{"links":{"first":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?authors__slug=maja-dercarrtvslo-si&include=categories%2Cfeatured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=1&page_size=12","last":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?authors__slug=maja-dercarrtvslo-si&include=categories%2Cfeatured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=11&page_size=12","next":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?authors__slug=maja-dercarrtvslo-si&include=categories%2Cfeatured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=2&page_size=12","prev":null},"data":[{"type":"Post","id":"143424","attributes":{"wp-id":369747,"date":"2020-06-30T18:02:44+02:00","modified":"2020-07-09T18:21:06+02:00","slug":"studio-ob-17-00-305","post-type":"post","title":"Podjetništvo, ki kljubuje korona krizi","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/06/studio-ob-17-00-305/","content":"

Sredi marca se je z ustavitvijo številnih dejavnosti začelo za mala in srednje velika podjetja nesluteno, negotovo in v marsičem povsem drugačno obdobje. Uspešni podjetniki pravijo, da je čez noč postalo najbolj pomembno, kaj si ustvaril v preteklosti, koliko ti ljudje zaupajo in kakšne odnose si zgradil v podjetju, pa tudi, ali imaš denarno rezervo in kako vlada ravna za pomoč gospodarstvu. Marko Lotrič, Dušan Omerčević in Marko Lukić predstavljajo izkušnje in razmišljanja podjetnikov, ki so razvili odpornost na krizo.

","excerpt":"Kako razviti odpornost na krizo","featured-media-id":31133,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/studio-ob-17h/174705337","abovetitle":"","subtitle":"Kako razviti odpornost na krizo","category-text":"False","permalink":"2020/06/studio-ob-17-00-305/","show-start":"2020-07-09T17:05:00+02:00","show-end":"2020-07-09T18:00:00+02:00","audio-length":"3425","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/07/09/PodjetnitvokikljubujekoronakriziMMC.PR1.20200709.4.1705.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174705337","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"385"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"437"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"31133"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/31133"}},"frontpage-image":{"data":{"type":"Media","id":"31133"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/31133"}}}},{"type":"Post","id":"141492","attributes":{"wp-id":361393,"date":"2020-06-05T00:40:42+02:00","modified":"2020-06-19T11:52:42+02:00","slug":"studio-ob-17-00-290","post-type":"post","title":"Ustanavljanje demografskega sklada","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/06/studio-ob-17-00-290/","content":"

Pokojninske blagajne, ki skrbi za več kot 623 tisoč upokojencev, že dolgo ne polnijo več le prispevki zaposlenih in delodajalcev. Vsako leto mora vsaj milijardo primakniti državni proračun. Vladajoča koalicija je odločena jeseni v postopek vložiti zakon o demografskem skladu, nanj naj bi prenesli celotno državno premoženje. Donosi in kupnine iz sklada bi se namenjali za doplačilo za pokojnine. Ali mora država imeti takšen sklad, ki bi koncentrirano upravljal vse kapitalske naložbe države? Bo morda preveč podvržen političnim manipulacijam? Je smiseln z ekonomskega in upravljavskega vidika?

O tem voditeljica Maja Derčar in gosti:
\n- Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov,
\n- Dušan Mramor, profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, nekdanji finančni minister,
\n- Gorazd Podbevšek, pravnik, svetovalec, pisec zakona o SDH.

","excerpt":"Bo res dobil vse državno premoženje, kako ga bo plemenitil, bo podpiral le pokojnine ali tudi druge stroške staranja?","featured-media-id":30813,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/studio-ob-17h/174701262","abovetitle":"","subtitle":"Bo res dobil vse državno premoženje, kako ga bo plemenitil, bo podpiral le pokojnine ali tudi druge stroške staranja?","category-text":"False","permalink":"2020/06/studio-ob-17-00-290/","show-start":"2020-06-18T17:05:00+02:00","show-end":"2020-06-18T18:00:00+02:00","audio-length":"3411","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/06/18/Studioob17-ihMMC.PR1.20200618.4.1705.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174701262","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"385"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"437"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"30813"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30813"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"140947","attributes":{"wp-id":359216,"date":"2020-05-26T14:47:02+02:00","modified":"2020-05-27T19:32:16+02:00","slug":"dividende-med-izplacili-in-zadrzanjem","post-type":"post","title":"Dividende med izplačili in zadržanjem","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/05/dividende-med-izplacili-in-zadrzanjem/","content":"

Lani so družbe v državni lasti v proračun izplačale za več kot 250 mio evrov dividend. Letošnja ocena prihodka od dividend je že tako znižana zaradi prodaje večine NLB-ja in celotne Abanke, neuradno pa bodo prihodki od dividend zaradi epidemije še precej nižji od načrtovanih 140 milijonov evrov. Nekatera državna podjetja predlagajo zadržanje, to je neizplačilo dobičkov: 30 milijonov v Telekomu, 35 mio v Savi Re, 60 v Zavarovalnici Triglav, 30 v Luki Koper.

