{"links":{"first":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?authors__slug=magda-tusarrtvslo-si&include=categories%2Cfeatured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=1&page_size=12","last":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?authors__slug=magda-tusarrtvslo-si&include=categories%2Cfeatured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=12&page_size=12","next":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?authors__slug=magda-tusarrtvslo-si&include=categories%2Cfeatured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=2&page_size=12","prev":null},"data":[{"type":"Post","id":"141926","attributes":{"wp-id":363342,"date":"2020-06-13T00:41:50+02:00","modified":"2020-06-26T20:00:04+02:00","slug":"kulturni-fokus-237","post-type":"post","title":"Umetnost spomina","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/06/kulturni-fokus-237/","content":"

»Malo ljudi ve, da so Grki, ki so iznašli številne umetnosti, iznašli umetnost spomina, ki jo je, tako kot večino drugih umetnosti, prevzel Rim, od koder je prišla v evropsko tradicijo.«
\nTo so uvodne besede, zapisane v knjigi Umetnost spomina Frances A. Yates in tema, ki jo bomo predstavili v oddaji Kulturni fokus. Dandanes, po revolucijah na številnih področjih človekovega življenja, večtisočletnem tehničnem napredku, razvoju pisave, tiska, digitalnih medijev in drugega, kar antika ni poznala ali pa zelo slabo, se umetnost spomina zdi precej zanemarjena človeška dejavnost, znanstveni svet pa jo velikokrat vidi kot manj pomembno vejo, obstranko temo, slepo ulico za raziskovanje… Starogrška iznajdba, kako organizirati, vtisniti, priklicati ali aktivirati spomin, je bila nekdaj vseeno življenjskega pomena. Knjiga Frances Yates, ki je izšla pri Studii Humanitatis, prevedla pa jo je Katja Jenčič, je tudi izhodišče za pogovor z dr. Igorjem Škamperletom, ki je napisal spremno študijo.

","excerpt":"Sposobnost podajanja dolgih govorov in podobe v sobah hiše, ki jo poznamo","featured-media-id":30943,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/kulturni-fokus/174702874","abovetitle":"","subtitle":"Sposobnost podajanja dolgih govorov in podobe v sobah hiše, ki jo poznamo","category-text":"False","permalink":"2020/06/kulturni-fokus-237/","show-start":"2020-06-26T20:00:00+02:00","show-end":"2020-06-26T21:00:00+02:00","audio-length":"2958","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/06/26/Umetnostspomina4817473.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174702874","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"319"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"436"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"30943"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30943"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"141556","attributes":{"wp-id":361727,"date":"2020-06-06T01:30:37+02:00","modified":"2020-06-19T20:00:04+02:00","slug":"kulturni-fokus-238","post-type":"post","title":"Reke slovanstva, njihovi pritoki in naplavina","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/06/kulturni-fokus-238/","content":"

»Soglasja o določitvi vsebine pojma narod ni,« zapiše dddr. Andrej Pleterski, ki v ilustrirani knjižni izdaji o zgodovini slovenstva z naslovom Kdo smo (risbo je prispevala Janja Rihter) polemizira z razlagami o nastanku narodov kot zgodovinsko izoblikovanimi, s posebnimi elementi povezanimi, stalnimi skupnostmi ljudi, ki so se oblikovale proti koncu srednjega veka. »Po tej razlagi so narodi tvorbe s kratko zgodovino in megleno ter skoraj poljubno dolgo predzgodovino,« se ne strinja Pleterski, ki v zvezi s tem opozarja predvsem na komponento spremenljivosti narodov.
\nV uvodnih duhovito in resno zastavljenih izhodiščih knjige, ki jo »necenzurirano samo za odrasle in otroke v spremstvu staršev ali skrbnikov« namenja širšemu bralstvu, vseeno ponudi predpostavko, »da Slovenci so narod in da je ta narod nekako nastal«. Seveda je zato treba poiskati globoke korenine slovanskega drevesa, v različnih teorijah rastočega ob rekah Pripjat, Dnjester, Djeper, Donec … No, kot meni avtor, se je moderni slovenski narod začel kot kulturni projekt Žige Zoisa.
\nKnjiga, ki je izšla pri ZRC SAZU, je na voljo tudi kot prosto dostopni PDF na naslovu: https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/book/1911
\nV podobe minulega, nevidnega časa, zlitega v tisočletja in stoletja migracij, se bomo zazrli tudi v oddaji Kulturni fokus in se premestili na poti neprestanih mobilnosti, po katerih so se ljudje različnih identitet zgrinjali do našega, danes slovenskega ozemlja.

Dddr. Andrej Pleterski sicer kot zgodovinar, arheolog in etnolog prepleta številna znanja, s katerimi nam poskuša, z različnih zornih kotov in s sprehodi po mitičnih pokrajinah, razložiti našo kulturno pojavnost.

","excerpt":"\"Če rečemo, da je narod spremenljiva skupnost prava, prepričanj, delovanja, sporazumevanja in identitete, potem so narodi na svetu že mnogo tisočletji\"","featured-media-id":30815,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/kulturni-fokus/174701497","abovetitle":"","subtitle":"\"Če rečemo, da je narod spremenljiva skupnost prava, prepričanj, delovanja, sporazumevanja in identitete, potem so narodi na svetu že mnogo tisočletji\"","category-text":"False","permalink":"2020/06/kulturni-fokus-238/","show-start":"2020-06-19T20:00:00+02:00","show-end":"2020-06-19T21:00:00+02:00","audio-length":"3326","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/06/19/Rekeslovanstvanjihovipritokiinnaplavina4805588.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174701497","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"319"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"436"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"30815"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30815"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"140783","attributes":{"wp-id":358632,"date":"2020-05-23T00:41:24+02:00","modified":"2020-06-05T20:00:03+02:00","slug":"kulturni-fokus-236","post-type":"post","title":"Ljubljana in njen zgodnji novi vek","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/05/kulturni-fokus-236/","content":"

