{"links":{"first":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?authors__slug=marko-rozmanrtvslo-si&include=categories%2Cfeatured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=1&page_size=12","last":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?authors__slug=marko-rozmanrtvslo-si&include=categories%2Cfeatured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=13&page_size=12","next":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?authors__slug=marko-rozmanrtvslo-si&include=categories%2Cfeatured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=2&page_size=12","prev":null},"data":[{"type":"Post","id":"141003","attributes":{"wp-id":359468,"date":"2020-05-27T15:38:35+02:00","modified":"2020-05-28T22:32:06+02:00","slug":"taksi-sluzba-brez-dela","post-type":"post","title":"Taksi službe brez dela","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/05/taksi-sluzba-brez-dela/","content":"

Vlada je med epidemijo sprejela odlok o prepovedi in omejitvah javnega prevoza potnikov v Sloveniji zaradi zajezitve in obvladovanja epidemije novega koronavirusa. Javni prevoz je zastal, taksiji so lahko vozili, vendar so morali vozniki pred vstopom novega potnika vozilo razkužiti. Taksisti v en glas poudarjajo, da prometa v času epidemije skoraj ni bilo. Taksist Rajko, tako kot mnogi drugi taksisti, dela ni mogel opravljati, saj ni imel zaščitne opreme, kot so rokavice in maska.

“Zelo posebno obdobje je bilo to, predvsem stresno. Ne le taksisti, tudi naše uprave niso imele pravih navodil, informacij, kaj sploh lahko počnemo, kako, kje dobiti razkužila, maske, kaj sploh moramo razkužiti … Edina omemba taksistov je bila v odloku vlade o prepovedi delovanja javnih potniških prevozov, kjer smo bili omenjeni kot izjema.”

","excerpt":"V času epidemije so imele taksi službe v primerjavi z lanskim letom le 5% prometa","featured-media-id":30240,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174696079","abovetitle":"","subtitle":"V času epidemije so imele taksi službe v primerjavi z lanskim letom le 5% prometa","category-text":"False","permalink":"2020/05/taksi-sluzba-brez-dela/","show-start":"2020-05-27T16:20:00+02:00","show-end":null,"audio-length":"355","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2020/05/27/Taksislubebrezdela4773537.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174696079","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Zelo posebno obdobje je bilo to, predvsem stresno. Ne le taksisti, tudi naše uprave niso imele pravih navodil, informacij, kaj sploh lahko počnemo, kako, kje dobiti razkužila, maske, kaj sploh moramo razkužiti … Edina omemba taksistov je bila v odloku vlade o prepovedi delovanja javnih potniških prevozov, kjer smo bili omenjeni kot izjema.”

Boni oziroma vavčerji kot delna rešitev za oživitev slovenskih hotelov, počitniških domov in avtokampov so ideja, ki je zaokrožila šele v zadnjem tednu. Zaposleni v turizmu jo pozdravljajo, vendar od nje ne pričakujejo zadostnega učinka. Pomagalo bi edino odprtje mej.

200-evrski bon za domačo nastanitev (z zajtrkom) bi lahko do konca letošnjega leta izkoristila vsaka polnoletna oseba s stalnim prebivališčem v Sloveniji, skupaj torej 1,7 milijona ljudi. Bon bi se glasil na upravičenca in, kot kaže, bi bil prenosljiv med najožjimi družinskimi člani do drugega kolena – na relaciji starši-otroci in sorojenci (brat-sestra). Z ukrepom ne bi imeli administrativnega dela državljani, pač pa Finančna uprava, ki bi zajemala podatke tudi iz elektronske knjige gostov.

Če bi bon (ki ga ne bo možno unovčiti v turističnih agencijah) izkoristili vsi, kar je zelo malo verjetno, ker so med njimi ostareli, bolni in tisti, ki tega ne želijo, bi država primaknila 350 milijonov, verjetno pa precej manj. Ocena MGRT je, da bi povpraševanje v turizmu (pa v spremljajočih obrteh, trgovini itd.) naraslo na 600 milijonov evrov, saj ne bi vsak zapravil le 200, pač pa več! Rast naj bi se samo zaradi bona letos okrepila za 900 milijonov. Izgube v turizmu bi se zmanjšale za približno tretjino. Vendar so to res nezanesljive ocene in tudi turistično-gostinska zbornica nima natančnejših predvidevanj. Poleg tega brez tujih gostov nekatere hotelske zmogljivosti ne bodo odprle svojih vrat. Metod Grah, direktor term Vivat predvidene ukrepe pozdravlja in hkrati dodaja, da bodo letos v turizmu pomembno vlogo odigrali domači gosti.

V naših termah imamo 50 odstotkov tujih in 50 odstotkov domačih gostov. Tudi druge država kot sta Japonska in Kitajska so uvedle vavčerje in s tem spodbujajo domače povpraševanje. Vsekakor dobijo s tem velike sinergijske učinke.

","excerpt":"V tretjem protikoronskem svežnju vladnih ukrepov med predlogi najdemo tudi bon v vrednosti 200 evrov za nastanitve v Sloveniji. Bon bi bil prenosljiv med najožjimi družinskimi člani","featured-media-id":30061,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174694083","abovetitle":"","subtitle":"V tretjem protikoronskem svežnju vladnih ukrepov med predlogi najdemo tudi bon v vrednosti 200 evrov za nastanitve v Sloveniji. Bon bi bil prenosljiv med najožjimi družinskimi člani","category-text":"False","permalink":"2020/05/kam-letos-na-dopust/","show-start":"2020-05-19T14:25:00+02:00","show-end":"2020-05-19T14:50:00+02:00","audio-length":"548","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/05/19/Zbonomvhotel4762460.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174694083","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

V naših termah imamo 50 odstotkov tujih in 50 odstotkov domačih gostov. Tudi druge država kot sta Japonska in Kitajska so uvedle vavčerje in s tem spodbujajo domače povpraševanje. Vsekakor dobijo s tem velike sinergijske učinke.

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"272"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"388"},{"type":"Author","id":"437"},{"type":"Author","id":"447"}],"meta":{"count":3}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"30061"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30061"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"139676","attributes":{"wp-id":355215,"date":"2020-05-04T00:31:01+02:00","modified":"2020-05-18T15:32:05+02:00","slug":"nocni-obisk-1942","post-type":"post","title":"Fed Horses","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/05/nocni-obisk-1942/","content":"

Tokrat na nočni obisk prihaja glasbena skupina, ki že nekaj let bogati slovensko glasbeno sceno. S skladbami: Jaz in nebo; Ti ne poznaš konjev; Zahodno dekle, slovenskim poslušalcem v zadnjem času predstavlja alternativno kantri glasbo. Nedavno izdajo EP-ja je skupina pospremila s turnejo po državi, a sta jo ustavili epidemija in vzpostavitev karantene. V prvih dneh razglašenega konca epidemije smo gostili skupino Fed Horses. Urša Mihevc pevka v skupini poudarja, da izredne razmere morda niso najbolj primerne za ustvarjanje dobre glasbe.

