki, delovni zvezki so nemalokrat prepolni vsebin, ki bi jih učencem lahko približali na drugačen način. Na tem mestu pa bi se rada zahvalila tudi staršem, ki so ves čas sodelovali, pomagali.

In o nazivu naj učiteljica?

Sem hvaležna in počaščena. S tem je vendarle prepoznan trud, ki smo ga vsi vložili v tem posebnem šolskem letu. Moram omeniti in se zahvaliti tudi sodelavcem, saj je na naši šoli vrsta odličnih učiteljic in učiteljev, vsi skupaj pa smo se trudili po najboljših močeh izpeljati to šolsko leto.

","excerpt":"Naj učiteljica Tanja Jankovič o izkušnjah pouka na daljavo v letošnjem šolskem letu","featured-media-id":30942,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174702819","abovetitle":"","subtitle":"Naj učiteljica Tanja Jankovič o izkušnjah pouka na daljavo v letošnjem šolskem letu","category-text":"False","permalink":"2020/06/manj-je-vec-2/","show-start":"2020-06-26T12:30:00+02:00","show-end":"2020-06-26T12:40:00+02:00","audio-length":"468","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/06/26/NajuiteljicaTanjaJankovi4817115.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174702819","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

Tanja Jankovič, razredna učiteljica na OŠ Danile Kumar, je letošnja Naj učiteljica po izboru bralk in bralcev One.

"},{"kind":"html","content":"

Ob koncu leta je svoje petošolce razveselila z morskimi polžki in školjkicami, saj so šolsko leto začeli s šolo v naravi na morju.

"},{"kind":"html","content":"

Dejstvo je, da nam je šola na daljavo je prinesla spoznanje, kako veseli in srečni smo, ko smo se spet zagledali in kako zelo smo pogrešali bližino. Šele v takem trenutku vidiš, kako pomembna je socialna bližina.

"},{"kind":"html","content":"

Učiteljicam in učiteljem je obdobje pouka na daljavo prineslo marsikatero spoznanje, za katerega upajo, da bo prineslo kakšne spremembe. Na primer, da velja rek \"Manj je več.\"

"},{"kind":"html","content":"

Naše ure, učbeniki, delovni zvezki so nemalokrat prepolni vsebin, ki bi jih učencem lahko približali na drugačen način. Na tem mestu pa bi se rada zahvalila tudi staršem, ki so ves čas sodelovali, pomagali.

"},{"kind":"html","content":"

In o nazivu naj učiteljica?

"},{"kind":"html","content":"

Sem hvaležna in počaščena. S tem je vendarle prepoznan trud, ki smo ga vsi vložili v tem posebnem šolskem letu. Moram omeniti in se zahvaliti tudi sodelavcem, saj je na naši šoli vrsta odličnih učiteljic in učiteljev, vsi skupaj pa smo se trudili po najboljših močeh izpeljati to šolsko leto.