Čez natanko teden dni se bo odvila skupščina Zavarovalnice Triglav. S sklicem skupščine sta Uprava in Nadzorni svet družbe predlagala, da celotni bilančni dobiček za leto 2019 v višini 60 mio ostane nerazporejen. V Vseslovenskem združenju malih delničarjev zbirajo pooblastila za glasovanje PROTI temu predlogu, to je za DELITEV DOBIČKA, dividenda pa naj znaša enako kot pretekla leta –2,50 € bruto na delnico.

Dilema je vroča. Navsezadnje je vprašanje tudi, ali se bo država v času, ko nujno potrebuje kakšen priliv v blagajno, kar odpovedala dividendam? Prispevek Maje Derčar.

","excerpt":"Nekatera državna podjetja predlagajo zadržanje, to je neizplačilo dobičkov. Bo država na to pristala? Mali delničarji v VZMD so na nogah.","featured-media-id":5325,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174695755","abovetitle":"","subtitle":"Nekatera državna podjetja predlagajo zadržanje, to je neizplačilo dobičkov. Bo država na to pristala? Mali delničarji v VZMD so na nogah.","category-text":"False","permalink":"2020/05/dividende-med-izplacili-in-zadrzanjem/","show-start":"2020-05-26T16:40:00+02:00","show-end":null,"audio-length":"226","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2020/05/26/Dividendemedizplailiinzadranjem4772276.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174695755","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Čez natanko teden dni se bo odvila skupščina Zavarovalnice Triglav. S sklicem skupščine sta Uprava in Nadzorni svet družbe predlagala, da celotni bilančni dobiček za leto 2019 v višini 60 mio ostane nerazporejen. V Vseslovenskem združenju malih delničarjev zbirajo pooblastila za glasovanje PROTI temu predlogu, to je za DELITEV DOBIČKA, dividenda pa naj znaša enako kot pretekla leta –2,50 € bruto na delnico.

"},{"kind":"html","content":"

Dilema je vroča. Navsezadnje je vprašanje tudi, ali se bo država v času, ko nujno potrebuje kakšen priliv v blagajno, kar odpovedala dividendam? Prispevek Maje Derčar.

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"272"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"437"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"5325"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/5325"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"140567","attributes":{"wp-id":357669,"date":"2020-05-19T13:30:39+02:00","modified":"2020-05-19T20:45:02+02:00","slug":"kam-letos-na-dopust","post-type":"post","title":"Z bonom v hotel","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/05/kam-letos-na-dopust/","content":"

Boni oziroma vavčerji kot delna rešitev za oživitev slovenskih hotelov, počitniških domov in avtokampov so ideja, ki je zaokrožila šele v zadnjem tednu. Zaposleni v turizmu jo pozdravljajo, vendar od nje ne pričakujejo zadostnega učinka. Pomagalo bi edino odprtje mej.

200-evrski bon za domačo nastanitev (z zajtrkom) bi lahko do konca letošnjega leta izkoristila vsaka polnoletna oseba s stalnim prebivališčem v Sloveniji, skupaj torej 1,7 milijona ljudi. Bon bi se glasil na upravičenca in, kot kaže, bi bil prenosljiv med najožjimi družinskimi člani do drugega kolena – na relaciji starši-otroci in sorojenci (brat-sestra). Z ukrepom ne bi imeli administrativnega dela državljani, pač pa Finančna uprava, ki bi zajemala podatke tudi iz elektronske knjige gostov.

Če bi bon (ki ga ne bo možno unovčiti v turističnih agencijah) izkoristili vsi, kar je zelo malo verjetno, ker so med njimi ostareli, bolni in tisti, ki tega ne želijo, bi država primaknila 350 milijonov, verjetno pa precej manj. Ocena MGRT je, da bi povpraševanje v turizmu (pa v spremljajočih obrteh, trgovini itd.) naraslo na 600 milijonov evrov, saj ne bi vsak zapravil le 200, pač pa več! Rast naj bi se samo zaradi bona letos okrepila za 900 milijonov. Izgube v turizmu bi se zmanjšale za približno tretjino. Vendar so to res nezanesljive ocene in tudi turistično-gostinska zbornica nima natančnejših predvidevanj. Poleg tega brez tujih gostov nekatere hotelske zmogljivosti ne bodo odprle svojih vrat. Metod Grah, direktor term Vivat predvidene ukrepe pozdravlja in hkrati dodaja, da bodo letos v turizmu pomembno vlogo odigrali domači gosti.

V naših termah imamo 50 odstotkov tujih in 50 odstotkov domačih gostov. Tudi druge država kot sta Japonska in Kitajska so uvedle vavčerje in s tem spodbujajo domače povpraševanje. Vsekakor dobijo s tem velike sinergijske učinke.