Po eni strani je bilo v času epidemije občutiti nekakšno kolektivno tesnobo. Ljudje v takem občutju ne moremo ravno najbolje ustvarjati. Imaš občutek, da je vse naokoli neki neviden sovražnik, ki je mikroskopsko velik in ne veš kdaj te bo napadel. Hkrati pa lahko z nekim zamikom to lahko prodre v tvoje ustvarjanje, In morda bomo kasneje naredili nekaj novega in dobrega.

Glasba je vedno bila in bo rešiteljica pred vsemi tegobami in dvomi tega sveta. Pisec glasbe in besedila na zadnjem EP-ju Spremembe Jure Mihevc poudarja pomen same glasbe v njegovem življenju.

Glasba je zame vedno predstavljala nekakšen svet, v katerega sem lahko ušel od vsakdana in tako je bilo tudi v obdobju karantene. Veliko sva poslušala glasbo v prostem času in med delom. Tudi če nisva veliko delala na področju glasbe, sva veliko razmišljala o njej. Skladatelj Ludwig van Beethoven je nekoč dejal: ”Glasba je višje razodetje kot vsa modrost in filozofija.”

","excerpt":"So izredne razmere morda nova priložnost za ustvarjanje dobre glasbe?","featured-media-id":30012,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/nocni-obisk/174693552","abovetitle":"","subtitle":"So izredne razmere morda nova priložnost za ustvarjanje dobre glasbe?","category-text":"False","permalink":"2020/05/nocni-obisk-1942/","show-start":"2020-05-17T00:15:00+02:00","show-end":"2020-05-17T01:37:00+02:00","audio-length":"3884","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/05/17/FedHorsesMMC.PR1.20200517.7.0015.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174693552","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Po eni strani je bilo v času epidemije občutiti nekakšno kolektivno tesnobo. Ljudje v takem občutju ne moremo ravno najbolje ustvarjati. Imaš občutek, da je vse naokoli neki neviden sovražnik, ki je mikroskopsko velik in ne veš kdaj te bo napadel. Hkrati pa lahko z nekim zamikom to lahko prodre v tvoje ustvarjanje, In morda bomo kasneje naredili nekaj novega in dobrega.

"},{"kind":"html","content":"

Glasba je vedno bila in bo rešiteljica pred vsemi tegobami in dvomi tega sveta. Pisec glasbe in besedila na zadnjem EP-ju Spremembe Jure Mihevc poudarja pomen same glasbe v njegovem življenju.

"},{"kind":"html","content":"

Glasba je zame vedno predstavljala nekakšen svet, v katerega sem lahko ušel od vsakdana in tako je bilo tudi v obdobju karantene. Veliko sva poslušala glasbo v prostem času in med delom. Tudi če nisva veliko delala na področju glasbe, sva veliko razmišljala o njej. Skladatelj Ludwig van Beethoven je nekoč dejal: ”Glasba je višje razodetje kot vsa modrost in filozofija.”

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"337"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"447"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"30012"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30012"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"139463","attributes":{"wp-id":354750,"date":"2020-04-30T00:35:46+02:00","modified":"2020-05-14T17:36:01+02:00","slug":"kaj-pa-zdaj-9","post-type":"post","title":"Več ločitev zaradi karantene?","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/04/kaj-pa-zdaj-9/","content":"

V medijih smo že pred tedni lahko zasledili različne informacije glede življenjskih izzivov med karanteno. Med drugim se je pojavila tudi novica o tem, da naj bi se v nekaterih predelih sveta povečalo število ločitev. Na Kitajskem se je ponekod močno povečalo število zahtev po ločitvah, odvetniki za ločitve na Manhattnu, pa so le nekaj dni potem, ko je v New Yorku ugasnilo javno življenje, tudi zaznali občutno večje povpraševanje po prekinitvi zakonske zveze kot pred izbruhom koronavirusa. Kako pa je pri nas?

Karantena, ki smo ji bili priča pred tedni, je za marsikoga bila velik izziv in obdobje, ki je in bo v prihodnjih dneh pomembno vplivalo na obstoj marsikaterega para. Tam, kjer so bile težave že prej, se bodo lahko še poglabljale, morda bo vse to pripeljalo tudi do ločitve. Psiholog doktor Andrej Perko poudarja, da se ljudje prilagajamo izrednim situacijam ter hkrati tudi osebnostno rastemo, in tako je tudi v času karantene.

\n
Številnim je ta karantena nova izkušnja in izkoristijo zmožnost za osebnostno rast. Da se poglobijo ti odnosi in da se družina ponovno združi, da vzpostavijo stik, ki je globlji kot ponavadi. Imamo pa tudi nezrele ljudi, ki jim je 24-urno druženje, prisila, da so več skupaj, muka.
\n

Odvetnica Sabina Mikulin iz odvetniške pisarne Mikulin za družinsko pravo med ločitvenim postopkom oziroma postopkom za razvezo zakonske zveze pomaga in svetuje glede skrbništva, preživnine, glede stikov in skupnega premoženja. Odvetnica opaža, da so se od začetka razglasitve epidemije bistveno povečala vprašanja v povezavi z delitvijo premoženja med zakoncema.

\n
Menim, da se bo število ločitev povečalo glede na vsa vprašanja, ki smo jih prejeli v povezavi z razvezami. Ko bodo sodišča začela delovati. Ne takoj meseca junija, ampak malo pozneje. Sama razveza je namreč proces, ki traja nekaj časa.
\n

Svetovalka za partnerske odnose Melita Kuhar poudarja, da je tudi med koledarskim letom veliko podobnih obdobij, ko so partnerske zveze na preizkušnji.

\n
Po mojih izkušnjah, ki se dotikajo tega, da so pari po napornih urnikih med poletnimi počitnicami ali med božičnimi prazniki več časa skupaj, vidim povečanje povpraševanja po mojem svetovalnem delu glede analize partnerskega odnosa šele mesec ali dva pozneje. Tudi zdaj predvidevam, da se bo povečalo povpraševanje oziroma preizpraševanje, ali naj par še ostane skupaj.
\n

Iz Ministrstva za notranje zadeve smo v povezavi s številom ločitev v zadnjih mesecih dobili naslednji odgovor: “Prenehanje zakonske zveze se vpisuje v matični register skladno z Zakonom o matičnem registru. V matični register je bila v obdobju od 1. 3. do vključno 13. 5. 2020 vpisana razveza zakonske zveze pri 392 osebah (in ne parih). V enakem obdobju lani je bila razveza vpisana pri 1172 osebah, v enakem obdobju leta 2018 pa pri 1052 osebah.

Opozarjamo pa, da navedeni podatki še ne morejo biti realni pokazatelj števila ločitev oziroma razvez zakonskih zvez v obdobju od 1. 3. 2020 dalje, in sicer iz dveh razlogov:
\n1. prenehanje zakonske zveze ureja Družinski zakonik, sporazumna razveza pa se izvede pred sodiščem ali notarjem. Matičar vpiše razvezo v matični register šele, ko prejme ustrezno podlago za vpis (to je odločitev sodišča oziroma notarski zapis);
\n2. ker je v veljavi Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni in se določeni postopki trenutno ne izvajajo oziroma se izvajajo v zmanjšanem obsegu v okviru nujnosti.