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"272"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"454"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"30942"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30942"}},"frontpage-image":{"data":null}}}],"included":[{"type":"Author","id":"359","attributes":{"slug":"aljana-jocifrtvslo-si","name":"Aljana Jocif","twitter":"","facebook":"","title":"Dopisništvo v Kranju","description":"","image":"http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2016/07/aljana-jocif-360x360.jpg","image-landscape":""}},{"type":"Author","id":"454","attributes":{"slug":"mateja-zeleznikarrtvslo-si","name":"Mateja Železnikar","twitter":"","facebook":"","title":"Novinarka","description":"Vse bolj se zavedam pomena pregovora: \"Težko je pametno govoriti, še teže pametno molčati.\" Besedo zato najraje prepuščam drugim. Trenutno predvsem rojakom iz sosednjih držav v oddaji Sotočja!","image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_2035-360x360.jpg","image-landscape":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_2035-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"587","attributes":{"slug":"metka-pircrtvslo-si","name":"Metka Pirc","twitter":"","facebook":"","title":"Dopisništvo na Koroškem","description":"","image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/06/metka_pirc_maj_2018-1-360x360.jpg","image-landscape":""}},{"type":"Category","id":"272","attributes":{"wp-id":34,"description":"Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/aktualno/","name":"Aktualno","slug":"aktualno","parent-wp-id":0,"permalink":"aktualno/","show-description":"","show-image":null,"show-no-gradient":false,"broadcast-day":"","broadcast-hour":"","sidebar":"","hide-future":false,"show-removal-notice":false,"format":"wide","collection":false},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"101"}],"meta":{"count":1}}}},{"type":"Category","id":"309","attributes":{"wp-id":53,"description":"Aktualni pogovori z gosti","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/intervju/","name":"Intervju","slug":"intervju","parent-wp-id":0,"permalink":"intervju/","show-description":"Aktualni pogovori z gosti","show-image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/01/intervju-1400x1400_px34-360x360.jpg","show-no-gradient":false,"broadcast-day":"","broadcast-hour":"","sidebar":"","hide-future":true,"show-removal-notice":false,"format":"square","collection":false},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"5"},{"type":"CategoryShowLink","id":"56"},{"type":"CategoryShowLink","id":"81"}],"meta":{"count":3}}}},{"type":"Category","id":"337","attributes":{"wp-id":9,"description":"Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor. Sogovorniki iz najrazličnejših področij življenja delijo izkušnje, poglede na svet, zanimivosti, ideje, ki širijo obzorja, spodbudijo k premišljevanju in razvedrijo.","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/nocni-obisk/","name":"Nočni obisk","slug":"nocni-obisk","parent-wp-id":0,"permalink":"nocni-obisk/","show-description":"Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor. Sogovorniki iz najrazličnejših področij življenja delijo izkušnje, poglede na svet, zanimivosti, ideje, ki širijo obzorja, spodbudijo k premišljevanju in razvedrijo.","show-image":null,"show-no-gradient":false,"broadcast-day":"","broadcast-hour":"","sidebar":"","hide-future":true,"show-removal-notice":false,"format":"wide","collection":false},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"5"},{"type":"CategoryShowLink","id":"9"},{"type":"CategoryShowLink","id":"10"}],"meta":{"count":3}}}},{"type":"Category","id":"382","attributes":{"wp-id":91,"description":"Enourna oddaja, vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želite bolje spoznati raznoliko življenje rojakov v sosednjih državah. Številni posamezniki in društva v Furlaniji -Julijski krajini, na avstrijskem Koroškem in Štajerskem, v Porabju, Istri, na Reki, v Gorskem Kotarju, Zagrebu in Medžimurju se trudijo ohraniti in okrepiti slovensko identiteto. Kako? Prisluhnite jim!\r\n","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/sotocja/","name":"Sotočja","slug":"sotocja","parent-wp-id":0,"permalink":"sotocja/","show-description":"","show-image":null,"show-no-gradient":false,"broadcast-day":"","broadcast-hour":"","sidebar":"","hide-future":false,"show-removal-notice":false,"format":"wide","collection":false},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"36"},{"type":"CategoryShowLink","id":"52"}],"meta":{"count":2}}}},{"type":"Category","id":"387","attributes":{"wp-id":95,"description":"V oddaji Tedenski aktualni mozaik povzemamo in komentiramo vse pomembne dogodke iztekajočega se tedna.Kaj je pustilo sled v zadnjem tednu, kaj si je vredno zapomniti in obuditi v spomin.","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/tedenski-aktualni-mozaik/","name":"Tedenski aktualni mozaik","slug":"tedenski-aktualni-mozaik","parent-wp-id":0,"permalink":"tedenski-aktualni-mozaik/","show-description":"","show-image":null,"show-no-gradient":false,"broadcast-day":"","broadcast-hour":"","sidebar":"","hide-future":false,"show-removal-notice":false,"format":"wide","collection":false},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"54"}],"meta":{"count":1}}}},{"type":"Category","id":"443","attributes":{"wp-id":510,"description":"","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/koronavirus/","name":"Koronavirus","slug":"koronavirus","parent-wp-id":0,"permalink":"koronavirus/","show-description":"","show-image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/alcohol-gel-818254_1920-1.jpg","show-no-gradient":false,"broadcast-day":"","broadcast-hour":"","sidebar":"","hide-future":true,"show-removal-notice":false,"format":"wide","collection":false},"relationships":{"show-links":{"data":[],"meta":{"count":0}}}},{"type":"Media","id":"17385","attributes":{"wp-id":1376,"title":"nocni_obisk","caption":"","media-source":"Jure K. Čokl","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/01/nocni_obisk-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/01/nocni_obisk-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/01/nocni_obisk-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/01/nocni_obisk.