","excerpt":"V tretjem protikoronskem svežnju vladnih ukrepov med predlogi najdemo tudi bon v vrednosti 200 evrov za nastanitve v Sloveniji. Bon bi bil prenosljiv med najožjimi družinskimi člani","featured-media-id":30061,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174694083","abovetitle":"","subtitle":"V tretjem protikoronskem svežnju vladnih ukrepov med predlogi najdemo tudi bon v vrednosti 200 evrov za nastanitve v Sloveniji. Bon bi bil prenosljiv med najožjimi družinskimi člani","category-text":"False","permalink":"2020/05/kam-letos-na-dopust/","show-start":"2020-05-19T14:25:00+02:00","show-end":"2020-05-19T14:50:00+02:00","audio-length":"548","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/05/19/Zbonomvhotel4762460.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174694083","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

V naših termah imamo 50 odstotkov tujih in 50 odstotkov domačih gostov. Tudi druge država kot sta Japonska in Kitajska so uvedle vavčerje in s tem spodbujajo domače povpraševanje. Vsekakor dobijo s tem velike sinergijske učinke.

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"272"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"388"},{"type":"Author","id":"437"},{"type":"Author","id":"447"}],"meta":{"count":3}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"30061"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30061"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"140304","attributes":{"wp-id":356876,"date":"2020-05-14T15:12:52+02:00","modified":"2020-05-14T15:25:12+02:00","slug":"prihaja-skrajsani-delovnik","post-type":"post","title":"Prihaja skrajšani delovnik","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/05/prihaja-skrajsani-delovnik/","content":"

Premier Janez Janša je dejal, da se bo epidemija verjetno formalno-pravno končala konec meseca. Nekateri ukrepi se bodo tako verjetno iztekli konec maja, med njimi pomoč za samozaposlene in izplačevanje različnih dodatkov. Obenem naj bi vlada do torka ali srede sprejela tretji sveženj pomoči, usmerjen tudi v pomoč zaposlenim in gospodarstvu v prihodnjih mesecih. Novi sveženj bo vseboval tudi ukrep državnega subvencioniranja skrajšanega delovnega časa.

Subvencije naj bi pomagale preprečiti večji val odpuščanj, vprašanje pa je, ali so lahko učinkovite. Za nekaj mesecev zagotovo. Avtomobilska industrija in druge panoge nestrpno pričakujejo tovrstno pomoč.

Za leto ali celo dve pa, pravijo kritiki, subvencije zgolj zamrzujejo stanje na trgu dela brez potrebnega prestrukturiranja.

Subvencioniranje skrajšanega delovnika naj bi bil ukrep, veljaven od letošnjega do naslednjega poletja, država bi primaknila k plači tistih, ki bi delali 4 ali 6 ur na dan. Pokrila bi tudi sorazmerni del prispevkov. Subvencijo bi dobila tako delodajalec kot zaposleni, predvidene so varovalke proti izigravanju ukrepa.

Vladne delovne skupine in socialni partnerji bodo danes še nedodelan predlog subvencioniranja skrajšanega delovnega časa obravnavali jutri.
\nKako pa sicer kaže podjetjem pri izhodu iz popolne ali delne zaustavitve? At Kearney in AmCham sta anketirala 110 podjetij, 15% jih letos pričakuje manj prihodkov, 6% pa manj zaposlenih. V skoraj polovici družb bodo imeli likvidnostne težave.
\nPrisluhnite prispevku in v njem Marku Derči (At Kearney), Marku Gorjaku (Orodjarstvo Gorjak) in Darku Hrastniku (Unior Zreče). Z njimi je govorila Maja Derčar.

","excerpt":"V Sloveniji teče 102. leto od uvedbe 8-urnega delovnika. Marsikateri delodajalec zaposlenim zaradi epidemije ne more več zagotavljati plače za poln delovni čas. ","featured-media-id":18020,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174692976","abovetitle":"","subtitle":"V Sloveniji teče 102. leto od uvedbe 8-urnega delovnika. Marsikateri delodajalec zaposlenim zaradi epidemije ne more več zagotavljati plače za poln delovni čas. ","category-text":"False","permalink":"2020/05/prihaja-skrajsani-delovnik/","show-start":"2020-05-14T16:30:00+02:00","show-end":null,"audio-length":"536","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/05/14/Prihajaskrajandelovnik4756316.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174692976","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Subvencije naj bi pomagale preprečiti večji val odpuščanj, vprašanje pa je, ali so lahko učinkovite. Za nekaj mesecev zagotovo. Avtomobilska industrija in druge panoge nestrpno pričakujejo tovrstno pomoč.

"},{"kind":"html","content":"

Za leto ali celo dve pa, pravijo kritiki, subvencije zgolj zamrzujejo stanje na trgu dela brez potrebnega prestrukturiranja.

"},{"kind":"html","content":"

Subvencioniranje skrajšanega delovnika naj bi bil ukrep, veljaven od letošnjega do naslednjega poletja, država bi primaknila k plači tistih, ki bi delali 4 ali 6 ur na dan. Pokrila bi tudi sorazmerni del prispevkov. Subvencijo bi dobila tako delodajalec kot zaposleni, predvidene so varovalke proti izigravanju ukrepa.