","excerpt":"Karantena predstavljala obdobje, ki je in bo v prihodnjih dneh pomembno vplivalo na obstoj marsikaterega para","featured-media-id":29952,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/kaj-pa-zdaj/174692560","abovetitle":"","subtitle":"Karantena predstavljala obdobje, ki je in bo v prihodnjih dneh pomembno vplivalo na obstoj marsikaterega para","category-text":"False","permalink":"2020/04/kaj-pa-zdaj-9/","show-start":"2020-05-13T06:45:00+02:00","show-end":"2020-05-13T07:00:00+02:00","audio-length":"634","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/05/12/Veloitevzaradikarantene4753483.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174692560","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

\n
Številnim je ta karantena nova izkušnja in izkoristijo zmožnost za osebnostno rast. Da se poglobijo ti odnosi in da se družina ponovno združi, da vzpostavijo stik, ki je globlji kot ponavadi. Imamo pa tudi nezrele ljudi, ki jim je 24-urno druženje, prisila, da so več skupaj, muka.
\n

"},{"kind":"html","content":"

\n
Menim, da se bo število ločitev povečalo glede na vsa vprašanja, ki smo jih prejeli v povezavi z razvezami. Ko bodo sodišča začela delovati. Ne takoj meseca junija, ampak malo pozneje. Sama razveza je namreč proces, ki traja nekaj časa.
\n

"},{"kind":"html","content":"

Svetovalka za partnerske odnose Melita Kuhar poudarja, da je tudi med koledarskim letom veliko podobnih obdobij, ko so partnerske zveze na preizkušnji.

"},{"kind":"html","content":"

\n
Po mojih izkušnjah, ki se dotikajo tega, da so pari po napornih urnikih med poletnimi počitnicami ali med božičnimi prazniki več časa skupaj, vidim povečanje povpraševanja po mojem svetovalnem delu glede analize partnerskega odnosa šele mesec ali dva pozneje. Tudi zdaj predvidevam, da se bo povečalo povpraševanje oziroma preizpraševanje, ali naj par še ostane skupaj.
\n

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"442"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"447"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"29952"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29952"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"139847","attributes":{"wp-id":355656,"date":"2020-05-06T14:21:38+02:00","modified":"2020-05-06T14:42:30+02:00","slug":"kako-poskrbeti-za-varne-obiske-v-domovih-starejsih","post-type":"post","title":"Kako poskrbeti za varne obiske v domovih starejših?","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/05/kako-poskrbeti-za-varne-obiske-v-domovih-starejsih/","content":"

Potem ko je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pred prazniki sprejelo odločitev o obiskih stanovalcev v Domovih za starejše občane, si zaposleni v domovih prizadevajo za varne obiske. To je najbolj pomembno za zdravje stanovalcev. Že tako obremenjene zaposlene pa čaka še več dela, saj varnih obiskov za svojce ne morejo zagotoviti kar čez noč.

Na Spodnjem Gorenjskem pri postopnem odpiranju domov za obiskovalce svetuje tudi ekipa zdravnikov in epidemiologov. Tako je tudi v Kranju in v Škofji Loki, kjer okužb ni bilo. Stanje v tamkajšnjih domovih je preverila Aljana Jocif, z vršilcem dolžnosti sekretarja Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Denisom Sahernikom pa smo pogledali tudi širom Slovenije.

“Razmere so dokaj podobne po vsej državi, osnovno pravilo je, da morajo upoštevati stroge higienske ukrepe in domove odpirati z veliko mero previdnosti. Razlika med domovi je, ali imajo okužene ali ne. Kjer so okuženi stanovalci, bodo ukrepi strožji. Tam bodo obiski dovoljeni le izjemoma, če gre za stanovalce, ki umirajo.”

","excerpt":"Že tako obremenjeni zaposleni zdaj skrbijo še za varne obiske svojcev","featured-media-id":29873,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174690977","abovetitle":"","subtitle":"Že tako obremenjeni zaposleni zdaj skrbijo še za varne obiske svojcev","category-text":"False","permalink":"2020/05/kako-poskrbeti-za-varne-obiske-v-domovih-starejsih/","show-start":"2020-05-06T14:20:00+02:00","show-end":null,"audio-length":"923","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/05/06/Kakoposkrbetizavarneobiskevdomovihstarejih4741641.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174690977","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Razmere so dokaj podobne po vsej državi, osnovno pravilo je, da morajo upoštevati stroge higienske ukrepe in domove odpirati z veliko mero previdnosti. Razlika med domovi je, ali imajo okužene ali ne. Kjer so okuženi stanovalci, bodo ukrepi strožji. Tam bodo obiski dovoljeni le izjemoma, če gre za stanovalce, ki umirajo.”

Praznik dela prvega maja praznujejo v večini držav sveta. Po eni strani kot spomin na krvavo zatrte demonstracije leta 1886 v ameriškem Chicagu in po drugi strani kot opomin sedanjim lastnikom kapitala, katerih odnos do pravic delavcev je dostikrat žal znova vse bolj takšen, kakršen je pred 130 leti privedel do delavskega upora. Situacija na trgu dela se je v zadnjem dveh desetletjih korenito spremenila. Spremembe ne vključujejo zgolj višjih statistik o brezposelnih, ampak predvsem stanje okrepljene negotovosti, poudarja dr. Rudi Klanjšek, profesor na filozofski fakulteti Maribor.

“Vprašanje prihodnosti dela je ob varovanju okolja eno izmed ključnih vprašanj. Na trgu dela smo priča spremembam v smislu položaja dela v povezavi s kapitalom. Globalizacija je srednjemu razredu na Zahodu prinesla veliko več negotovosti. To je realnost, ki je zaznamovala usodo dela in s tem tudi življenja mnogih.”

Drugi trend, po besedah sociologa Klanjška, predstavljajo nove tehnologije, avtomatizacija proizvodnje, ki bo kot kaže doživela premike tudi v času po epidemiji.

“Tudi tisti, ki so lastniki kapitala imajo v teh dneh likvidnostne težave. Če si predstavljate, da bi lahko obdržali produkcijo brez delavcev v primeru, da jih nadomestijo stroji, je zdaj to adaptacijski ukrep o katerem bodo gotovo tudi nekatera podjetja bolj razmišljala.”

Premiki se obetajo tudi na področju dela na daljavo. V nekaterih evropskih državah namreč že resno razmišljajo o uvedbi dela od doma tudi v času po epidemiji.