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"30942","attributes":{"wp-id":366394,"title":"P1922407","caption":"","media-source":"Dušan Tešanović/Videomantik","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/p1922407-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/p1922407-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/p1922407-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/p1922407-1200x800.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"30948","attributes":{"wp-id":366539,"title":"2020-06-25 počitnice - foto BoBo","caption":"","media-source":"BoBo","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/2020-06-25-pocitnice-foto-bobo-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/2020-06-25-pocitnice-foto-bobo-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/2020-06-25-pocitnice-foto-bobo-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/2020-06-25-pocitnice-foto-bobo-1200x780.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"30998","attributes":{"wp-id":369323,"title":"IMG_20200617_120921","caption":"Bodo sence preteklosti vendarle izginile?","media-source":"Mateja Železnikar","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/img_20200617_120921-e1593435674240-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/img_20200617_120921-e1593435674240-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/img_20200617_120921-e1593435674240-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/img_20200617_120921-e1593435674240-1200x651.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"31090","attributes":{"wp-id":370865,"title":"Tv Slovenija","caption":"","media-source":"TV Slovenija","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/tv-slovenija.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/tv-slovenija-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/tv-slovenija-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/tv-slovenija.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"31187","attributes":{"wp-id":372226,"title":"nd","caption":"slovenska narodna skupnost v Italiji vnovič lastnica Narodnega doma v Trstu","media-source":"BoBo","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/nd-977x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/nd-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/nd-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/nd.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"31267","attributes":{"wp-id":372941,"title":"Olga und Lindwurm-18","caption":"Olga Voglauer, vodja Koroških Zelenih in poslanka v avstrijskem državnem zboru","media-source":"Koroški Zeleni","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/olga-und-lindwurm-18-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/olga-und-lindwurm-18-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/olga-und-lindwurm-18-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/olga-und-lindwurm-18-1200x800.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"31401","attributes":{"wp-id":374209,"title":"Verica","caption":"Verica v Porabju","media-source":"Silva Eöry","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/verica-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/verica-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/verica-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/verica-1200x803.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"31537","attributes":{"wp-id":375676,"title":"KD Gorica Radio KP Matej Vidmar","caption":"Kulturni dom Gorica","media-source":"Radio Koper/Matej Vidmar","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/kd-gorica-radio-kp-matej-vidmar.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/kd-gorica-radio-kp-matej-vidmar-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/kd-gorica-radio-kp-matej-vidmar-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/kd-gorica-radio-kp-matej-vidmar.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"31588","attributes":{"wp-id":376344,"title":"neurje","caption":"","media-source":"BoBo","media-source-url":"https://www.rtvslo.si/okolje/novice/v-domzalah-ponekod-zmanjkalo-nadomestnih-stekel-na-prevaljah-za-vec-kot-300-000-evrov-skode/532067#&gid=1&pid=3","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/neurje-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/neurje-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/neurje-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/neurje-1200x800.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"31590","attributes":{"wp-id":376389,"title":"fuzijski reaktor","caption":"","media-source":"RTV Slovenija","media-source-url":"https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/zaceli-sestavljati-iter-najvecji-fuzijski-reaktor-na-svetu/531959","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/fuzijski-reaktor.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/fuzijski-reaktor-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/fuzijski-reaktor-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/fuzijski-reaktor.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"31707","attributes":{"wp-id":377214,"title":"IMG_20200731_194327","caption":"Dies Irae - Dan jeze - krstna izvedba v strugi Podroške Bistrice","media-source":"Mateja Železnikar","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/img_20200731_194327-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/img_20200731_194327-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/img_20200731_194327-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/img_20200731_194327-1200x677.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}}],"meta":{"pagination":{"page":1,"pages":18,"count":205}}}