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"272"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"437"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"18020"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/18020"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"139367","attributes":{"wp-id":354430,"date":"2020-04-28T00:40:25+02:00","modified":"2020-05-11T18:24:06+02:00","slug":"studio-ob-17-00-262","post-type":"post","title":"Razmere in zagate na nepremičninskem trgu","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/04/studio-ob-17-00-262/","content":"

Z odlokom o zaprtju prodajaln in lokalov, delom od doma ali čakanjem na delo so se tako rekoč čez noč spremenile navade. Povečal se je pomen domačega bivališča in zmanjšala potreba po poslovnih prostorih z izjemo skladišč. Kratkoročno oddajanje v najem prek spletnih platform je zamrlo. Nekateri lastniki zaprtih lokalov niso mogli plačati najemnin. Kaj je epidemija prinesla na nepremičninski trg in v najemna razmerja? Kakšne bodo cene na tem trgu? Bi morala država subvencionirati najemnine za zaprte poslovne prostore? O teh in podobnih vprašanjih voditeljica Maja Derčar in nepremičninski strokovnjaki v studiu odvetnik Damijan Brulc, nepremičninska agentka Stanka Solar in finančnica Maja Ostanek ter predstavnica bankStanislava Zadravec Caprirolo (posnet pogovor).

","excerpt":"Kdo bo plačeval najemnine? Se bodo (nekatere) nepremičnine pocenile?","featured-media-id":29934,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/studio-ob-17h/174692177","abovetitle":"","subtitle":"Kdo bo plačeval najemnine? Se bodo (nekatere) nepremičnine pocenile?","category-text":"False","permalink":"2020/04/studio-ob-17-00-262/","show-start":"2020-05-11T17:05:00+02:00","show-end":"2020-05-11T18:00:00+02:00","audio-length":"3388","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/05/11/RazmereinzagatenanepremininskemtrguMMC.PR1.20200511.1.1705.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174692177","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"385"},{"type":"Category","id":"443"}],"meta":{"count":2}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"437"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"29934"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29934"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"138279","attributes":{"wp-id":351555,"date":"2020-04-09T00:40:30+02:00","modified":"2020-04-22T18:27:05+02:00","slug":"studio-ob-17-00-249","post-type":"post","title":"Nov sveženj pomoči za podjetja in prebivalstvo","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/04/studio-ob-17-00-249/","content":"

Kljub krepitvi zaupanja v zmago nad novim koronavirusom se stopnjujeta skrb za delovna mesta ter pesimizem glede finančnega stanja in prihodnosti. Veliko podjetij se je zaradi ustavitve dejavnosti znašlo v neugodnem položaju. Vlada je včeraj potrdila nov sveženj pomoči, ključni v njem so predvideni ukrepi za zagotavljanje likvidnosti podjetjem. Je zanje dovolj predvidenih ugodnih posojil? Kaj v tem trenutku potrebujejo velika izvozna in kaj manjša podjetja? Kakšni so v teh časih odnosi z dobavitelji, kupci, zaposlenimi in bankami? Kakšni so vladni ukrepi in kaj si podjetniki želijo? O tem Maja Derčar z gosti.

","excerpt":"Z zakonom o zagotavljanju likvidnosti naj bi oblikovali dodaten kreditni potencial prek 2 milijardi evrov, da bo gospodarstvo lažje prebrodilo posledice epidemije","featured-media-id":29663,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/studio-ob-17h/174687946","abovetitle":"","subtitle":"Z zakonom o zagotavljanju likvidnosti naj bi oblikovali dodaten kreditni potencial prek 2 milijardi evrov, da bo gospodarstvo lažje prebrodilo posledice epidemije","category-text":"False","permalink":"2020/04/studio-ob-17-00-249/","show-start":"2020-04-22T17:05:00+02:00","show-end":"2020-04-22T18:00:00+02:00","audio-length":"3288","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/04/22/Studioob17-ihMMC.PR1.20200422.3.1705.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174687946","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"385"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"437"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"29663"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29663"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"138990","attributes":{"wp-id":353533,"date":"2020-04-21T16:53:18+02:00","modified":"2020-04-22T10:48:05+02:00","slug":"zlom-naftnega-trga","post-type":"post","title":"Zlom naftnega trga","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/04/zlom-naftnega-trga/","content":"

Po širitvi koronavirusa so se trgale dobaviteljske verige, mnogi globalni trgi so se zrušili zaradi ustavitve dejavnosti, včeraj pa je strmoglavil tudi glavni energent – nafta, tokrat ameriška. Za 30% se je znižala tudi cena nafte brent.