","excerpt":"V nekaterih evropskih državah resno razmišljajo o uvedbi dela od doma tudi v času po epidemiji.","featured-media-id":29800,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174689737","abovetitle":"","subtitle":"V nekaterih evropskih državah resno razmišljajo o uvedbi dela od doma tudi v času po epidemiji.","category-text":"False","permalink":"2020/04/praznik-delavcev/","show-start":"2020-05-01T16:30:00+02:00","show-end":"2020-05-01T16:39:00+02:00","audio-length":"515","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/04/30/Praznikdela4734043.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174689737","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Vprašanje prihodnosti dela je ob varovanju okolja eno izmed ključnih vprašanj. Na trgu dela smo priča spremembam v smislu položaja dela v povezavi s kapitalom. Globalizacija je srednjemu razredu na Zahodu prinesla veliko več negotovosti. To je realnost, ki je zaznamovala usodo dela in s tem tudi življenja mnogih.”

"},{"kind":"html","content":"

Drugi trend, po besedah sociologa Klanjška, predstavljajo nove tehnologije, avtomatizacija proizvodnje, ki bo kot kaže doživela premike tudi v času po epidemiji.

"},{"kind":"html","content":"

“Tudi tisti, ki so lastniki kapitala imajo v teh dneh likvidnostne težave. Če si predstavljate, da bi lahko obdržali produkcijo brez delavcev v primeru, da jih nadomestijo stroji, je zdaj to adaptacijski ukrep o katerem bodo gotovo tudi nekatera podjetja bolj razmišljala.”

"},{"kind":"html","content":"

Premiki se obetajo tudi na področju dela na daljavo. V nekaterih evropskih državah namreč že resno razmišljajo o uvedbi dela od doma tudi v času po epidemiji.

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"272"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"447"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"29800"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29800"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"139044","attributes":{"wp-id":353680,"date":"2020-04-22T13:15:30+02:00","modified":"2020-04-22T14:38:48+02:00","slug":"ob-50-dnevu-zemlje","post-type":"post","title":"Ob 50. dnevu Zemlje","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/04/ob-50-dnevu-zemlje/","content":"

Vsako leto 22. aprila obeležujemo svetovni dan Zemlje; letos že 50. Ob obletnici pa bo tokratni dan, posvečen temi podnebnih sprememb, poseben tudi z drugega vidika. Zaradi globalne pandemije novega koronavirusa so namreč aktivisti večino svojih aktivnosti prenesli na internet in namesto na množične čistilne akcije vabijo k rabi spletnih orodij. Glavna tema letošnjega dneva Zemlje so podnebni ukrepi.

Živa Kavka Gobbo, predsednica in vodja programa Globalna odgovornost in potrošnja v Društvu Focus poudarja, da bo način oživljanja gospodarstva po koncu epidemije usodno vplival na našo prihodnost. Pri reševanju gospodarske krize, ki se že nakazuje, bo nujno upoštevati cilje Pariškega sporazuma in Agende za trajnostni razvoj.

“Ob krizi zaradi pandemije koronavirusa in zastoju, ki ga je ta prinesla tudi na gospodarski ravni, je čas, da razmislimo o tem, kam investirati sredstva za ponovno oživitev gospodarstva. Če bomo ta sredstva spet vlagali v ogljično intenzivne tehnologije, v fosilna goriva, v subvencije škodljivim tehnologijam, ne bomo nič pomembnega naredili in bo to ostal čas, ko je okolje in ko smo mi začasno spet zadihali, potem pa se vrnili na staro pot. To ne pomeni nič dobrega niti z vidika podnebnih sprememb, niti z vidika okoljskih vplivov, ki jih Slovenija še toliko bolj občuti, saj se segreva dvakrat hitreje kot je evropsko povprečje.”
\n
“Slovenija ni ravno uspešna pri črpanju evropskih sredstev za trajnostno energetsko infrastrukturo. Morali bi uporabiti več teh sredstev za vlaganja v železniški promet, javni potniški promet, kolesarske in pešpoti, v izrabo sončne energije, shranjevanje in prenos in energetsko učinkovitost stavb, tudi zasebnih. Skratka pogledati moramo, kje lahko energijo prihranimo in to, ki jo potrebujemo, proizvedemo iz obnovljivih virov.”
\n
“Problem z onesnaženim zrakom je hitreje rešljiv, kar se je pokazalo tudi v času korona krize. Z ustavitvijo javnega življenja, javnega prometa, trgovine in podobno, se je zrak v mestih hitro izboljšal. Promet je eden glavnih krivcev za onesnažen zrak in za podnebne spremembe. Če rešimo problem prometa, bomo imeli čistejši zrak in manj prispevali k podnebnim spremembam.”

","excerpt":"V času stroge karantene lahko vidimo, kako pomembno je naše zdravje in zdravje planeta","featured-media-id":29681,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174687850","abovetitle":"","subtitle":"V času stroge karantene lahko vidimo, kako pomembno je naše zdravje in zdravje planeta","category-text":"False","permalink":"2020/04/ob-50-dnevu-zemlje/","show-start":"2020-04-22T11:15:00+02:00","show-end":"2020-04-22T11:25:00+02:00","audio-length":"511","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/04/22/Ob50.dnevuZemlje4720431.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174687850","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Ob krizi zaradi pandemije koronavirusa in zastoju, ki ga je ta prinesla tudi na gospodarski ravni, je čas, da razmislimo o tem, kam investirati sredstva za ponovno oživitev gospodarstva. Če bomo ta sredstva spet vlagali v ogljično intenzivne tehnologije, v fosilna goriva, v subvencije škodljivim tehnologijam, ne bomo nič pomembnega naredili in bo to ostal čas, ko je okolje in ko smo mi začasno spet zadihali, potem pa se vrnili na staro pot. To ne pomeni nič dobrega niti z vidika podnebnih sprememb, niti z vidika okoljskih vplivov, ki jih Slovenija še toliko bolj občuti, saj se segreva dvakrat hitreje kot je evropsko povprečje.”
\n
“Slovenija ni ravno uspešna pri črpanju evropskih sredstev za trajnostno energetsko infrastrukturo. Morali bi uporabiti več teh sredstev za vlaganja v železniški promet, javni potniški promet, kolesarske in pešpoti, v izrabo sončne energije, shranjevanje in prenos in energetsko učinkovitost stavb, tudi zasebnih. Skratka pogledati moramo, kje lahko energijo prihranimo in to, ki jo potrebujemo, proizvedemo iz obnovljivih virov.”
\n
“Problem z onesnaženim zrakom je hitreje rešljiv, kar se je pokazalo tudi v času korona krize. Z ustavitvijo javnega življenja, javnega prometa, trgovine in podobno, se je zrak v mestih hitro izboljšal. Promet je eden glavnih krivcev za onesnažen zrak in za podnebne spremembe. Če rešimo problem prometa, bomo imeli čistejši zrak in manj prispevali k podnebnim spremembam.”

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"272"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"447"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"29681"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29681"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"138988","attributes":{"wp-id":353492,"date":"2020-04-21T13:23:08+02:00","modified":"2020-04-21T13:34:03+02:00","slug":"posta-banke-zavarovalnice-upravne-enote-se-naprej-z-omejitvami","post-type":"post","title":"Pošta, banke, zavarovalnice, Upravne enote še naprej z omejitvami","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/04/posta-banke-zavarovalnice-upravne-enote-se-naprej-z-omejitvami/","content":"

Kot lahko vidimo se Evropa z počasnim umirjanjem širjenja bolezni Covid 19 prav tako počasi in postopno loteva rahljanja nekaterih najbolj strogih ukrepov, sprejetih ob izbuhu pred dobrim mesecem. Intenzivnost je sicer različna od države do države. Tudi v Sloveniji je vlada omilila ali napovedala odpravo nekaterih omejitev, včeraj so spet zaživele posamezne storitvene dejavnosti, odprtje drugih je napovedano za po prvem maju. Medtem poštne, bančne, zavarovalniške, upravno-administrativne in podobne dejavnosti sicer delujejo ves ta čas, vendar v zelo omejenem obsegu, nekatere poslovalnice sploh ne. Tiste, ki so odprte, delajo krajši čas, opravljajo le najnujnejše storitve, sicer pa večinoma brezkontaktno, prek spleta.

Te dni nas je poklical poslušalec in povedal, da ima težavo, za katero ne ve, kako naj jo razreši. Dobil je pomembno priporočeno pisemsko pošiljko. Poštar mu je pustil obvestilo, da jo lahko dvigne v bližnji poštni poslovalnici, ki pa dela od 9-ih do 15-ih, ko je on v službi, ki je ne more zapustiti, niti ne more dobiti dopusta. Prav tako nima nikogar, ki bi ga lahko poslal, da mu pošiljko dvigne. Je pa v njej pomemben dokument, ki ga nujno potrebuje….

Preverili smo, kako poteka poslovanje omenjenih institucij v teh razmerah, kako so se ljudje prilagodili novemu načinu dela, kakšne so še vedno težave in ali morda načrtujejo kakršnekoli spremembe v svojem delu, da bi – seveda ob upoštevanju vseh zaščitnih ukrepov in omejitev, ki iz tega izhajajo – državljanom vendarle vsaj nekoliko olajšale poslovanje z njimi.

","excerpt":"Povečalo se je digitalno, brezstično poslovanje, vendar vsega po spletu ni mogoče opraviti. Pred bančnimi in poštnimi okenci dolge vrste, v bankah, zavarovalnicah in Pošti Slovenije čakajo na nadaljnja navodila vlade","featured-media-id":29656,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174687547","abovetitle":"","subtitle":"Povečalo se je digitalno, brezstično poslovanje, vendar vsega po spletu ni mogoče opraviti. Pred bančnimi in poštnimi okenci dolge vrste, v bankah, zavarovalnicah in Pošti Slovenije čakajo na nadaljnja navodila vlade","category-text":"False","permalink":"2020/04/posta-banke-zavarovalnice-upravne-enote-se-naprej-z-omejitvami/","show-start":"2020-04-21T11:15:00+02:00","show-end":"2020-04-21T11:30:00+02:00","audio-length":"798","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/04/21/PotabankezavarovalniceUpravneenoteenaprejzomejitvami4719062.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174687547","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

V obdobju epidemije marsikdo s strahom pogleduje v prihodnost, saj ni prepričan, da bo obdržal zaposlitev. Nekatera podjetja zaposlene že pošiljajo na čakanje, tisti, ki so izgubili službo, pa ugotavljajo, da bo v tem času težko dobiti novo. Kako se torej v teh dneh prijaviti na zavod v evidenco brezposelnih in kako si urediti denarno nadomestilo? Več o tem v pogovoru z Barbaro Vrtačnik iz zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje.

“Med epidemijo opravljamo razgovore za službo po telefonu, spletu ali tudi osebno v domačem okolju. Delodajalci opozarjajo, da je v tem času bolj malo zanimanja za iskanje nove zaposlitve. Morda gre za strah ali pa ponudba ne ustreza merilom iskalcev dela.”

Sodelujte, postavite vprašanje!

Za celozaslonski pogled vprašanj, kliknite

","excerpt":"Kako se v teh dneh prijaviti na zavod v evidenco brezposelnih in kako si urediti denarno nadomestilo? ","featured-media-id":29589,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/svetovalni-servis/174687461","abovetitle":"","subtitle":"Kako se v teh dneh prijaviti na zavod v evidenco brezposelnih in kako si urediti denarno nadomestilo? ","category-text":"False","permalink":"2020/04/svetovalni-servis-1141/","show-start":"2020-04-21T08:05:00+02:00","show-end":"2020-04-21T08:30:00+02:00","audio-length":"1968","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/04/21/ZaposlovanjevasuepidemijeMMC.PR1.20200421.2.0750.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174687461","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Med epidemijo opravljamo razgovore za službo po telefonu, spletu ali tudi osebno v domačem okolju. Delodajalci opozarjajo, da je v tem času bolj malo zanimanja za iskanje nove zaposlitve. Morda gre za strah ali pa ponudba ne ustreza merilom iskalcev dela.”

"},{"kind":"html","content":"

Sodelujte, postavite vprašanje!

"},{"kind":"html","content":"

Za celozaslonski pogled vprašanj, kliknite

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"386"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"447"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"29589"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29589"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"137644","attributes":{"wp-id":349891,"date":"2020-03-30T00:36:07+02:00","modified":"2020-04-12T07:30:05+02:00","slug":"7-stran-9","post-type":"post","title":"Barbara Simoniti: Močvirniki","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/03/7-stran-9/","content":"

Knjiga, ki je nastajala več let, je bila eden od založniških vrhuncev v letu 2012. Živalska pripoved iz Močvirne Loke se odvije v 39 poglavjih in v teh zgodbah spoznamo svet močeradov, krastač, urhov, pupkov, polžev lazarjev in vseh drugih vlagoljubnih prebivalcev. Anže Hobič s soprogo Heleno Močvirnike pogosto prebira svojim trem sinovom.

“Zdi se mi, da so Močvirniki zvrst literature oziroma podžanr, ki ga v slovenščini nismo preveč vajeni. Sam bi ga postavil ob bok Vodovnikovi vesini ali pa Trnovem robidovju ali Vetru v vrbju. To so pripovedke z antropomorfnimi živalmi, ki smo jih bolj vajeni v anglosaški kulturi. To se mi zdi res dobra popestritev slovenske literarne scene.”

$\"\"$

Peter Škerl je za ilustracije v knjigi Močvirniki prejel nagrado Hinka Smrekarja 2012.

","excerpt":"Izvirna fantazijska pripoved za otroke o malem živalskem svetu","featured-media-id":29465,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/7-stran/174685139","abovetitle":"","subtitle":"Izvirna fantazijska pripoved za otroke o malem živalskem svetu","category-text":"False","permalink":"2020/03/7-stran-9/","show-start":"2020-04-12T07:30:00+02:00","show-end":"2020-04-12T08:00:00+02:00","audio-length":"390","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/04/10/Movirniki4708173.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174685139","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Zdi se mi, da so Močvirniki zvrst literature oziroma podžanr, ki ga v slovenščini nismo preveč vajeni. Sam bi ga postavil ob bok Vodovnikovi vesini ali pa Trnovem robidovju ali Vetru v vrbju. To so pripovedke z antropomorfnimi živalmi, ki smo jih bolj vajeni v anglosaški kulturi. To se mi zdi res dobra popestritev slovenske literarne scene.”