Že desetletje, odkar so Združene države Amerike odkrile nafto v skrilavcu, ki jo pridobivajo s hidravličnim vrtanjem, je črnega zlata na svetu dovolj. V zadnjem času je težava celo, da ga je preveč. Prodaja soda zahodnoteksaške nafte z majskim dobavnim rokom se je včeraj končala tako, da so trgovci plačevali kupcem namesto obratno. Nov udarec za ZDA torej. Kaj to pomeni zanje, za preostali svet in navsezadnje za nas? Odgovarjata poznavalca razmer in trgov Aleš Lokar in Kruno Abramovič.

","excerpt":"Cena nafte bo letos nizka, priložnost za trošarine","featured-media-id":29660,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174687807","abovetitle":"","subtitle":"Cena nafte bo letos nizka, priložnost za trošarine","category-text":"False","permalink":"2020/04/zlom-naftnega-trga/","show-start":"2020-04-21T14:30:00+02:00","show-end":"2020-04-21T14:50:00+02:00","audio-length":"657","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/04/22/Naftastrmoglavila4720230.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174687807","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"272"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"437"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"29660"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29660"}},"frontpage-image":{"data":{"type":"Media","id":"29660"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29660"}}}},{"type":"Post","id":"138175","attributes":{"wp-id":351301,"date":"2020-04-07T15:40:25+02:00","modified":"2020-04-07T15:54:05+02:00","slug":"korona-obveznice-bi-na-politicni-ravni-pomenile-znak-solidarnosti","post-type":"post","title":"Korona obveznice bi na politični ravni pomenile znak solidarnosti","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/04/korona-obveznice-bi-na-politicni-ravni-pomenile-znak-solidarnosti/","content":"

V trenutnem simetričnem šoku, ki ga povzroča epidemija, se morajo vse države brez izjeme zadolžiti. Premier Janša je konec marca skupaj z voditelji Belgije, Francije, Grčije, Irske, Italije, Luksemburga, Portugalske in Španije pozval k prizadevanjem za vzpostavitev skupnega evropskega dolžniškega instrumenta v boju proti koronavirusu.

Prepuščene trgu se države z izdajo obveznic zadolžujejo po različni ceni, donosnost na desetletne slovenske obveznice je za dobro odstotno točko višja od nemških. V splošnem je danes denar poceni, državne dolgove kupujejo večinoma finančne institucije, od teh jih nato kupi Evropska centralna banka.

Cena zadolževanja je zato precej manj pereča tema kot pred leti v času grške krize. Ne glede na to bi skupne obveznice pomenile političen izkaz solidarnosti. Nekdanji minister za finance, profesor Dušan Mramor se pridružuje pozivom k njihovi uvedbi. Z njim se je pogovarjala Maja Derčar

","excerpt":"Slovenija je v krogu držav, ki pozivajo k uvedbi korona obveznic. Nemčija, Avstrija in Nizozemska nasprotujejo ali izražajo pomisleke. Na kocki je obstoj Unije in evrskega območja, kot ju poznamo. ","featured-media-id":7627,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174684238","abovetitle":"","subtitle":"Slovenija je v krogu držav, ki pozivajo k uvedbi korona obveznic. Nemčija, Avstrija in Nizozemska nasprotujejo ali izražajo pomisleke. Na kocki je obstoj Unije in evrskega območja, kot ju poznamo. ","category-text":"False","permalink":"2020/04/korona-obveznice-bi-na-politicni-ravni-pomenile-znak-solidarnosti/","show-start":"2020-04-07T16:30:00+02:00","show-end":null,"audio-length":"436","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/04/07/Koronaobveznicebinapolitiniravnipomenileznaksolidarnosti4702377.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174684238","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Prepuščene trgu se države z izdajo obveznic zadolžujejo po različni ceni, donosnost na desetletne slovenske obveznice je za dobro odstotno točko višja od nemških. V splošnem je danes denar poceni, državne dolgove kupujejo večinoma finančne institucije, od teh jih nato kupi Evropska centralna banka.

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"272"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"437"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"7627"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/7627"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"137681","attributes":{"wp-id":349974,"date":"2020-03-30T12:49:38+02:00","modified":"2020-03-30T13:24:21+02:00","slug":"odziv-evrope-je-zaskrbljujoc","post-type":"post","title":"Odziv Evrope je zaskrbljujoč","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/03/odziv-evrope-je-zaskrbljujoc/","content":"

Vlade se odzivajo z velikimi proračunskimi »paketi«, obsežnim financiranjem »zamrznjenega stanja«. Ali to pomeni, da so vzele lekcijo iz finančne krize? Igor Kovač, raziskovalec na inštitutu za varnostne študije na Univerzi George Washington, pravi, da trenutnega šoka zaradi epidemije ne moremo primerjati z 2008, pač pa z 2001.

Evropa se ne more zediniti glede skupnega zadolževanja, skupnih t.i. koronaobveznic. A Kovač je razočaran zlasti zato, ker se vsaka država zapira in odziva po svoje. Evropa je impotentna.