"},{"kind":"html","content":"

$\"\"$

"},{"kind":"html","content":"

Peter Škerl je za ilustracije v knjigi Močvirniki prejel nagrado Hinka Smrekarja 2012.

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"439"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"447"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"29465"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29465"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"138238","attributes":{"wp-id":351501,"date":"2020-04-08T19:45:34+02:00","modified":"2020-04-10T21:42:33+02:00","slug":"boj-proti-koronavirusu-ima-svojo-zastavo","post-type":"post","title":"Boj proti koronavirusu ima svojo zastavo","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/04/boj-proti-koronavirusu-ima-svojo-zastavo/","content":"

Društvo Heraldica Slovenica je izdalo pobudo, da zdravstveni delavci, ki v teh tednih bijejo boj z virusom, dobijo še svojo simbolno upodobitev z zastavo. Zastava, ki je bila dobro sprejeta v različnih državah, predstavlja simbolični prikaz upanja na zmago zdravstva nad epidemijo covid-19. Aleksander Hribovšek, predsednik Heraldica Slovenica dodaja, da je oddelek za infekcijske bolezni in vročinska stanja Splošne bolnišnice Celje, ki se je v teh dneh preimenoval v COVID oddelek, zastavo že prevzel in izobesil.

“Na obstoječe belo polje smo postavili moder del, ki predstavlja kačo, ki se ovije okoli palice. Gre za Asklepijevo palico, ki je medicinski simbol. In potem še krona kot korona, ker je sam virus podoben kroni, smo ga tudi v prenesenem pomenu uporabili v zastavi. Obarvali smo jo z rdečo barvo, čeprav vemo, da so virusi tako majhni, da nimajo prave barve. Rdeča je zgolj kontrastna barva modri. Vse skupaj, ki je na beli podlagi, barvno simbolizira slovensko zastavo, kot nekakšen znak, da je ideja prišla iz Slovenije. Zastava je bila zelo dobro sprejeta po celem svetu.”

Zastavo najdete na spletni strani http://www.heraldica-slovenica.si/

\"\" — Oddelek za infekcijske bolezni in vročinska stanja Splošne bolnišnice Celje
*foto:* Andrej Strahovnik

","excerpt":"Na belem polju je postavljen simbol zdravstvenih delavcev (Asklepijeva palica), ki se vzpenja nad prevrnjeno in premagano krono (lat. corona).","featured-media-id":29459,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174684593","abovetitle":"","subtitle":"Na belem polju je postavljen simbol zdravstvenih delavcev (Asklepijeva palica), ki se vzpenja nad prevrnjeno in premagano krono (lat. corona).","category-text":"False","permalink":"2020/04/boj-proti-koronavirusu-ima-svojo-zastavo/","show-start":"2020-04-09T12:30:00+02:00","show-end":"2020-04-09T12:37:00+02:00","audio-length":"313","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/04/08/Bojprotikoronavirusuimasvojozastavo4705536.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174684593","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Na obstoječe belo polje smo postavili moder del, ki predstavlja kačo, ki se ovije okoli palice. Gre za Asklepijevo palico, ki je medicinski simbol. In potem še krona kot korona, ker je sam virus podoben kroni, smo ga tudi v prenesenem pomenu uporabili v zastavi. Obarvali smo jo z rdečo barvo, čeprav vemo, da so virusi tako majhni, da nimajo prave barve. Rdeča je zgolj kontrastna barva modri. Vse skupaj, ki je na beli podlagi, barvno simbolizira slovensko zastavo, kot nekakšen znak, da je ideja prišla iz Slovenije. Zastava je bila zelo dobro sprejeta po celem svetu.”

"},{"kind":"html","content":"

Zastavo najdete na spletni strani http://www.heraldica-slovenica.si/

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Oddelek za infekcijske bolezni in vročinska stanja Splošne bolnišnice Celje
*foto:* Andrej Strahovnik

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"443"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"447"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"29459"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29459"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"138069","attributes":{"wp-id":351013,"date":"2020-04-05T19:27:02+02:00","modified":"2020-04-10T21:43:18+02:00","slug":"partner-je-porod-spremljal-prek-videoklica","post-type":"post","title":"Partner je porod spremljal prek videoklica","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/04/partner-je-porod-spremljal-prek-videoklica/","content":"

V dneh, ko zaradi epidemije veljajo na vseh področjih strogi ukrepi, namenjeni zajezitvi novega koronavirusa, so na posebni preizkušnji tudi mlade mamice in nosečnice. Slednje med porodom ne morejo več računati na spremstvo partnerja, partnerji pa po porodu mamice in otroka ne smejo obiskati v porodnišnici. Ukrep se marsikateri nosečnici zdi pretiran. Mamica Maja, ki danes živi z družino v Ajdovščini je pred dnevi v porodnišnici Postojna rodila punčko Evo. Porod je po njenih besedah zaznamovalo veliko stvari. Najbolj pa je pri porodu pogrešala in potrebovala spremstvo partnerja.

“S partnerjem sva se na porod pripravljala skupaj in sicer vso nosečnost. Zadnji teden pred porodom sem na spletni strani porodnišnice opazila obvestilo o prepovedi sodelovanja partnerja pri porodu. Tako sem popadke pričakovala s strahom. Partner me je pripeljal do vrat porodnišnice in se poslovil. V nadaljevanju so nam omogočili, da je partner prek videoklica spremljal, kako je hčerka Eva prišla na svet. Bilo je zelo neosebno, ampak vsaj videl je lahko cel postopek.”

\"\" — Luka, Maja in Eva
*foto:* osebni arhiv

S trenutnimi odloki in ukrepi se ne strinjajo podpisniki spletne peticije, ki zagovarjajo spremstvo partnerja pri porodu tudi v času epidemije. Poleg sklicevanja na priporočila Svetovne zdravstvene organizacije, verjamejo, da novi odloki niso v dobro niti novorojenčkom niti mamicam. Predsednica strokovnega kolegija za ginekologijo in porodništvo Dr. Tanja Premru Sršen razume skrb nosečnic in hkrati zagovarja izdane ukrepe na tem področju. Želje nosečnic, da bi imele ob sebi spremljevalca so razumljive, vendar je potrebno upoštevati dane razmere, ki se dnevno spreminjajo. Zakaj je do nadaljnjega prepovedano izvajanje porodov na domu?

“Za relativno varnost poroda doma je po raziskavah, poleg upoštevanja kontraindikacij, pomembna ustrezna izobraženost in izkušenost babic za vodenje poroda in predvsem možnost nujnega prevoza v bolnišnico v primeru zapleta med porodom v 30 minutah. Možnosti, da reševalna služba v času epidemije zagotovi varen in hiter prevoz do najbližje bolnišnice so majhne. Enake ukrepe so uvedli tudi v Veliki Britaniji, ki tradicionalno zagovarja porod doma.”