Kako pomembno je, da državljani vemo, kdaj bo konec izrednih ukrepov? Nimamo namreč nobenega kazalnika za razglasitev konca ukrepov.

Z Igorjem Kovačem se je pogovarjala Maja Derčar.

","excerpt":"Igor Kovač, raziskovalec v Washingtonu, o tem, ali bo recesija ali ne, katero gospodarstvo bo izšlo močnejše in katero ošibljeno in o razočaranju nad razpršenim evropskim odzivom","featured-media-id":29311,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174682220","abovetitle":"","subtitle":"Igor Kovač, raziskovalec v Washingtonu, o tem, ali bo recesija ali ne, katero gospodarstvo bo izšlo močnejše in katero ošibljeno in o razočaranju nad razpršenim evropskim odzivom","category-text":"False","permalink":"2020/03/odziv-evrope-je-zaskrbljujoc/","show-start":"2020-03-30T16:30:00+02:00","show-end":null,"audio-length":"442","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/03/30/OdzivEvropejezaskrbljujo4692759.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174682220","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Evropa se ne more zediniti glede skupnega zadolževanja, skupnih t.i. koronaobveznic. A Kovač je razočaran zlasti zato, ker se vsaka država zapira in odziva po svoje. Evropa je impotentna.

"},{"kind":"html","content":"

Kako pomembno je, da državljani vemo, kdaj bo konec izrednih ukrepov? Nimamo namreč nobenega kazalnika za razglasitev konca ukrepov.

"},{"kind":"html","content":"

Z Igorjem Kovačem se je pogovarjala Maja Derčar.

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"272"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"437"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"29311"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29311"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"136619","attributes":{"wp-id":347087,"date":"2020-03-12T17:42:21+01:00","modified":"2020-03-25T23:12:52+01:00","slug":"studio-ob-17-00-230","post-type":"post","title":"Milijardno posredovanje države za preprečitev zloma gospodarstva in družbe","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/03/studio-ob-17-00-230/","content":"

V odgovor na zaustavitev gospodarstva in javnega življenja zaradi epidemije koronavirusa je vlada zasnovala 2 milijardi evrov vreden sveženj ukrepov za podjetja in prebivalstvo. Odpis dajatev, nadomestila plač in bolniških, dodatki, odlogi davkov in drugo naj bi pomagali ohraniti podjetja, delovna mesta, socialno stabilnost ter potenciale v znanosti, kulturi in družbi v splošnem. Bodo ukrepi izvedljivi in učinkoviti, kaj še manjka in kako jih bomo plačali? O tem voditeljica Maja Derčar s predstavniki vlade, gospodarstva, sindikatov in drugih.
\nGostje:
\n– Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Boštjan Gorjup
\n– Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič
\n– Član vladne svetovalne skupine, ekonomist Marko Jaklič

","excerpt":"Tudi Slovenija sprejema rekordne ukrepe za ublažitev posledic epidemije","featured-media-id":29230,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/studio-ob-17h/174681300","abovetitle":"","subtitle":"Tudi Slovenija sprejema rekordne ukrepe za ublažitev posledic epidemije","category-text":"False","permalink":"2020/03/studio-ob-17-00-230/","show-start":"2020-03-25T17:05:00+01:00","show-end":"2020-03-25T18:00:00+01:00","audio-length":"3303","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/03/25/Studioob17-ihMMC.PR1.20200325.3.1705.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174681300","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"385"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"437"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"29230"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29230"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"136746","attributes":{"wp-id":347419,"date":"2020-03-14T17:03:16+01:00","modified":"2020-03-14T17:08:00+01:00","slug":"pricakujem-da-letos-ne-bo-gospodarske-rasti","post-type":"post","title":"»Pričakujem, da letos ne bo gospodarske rasti«","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/03/pricakujem-da-letos-ne-bo-gospodarske-rasti/","content":"

Kljub že nastali škodi smo šele na začetku občutenja gospodarskih posledic širjenja novega koronavirusa. Prof. dr. Sašo Polanec z Ekonomske fakultete v Ljubljani pove, da lahko prehodni šok, ki ga povzroča epidemija, ublaži oziroma absorbira samo država. Zato pričakuje, da bo ta nosila večji del bremena in pri pomoči gospodarstvu puščala zneske odprte in podjetjem postavljala čim manj pogojev. Napoveduje tudi upad povpraševanja po trajnih dobrinah in pričakuje, da se bo javni dolg bistveno povečal.

Mislim, da bo ogromno skrbi treba nameniti velikim podjetjem, ker imajo vpliv na ostale agente. Ko veliki ne plačujejo računov, imajo vsi ostali velike težave. 50 milijonov proračunskih ukrepov se mi zdi res premajhen znesek.

","excerpt":"Ekonomist Sašo Polanec o občutnem padcu proizvodnje. Treba bo pomagati likvidnostno, pri zniževanju davčnih bremen, pri izplačilu plač","featured-media-id":5730,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174678717","abovetitle":"","subtitle":"Ekonomist Sašo Polanec o občutnem padcu proizvodnje. Treba bo pomagati likvidnostno, pri zniževanju davčnih bremen, pri izplačilu plač","category-text":"False","permalink":"2020/03/pricakujem-da-letos-ne-bo-gospodarske-rasti/","show-start":"2020-03-14T14:15:00+01:00","show-end":null,"audio-length":"474","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/03/14/Priakujemdaletosnebogospodarskerasti4675123.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174678717","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Mislim, da bo ogromno skrbi treba nameniti velikim podjetjem, ker imajo vpliv na ostale agente. Ko veliki ne plačujejo računov, imajo vsi ostali velike težave. 50 milijonov proračunskih ukrepov se mi zdi res premajhen znesek.

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"272"},{"type":"Category","id":"443"}],"meta":{"count":2}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"437"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"5730"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/5730"}},"frontpage-image":{"data":null}}}],"included":[{"type":"Author","id":"388","attributes":{"slug":"drago-balazicrtvslo-si","name":"Drago Balažič","twitter":"","facebook":"","title":"Novinar","description":"V novinarstvu je od začetka leta 1980, ko je začel v uredništvu dnevno-informativnih oddaj, med leti 1986–1988 pa je kot dopisnik Radia Ljubljana od blizu spremljal vzpon srbskega nacionalizma in začetek konca tedanje skupne države. Tik pred osamosvojitvijo in vojno v Sloveniji je za dobra štiri leta prevzel vodenje Informativnega programa Radia Slovenija. Konec leta 1995 se je preselil na televizijo, najprej na komercialno, kjer je vodil prvo informativno oddajo, od tam pa čez slaba tri leta na nacionalno. V letih 2001–2009 je bil dopisnik RTVS iz Zagreba, slabi dve leti po vrnitvi pa se je vrnil k »prvi ljubezni« - radiu.","image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_1647-360x360.jpg","image-landscape":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_1647-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"437","attributes":{"slug":"maja-dercarrtvslo-si","name":"Maja Derčar","twitter":"","facebook":"","title":"Novinarka","description":"","image":"http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2016/05/Maja-Derčar-360x360.jpg","image-landscape":""}},{"type":"Author","id":"447","attributes":{"slug":"marko-rozmanrtvslo-si","name":"Marko Rozman","twitter":"","facebook":"","title":"Novinar","description":"","image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_1656-360x360.jpg","image-landscape":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_1656-980x551.jpg"}},{"type":"Category","id":"272","attributes":{"wp-id":34,"description":"Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/aktualno/","name":"Aktualno","slug":"aktualno","parent-wp-id":0,"permalink":"aktualno/","show-description":"","show-image":null,"show-no-gradient":false,"broadcast-day":"","broadcast-hour":"","sidebar":"","hide-future":false,"show-removal-notice":false,"format":"wide","collection":false},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"101"}],"meta":{"count":1}}}},{"type":"Category","id":"385","attributes":{"wp-id":93,"description":"Aktualna oddaja vsak delovni dan v tednu, v kateri se odzivamo na dogajanje doma in po svetu. Dobra zgodba smo že 43 let. V tem času smo spremljali in komentirali vse pomembnejše teme.","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/","name":"Studio ob 17.00","slug":"studio-ob-17h","parent-wp-id":0,"permalink":"studio-ob-17h/","show-description":"Aktualna oddaja vsak delovni dan v tednu, v kateri se odzivamo na dogajanje doma in po svetu. Dobra zgodba smo že 43 let. V tem času smo spremljali in komentirali vse pomembnejše teme.","show-image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/07/podcast_naslovice_1400x1400_studio17-360x360.jpg","show-no-gradient":false,"broadcast-day":"","broadcast-hour":"","sidebar":"","hide-future":true,"show-removal-notice":false,"format":"square","collection":false},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"14"},{"type":"CategoryShowLink","id":"15"},{"type":"CategoryShowLink","id":"16"},{"type":"CategoryShowLink","id":"79"}],"meta":{"count":4}}}},{"type":"Category","id":"443","attributes":{"wp-id":510,"description":"","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/koronavirus/","name":"Koronavirus","slug":"koronavirus","parent-wp-id":0,"permalink":"koronavirus/","show-description":"","show-image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/alcohol-gel-818254_1920-1.jpg","show-no-gradient":false,"broadcast-day":"","broadcast-hour":"","sidebar":"","hide-future":true,"show-removal-notice":false,"format":"wide","collection":false},"relationships":{"show-links":{"data":[],"meta":{"count":0}}}},{"type":"Media","id":"18020","attributes":{"wp-id":255555,"title":"Avtomobilska industrija","caption":"","media-source":"Foto: Bobo","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/06/avtomobilska-industrija-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/06/avtomobilska-industrija-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/06/avtomobilska-industrija-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/06/avtomobilska-industrija-1200x757.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29230","attributes":{"wp-id":349143,"title":"2020-03-24 Mrak – foto TV Sovenija","caption":"","media-source":"TV Slovenija","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/2020-03-24-mrak-foto-tv-sovenija-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/2020-03-24-mrak-foto-tv-sovenija-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/2020-03-24-mrak-foto-tv-sovenija-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/2020-03-24-mrak-foto-tv-sovenija.