\"\" — Dr. Tanja Premru-Sršen
*foto:* Klinični center

Nina Kužnik je pred 3 tedni rodila fantka Kristiana, torej še v dneh pred poostrenimi varnostnimi ukrepi. Njena izkušnja s porodom v porodnišnici Kranj je pozitivna, vendar že takrat partner po porodu ni mogel obiskati nje in otroka. Največji izziv za družino z novorojenčkom tako predstavlja predvsem življenje v času epidemije.

“Ko sva s soprogom zapuščala porodnišnico so bili ukrepi že strožji od tistih pred porodom. Patronažna sestra je v naslednjih dneh obiskala Kristiana samo enkrat in ga na hitro pregledala. Bilo je malce neprijetno, saj se je oblekla in zaščitila kot se mora. Čim manj ga je imela po rokah oziroma je poskrbela za čim manj stika z otrokom. Medtem, ko je pri mojem prvem otroku obisk potekal več kot eno uro, je ta pregled trajal komaj 15 minut.”

\"\" — Družina Kužnik
*foto:* osebni arhiv

","excerpt":"Zakaj je do nadaljnjega prepovedano izvajanje porodov na domu?","featured-media-id":29409,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174683807","abovetitle":"","subtitle":"Zakaj je do nadaljnjega prepovedano izvajanje porodov na domu?","category-text":"False","permalink":"2020/04/partner-je-porod-spremljal-prek-videoklica/","show-start":"2020-04-06T12:30:00+02:00","show-end":"2020-04-06T12:40:00+02:00","audio-length":"382","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/04/06/Porodninice4700193.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174683807","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“S partnerjem sva se na porod pripravljala skupaj in sicer vso nosečnost. Zadnji teden pred porodom sem na spletni strani porodnišnice opazila obvestilo o prepovedi sodelovanja partnerja pri porodu. Tako sem popadke pričakovala s strahom. Partner me je pripeljal do vrat porodnišnice in se poslovil. V nadaljevanju so nam omogočili, da je partner prek videoklica spremljal, kako je hčerka Eva prišla na svet. Bilo je zelo neosebno, ampak vsaj videl je lahko cel postopek.”

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Luka, Maja in Eva
*foto:* osebni arhiv

"},{"kind":"html","content":"

“Za relativno varnost poroda doma je po raziskavah, poleg upoštevanja kontraindikacij, pomembna ustrezna izobraženost in izkušenost babic za vodenje poroda in predvsem možnost nujnega prevoza v bolnišnico v primeru zapleta med porodom v 30 minutah. Možnosti, da reševalna služba v času epidemije zagotovi varen in hiter prevoz do najbližje bolnišnice so majhne. Enake ukrepe so uvedli tudi v Veliki Britaniji, ki tradicionalno zagovarja porod doma.”

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Dr. Tanja Premru-Sršen
*foto:* Klinični center

"},{"kind":"html","content":"

“Ko sva s soprogom zapuščala porodnišnico so bili ukrepi že strožji od tistih pred porodom. Patronažna sestra je v naslednjih dneh obiskala Kristiana samo enkrat in ga na hitro pregledala. Bilo je malce neprijetno, saj se je oblekla in zaščitila kot se mora. Čim manj ga je imela po rokah oziroma je poskrbela za čim manj stika z otrokom. Medtem, ko je pri mojem prvem otroku obisk potekal več kot eno uro, je ta pregled trajal komaj 15 minut.”

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Družina Kužnik
*foto:* osebni arhiv

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"272"},{"type":"Category","id":"443"}],"meta":{"count":2}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"447"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"29409"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29409"}},"frontpage-image":{"data":null}}}],"included":[{"type":"Author","id":"359","attributes":{"slug":"aljana-jocifrtvslo-si","name":"Aljana Jocif","twitter":"","facebook":"","title":"Dopisništvo v Kranju","description":"","image":"http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2016/07/aljana-jocif-360x360.jpg","image-landscape":""}},{"type":"Author","id":"388","attributes":{"slug":"drago-balazicrtvslo-si","name":"Drago Balažič","twitter":"","facebook":"","title":"Novinar","description":"V novinarstvu je od začetka leta 1980, ko je začel v uredništvu dnevno-informativnih oddaj, med leti 1986–1988 pa je kot dopisnik Radia Ljubljana od blizu spremljal vzpon srbskega nacionalizma in začetek konca tedanje skupne države. Tik pred osamosvojitvijo in vojno v Sloveniji je za dobra štiri leta prevzel vodenje Informativnega programa Radia Slovenija. Konec leta 1995 se je preselil na televizijo, najprej na komercialno, kjer je vodil prvo informativno oddajo, od tam pa čez slaba tri leta na nacionalno. V letih 2001–2009 je bil dopisnik RTVS iz Zagreba, slabi dve leti po vrnitvi pa se je vrnil k »prvi ljubezni« - radiu.","image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_1647-360x360.jpg","image-landscape":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_1647-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"437","attributes":{"slug":"maja-dercarrtvslo-si","name":"Maja Derčar","twitter":"","facebook":"","title":"Novinarka","description":"","image":"http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2016/05/Maja-Derčar-360x360.jpg","image-landscape":""}},{"type":"Author","id":"447","attributes":{"slug":"marko-rozmanrtvslo-si","name":"Marko Rozman","twitter":"","facebook":"","title":"Novinar","description":"","image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_1656-360x360.jpg","image-landscape":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_1656-980x551.jpg"}},{"type":"Category","id":"272","attributes":{"wp-id":34,"description":"Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/aktualno/","name":"Aktualno","slug":"aktualno","parent-wp-id":0,"permalink":"aktualno/","show-description":"","show-image":null,"show-no-gradient":false,"broadcast-day":"","broadcast-hour":"","sidebar":"","hide-future":false,"show-removal-notice":false,"format":"wide"},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"101"}],"meta":{"count":1}}}},{"type":"Category","id":"337","attributes":{"wp-id":9,"description":"Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor. Sogovorniki iz najrazličnejših področij življenja delijo izkušnje, poglede na svet, zanimivosti, ideje, ki širijo obzorja, spodbudijo k premišljevanju in razvedrijo.","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/nocni-obisk/","name":"Nočni obisk","slug":"nocni-obisk","parent-wp-id":0,"permalink":"nocni-obisk/","show-description":"Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor. Sogovorniki iz najrazličnejših področij življenja delijo izkušnje, poglede na svet, zanimivosti, ideje, ki širijo obzorja, spodbudijo k premišljevanju in razvedrijo.","show-image":null,"show-no-gradient":false,"broadcast-day":"","broadcast-hour":"","sidebar":"","hide-future":true,"show-removal-notice":false,"format":"wide"},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"5"},{"type":"CategoryShowLink","id":"9"},{"type":"CategoryShowLink","id":"10"}],"meta":{"count":3}}}},{"type":"Category","id":"386","attributes":{"wp-id":94,"description":"Strokovnjaki z najrazličnejših področij odgovarjajo na vaša vprašanja vsak delavnik med 8.05 in 8.30. Naši kontakti so 01/475-22-22, radioprvi@rtvslo.si ali 041-3000-07 za SMS, ki ga začnete z besedo PRVI.","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/svetovalni-servis/","name":"Svetovalni servis","slug":"svetovalni-servis","parent-wp-id":0,"permalink":"svetovalni-servis/","show-description":"Strokovnjaki z najrazličnejših področij odgovarjajo na vaša vprašanja vsak delavnik med 8.05 in 8.30. Naši kontakti so 01/475-22-22, radioprvi@rtvslo.si ali 041-3000-07 za SMS, ki ga začnete z besedo PRVI.","show-image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/01/svetovalni-servis-1400x1400_px30-360x360.jpg","show-no-gradient":false,"broadcast-day":"","broadcast-hour":"","sidebar":"","hide-future":true,"show-removal-notice":false,"format":"square"},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"40"},{"type":"CategoryShowLink","id":"88"}],"meta":{"count":2}}}},{"type":"Category","id":"439","attributes":{"wp-id":503,"description":"Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/7stran/","name":"7. stran","slug":"7stran","parent-wp-id":0,"permalink":"7stran/","show-description":"Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.","show-image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/sedma-stran.png","show-no-gradient":false,"broadcast-day":"nedelja","broadcast-hour":"7.30","sidebar":"","hide-future":true,"show-removal-notice":false,"format":"wide"},"relationships":{"show-links":{"data":[],"meta":{"count":0}}}},{"type":"Category","id":"442","attributes":{"wp-id":508,"description":"Življenjske situacije, tudi nenavadne in birokratsko nesmiselne - ko se človek vpraša »Kaj pa zdaj?«","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/kajpazdaj/","name":"Kaj pa zdaj?","slug":"kajpazdaj","parent-wp-id":0,"permalink":"kajpazdaj/","show-description":"Življenjske situacije, tudi nenavadne in birokratsko nesmiselne - ko se človek vpraša »Kaj pa zdaj?«","show-image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/kaj-pa-zdaj-cover.jpg","show-no-gradient":false,"broadcast-day":"sreda","broadcast-hour":"6.45","sidebar":"","hide-future":true,"show-removal-notice":false,"format":"wide"},"relationships":{"show-links":{"data":[],"meta":{"count":0}}}},{"type":"Category","id":"443","attributes":{"wp-id":510,"description":"","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/koronavirus/","name":"Koronavirus","slug":"koronavirus","parent-wp-id":0,"permalink":"koronavirus/","show-description":"","show-image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/alcohol-gel-818254_1920-1.jpg","show-no-gradient":false,"broadcast-day":"","broadcast-hour":"","sidebar":"","hide-future":true,"show-removal-notice":false,"format":"wide"},"relationships":{"show-links":{"data":[],"meta":{"count":0}}}},{"type":"Media","id":"29409","attributes":{"wp-id":351014,"title":"baby-1531059_1280","caption":"","media-source":"Pixabay/Sanjasy","media-source-url":"https://pixabay.com/photos/baby-birth-healthy-baby-child-1531059/","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/baby-1531059_1280-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/baby-1531059_1280-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/baby-1531059_1280-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/baby-1531059_1280-1200x675.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29459","attributes":{"wp-id":351502,"title":"protikoroni","caption":"","media-source":"Heraldica Slovenica","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/protikoroni-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/protikoroni-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/protikoroni-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/protikoroni-1200x800.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29465","attributes":{"wp-id":351596,"title":"20200409_083151","caption":"","media-source":"Anže Hobič","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/20200409_083151-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/20200409_083151-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/20200409_083151-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/20200409_083151-1200x675.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29589","attributes":{"wp-id":352731,"title":"LJU002501","caption":"","media-source":"Srdjan Zivulovic/Bobo","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/lju002501-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/lju002501-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/lju002501-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/lju002501-1200x861.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29656","attributes":{"wp-id":353493,"title":"Pred pošto v Šiški","caption":"Ena izmed ljubljanskih pošt v ponedeljek 20.4.2020.","media-source":"Drago Balažič","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/pred-posto-v-siski-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/pred-posto-v-siski-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/pred-posto-v-siski-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/pred-posto-v-siski-1200x592.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29681","attributes":{"wp-id":353681,"title":"REK20190716_GIL5646","caption":"","media-source":"Žiga Živulovic jr./BOBO ","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/rek20190716_gil5646-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/rek20190716_gil5646-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/rek20190716_gil5646-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/rek20190716_gil5646-1200x823.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29800","attributes":{"wp-id":354859,"title":"IND20110418SRD_7905","caption":"","media-source":"Srdjan Zivulovic/Bobo","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/ind20110418srd_7905-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/ind20110418srd_7905-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/ind20110418srd_7905-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/ind20110418srd_7905-1200x798.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29873","attributes":{"wp-id":355657,"title":"alzheimers-3034960_1920","caption":"","media-source":"Gerd Altmann/Pixabay","media-source-url":"https://pixabay.com/photos/alzheimer-s-dementia-man-wheelchair-3034960/","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/alzheimers-3034960_1920-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/alzheimers-3034960_1920-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/alzheimers-3034960_1920-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/alzheimers-3034960_1920-1200x565.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29952","attributes":{"wp-id":356567,"title":"couple-4641033_1920","caption":"","media-source":"Tumisu","media-source-url":"https://pixabay.com/photos/couple-argument-crisis-relationship-4641033/","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/couple-4641033_1920-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/couple-4641033_1920-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/couple-4641033_1920-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/couple-4641033_1920-1200x640.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"30012","attributes":{"wp-id":357098,"title":"fed horses_1","caption":"","media-source":"Anže Vrabl","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/fed-horses_1-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/fed-horses_1-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/fed-horses_1-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/fed-horses_1-1200x801.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"30061","attributes":{"wp-id":357672,"title":"turtrwetrR7498","caption":"Slovenija,Bled, 15.03.2020, 15. marec 2020\nJezero Bled, Blejski otok, alge, panorama, grad, kopalièe turizem,koronavirus, covid 19\nFoto:Borut ivuloviè/BOBO","media-source":"Borut Živulovič/BOBO ","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/turtrwetrr7498-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/turtrwetrr7498-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/turtrwetrr7498-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/turtrwetrr7498-1200x800.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"30240","attributes":{"wp-id":359469,"title":"automobile-1845650_1920","caption":"","media-source":"Pexels/Pixabay","media-source-url":"https://pixabay.com/photos/automobile-automotive-blur-car-1845650/","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/automobile-1845650_1920-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/automobile-1845650_1920-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/automobile-1845650_1920-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/automobile-1845650_1920-1200x800.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}}],"meta":{"pagination":{"page":1,"pages":13,"count":152}}}