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29311","attributes":{"wp-id":349977,"title":"Portret-Igor-Kovač-2018-08-16-P8161205-768×576","caption":"Igor Kovač","media-source":"https://igorkovac.com/","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/portret-igor-kovac-2018-08-16-p8161205-768x576-768x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/portret-igor-kovac-2018-08-16-p8161205-768x576-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/portret-igor-kovac-2018-08-16-p8161205-768x576-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/portret-igor-kovac-2018-08-16-p8161205-768x576.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29660","attributes":{"wp-id":353534,"title":"Nafta","caption":"FILE PHOTO: FILE PHOTO: FILE PHOTO: An oil pump jack pumps oil in a field near Calgary, Alberta, Canada on July 21, 2014. REUTERS/Todd Korol/File Photo","media-source":"Reuters","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/nafta-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/nafta-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/nafta-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/nafta-1200x800.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29663","attributes":{"wp-id":353574,"title":"2020-04-22 indusrija – foto BoBo","caption":"Revoz","media-source":"BoBo","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/2020-04-22-indusrija-foto-bobo-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/2020-04-22-indusrija-foto-bobo-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/2020-04-22-indusrija-foto-bobo-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/2020-04-22-indusrija-foto-bobo-1200x782.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29934","attributes":{"wp-id":356361,"title":"2020-05-11 Maja s17 – pix","caption":"","media-source":"Radio Slovenija","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/2020-05-11-maja-s17-pix-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/2020-05-11-maja-s17-pix-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/2020-05-11-maja-s17-pix-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/2020-05-11-maja-s17-pix-1200x900.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"30061","attributes":{"wp-id":357672,"title":"turtrwetrR7498","caption":"Slovenija,Bled, 15.03.2020, 15. marec 2020\nJezero Bled, Blejski otok, alge, panorama, grad, kopalièe turizem,koronavirus, covid 19\nFoto:Borut ivuloviè/BOBO","media-source":"Borut Živulovič/BOBO ","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/turtrwetrr7498-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/turtrwetrr7498-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/turtrwetrr7498-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/turtrwetrr7498-1200x800.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"30813","attributes":{"wp-id":364856,"title":"2020-06-18 s17 Maja pix - foto Radio Slovenija","caption":"","media-source":"Radio Slovenija","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/2020-06-18-s17-maja-pix-foto-radio-slovenija-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/2020-06-18-s17-maja-pix-foto-radio-slovenija-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/2020-06-18-s17-maja-pix-foto-radio-slovenija-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/2020-06-18-s17-maja-pix-foto-radio-slovenija-1200x900.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"31133","attributes":{"wp-id":371395,"title":"Podjetništvo","caption":"","media-source":"Bobo","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/podjetnistvo-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/podjetnistvo-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/podjetnistvo-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/podjetnistvo.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"5325","attributes":{"wp-id":154381,"title":"kovanci-denar","caption":"","media-source":"Pixbay/aleksandra85foto","media-source-url":"https://pixabay.com/en/money-coins-gold-currency-coin-605077/","src-large-url":"//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/03/kovanci-denar-900x600.jpg","src-small-url":"//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/03/kovanci-denar-360x215.jpg","src-square-url":"//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/03/kovanci-denar-360x360.jpg","src-lightbox-url":"//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/03/kovanci-denar.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"5730","attributes":{"wp-id":147378,"title":"vizija-razvoj-ekonomija-gospodarstvo","caption":"","media-source":"geralt/Pixbay","media-source-url":"https://pixabay.com/en/symbol-arrow-direction-top-trend-95716/","src-large-url":"//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/02/vizija-razvoj-ekonomija-gospodarstvo-900x600.jpg","src-small-url":"//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/02/vizija-razvoj-ekonomija-gospodarstvo-360x215.jpg","src-square-url":"//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/02/vizija-razvoj-ekonomija-gospodarstvo-360x360.jpg","src-lightbox-url":"//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/02/vizija-razvoj-ekonomija-gospodarstvo-1024x682.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"7627","attributes":{"wp-id":109701,"title":"dusan-mramor","caption":"","media-source":"rtvslo.si / BoBo","media-source-url":"","src-large-url":"//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2016/07/dusan-mramor-809x600.jpg","src-small-url":"//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2016/07/dusan-mramor-360x215.jpg","src-square-url":"//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2016/07/dusan-mramor-360x360.jpg","src-lightbox-url":"//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2016/07/dusan-mramor-1024x760.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}}],"meta":{"pagination":{"page":1,"pages":11,"count":131}}}