Obdobje zgodnjega novega veka je že zarisalo arhitekturne obrise današnje Ljubljane in jo uvrstilo na kulturnozgodovinski zemljevid Evrope. Čeprav je morda kdaj puščala vtis provincialnosti, je njena družbena elita spodbujala kulturo in umetnost, znanost in oblike duhovnega življenja. Ljubljana kot središče Kranjske se je odpirala humanističnim, protestantskim in razsvetljenskim idejam. Kljub socialnemu prepadu med plemiško in meščansko elito ter nižjimi sloji ne gre spregledati naporov za vzpostavitev elementarnega šolstva, mobilnosti in priseljevanja, slediti je treba razvoju trgovanja, rokodelstva, obogatitvi znanosti, duhovnosti in ustvarjalnosti. Tudi takrat, od 16. do 18. stoletja, pa niso na glas govorili o nekaterih vsebinah vsakdanjega življenja, saj so v virih redko zapisani tabuji umivanja, stranišč, menstruacije ali prostitucije. Že lani so v Mestnem muzeju Ljubljana odprli razstavo z naslovom KNJIGA. ZNANJE. RAZUM. Od protestantizma do razsvetljenstva (1500–1800), o kateri bo govor v tokratni oddaji Kulturni fokus, v kateri bo gostja dr. Irena Žmuc, avtorica razstave.

","excerpt":"Plemenitenje razumskega in duhovnega sveta, nova znanja in vedenja, viteški turnirji, čarovniški procesi, pijančevanje, kockanje, nesnaga...","featured-media-id":30429,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/kulturni-fokus/174698342","abovetitle":"","subtitle":"Plemenitenje razumskega in duhovnega sveta, nova znanja in vedenja, viteški turnirji, čarovniški procesi, pijančevanje, kockanje, nesnaga...","category-text":"False","permalink":"2020/05/kulturni-fokus-236/","show-start":"2020-06-05T20:00:00+02:00","show-end":"2020-06-05T21:00:00+02:00","audio-length":"3280","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2020/06/05/ZgodnjinovivekvLjubljani4786018.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174698342","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"319"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"436"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"30429"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30429"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"140025","attributes":{"wp-id":356136,"date":"2020-05-09T12:30:37+02:00","modified":"2020-05-23T15:31:13+02:00","slug":"kulturni-fokus-234","post-type":"post","title":"Doba velikih migracij na Slovenskem","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/05/kulturni-fokus-234/","content":"

» Sredi 19. stoletja se je na Slovenskem začelo obdobje, znano kot doba velikih migracij. Takrat so, tako kot že prej druge dele Evrope, širši srednjeevropski prostor zajela množična migracijska gibanja. Do druge svetovne vojne je ozemlje današnje Slovenije za stalno zapustilo okrog 440.000 prebivalcev. Takemu demografskemu primanjkljaju na ozemlju, ki je takrat štelo 1,5 milijona prebivalcev, so botrovali migracijski procesi različnih intenzivnosti in usmeritev, umeščeni med politična, ekonomska, kulturna in družbena dogajanja. Knjiga predstavi glavne obrise množičnih migracij, ki so ključno zaznamovale zgodovino slovenskega prostora, ter organizacijske in kulturno-umetniške dosežke slovenskih migrantov v novih domovinah. Namen knjige je tudi skozi življenjske zgodbe pokazati, kako so bile selitve vedno sestavni del vsakdanjega življenja v določenem zgodovinskem obdobju, v določenem lokalnem okolju in določeni družinski strategiji preživetja. Ob tem želi razprava istočasno obravnavati izseljevanje in priseljevanje kot skupno doživljanje in izkušnjo posameznega človeka, ki je vedno oboje hkrati, izseljenec in priseljenec.«

To lahko beremo na hrbtni strani monografije Doba velikih migracij na Slovenskem, v kateri se raziskovalni pogledi, premisleki in sklepi, prepletajo s pisnimi pričevanji ljudi, ki so delili izkušnje, motive in vizije ter spregovorili o vodilih za uresničevanje zastavljenih življenjskih načrtov, ali o težkih usodah v neusmiljenih zgodovinskih, ekonomskih, socialnih in političnih okoliščinah, zaradi katerih je bila odločitev za migracijo neizbežna. Gosta oddaje Kulturni fokus sta soavtorja izčrpne knjige dr. Mirjam Milharčič Hladnik in dr. Aleksej Kalc (poleg njiju se je avtorsko podpisala tudi že upokojena dr. Janja Žitnik Serafin ), ki delujeta na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU.

","excerpt":"Odhodi od doma, selitve, vrnitve in zadnji pozdravi Slovencev v kontekstu evropskih migracij","featured-media-id":30150,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/kulturni-fokus/174694985","abovetitle":"","subtitle":"Odhodi od doma, selitve, vrnitve in zadnji pozdravi Slovencev v kontekstu evropskih migracij","category-text":"False","permalink":"2020/05/kulturni-fokus-234/","show-start":"2020-05-22T20:00:00+02:00","show-end":"2020-05-22T21:00:00+02:00","audio-length":"3486","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2020/05/22/DobavelikihmigracijnaSlovenskem4768662.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174694985","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"319"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"436"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"30150"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30150"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"139247","attributes":{"wp-id":354164,"date":"2020-04-26T00:39:20+02:00","modified":"2020-05-09T14:30:04+02:00","slug":"sobotno-branje-184","post-type":"post","title":"Bernhard Schlink: Olga","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/04/sobotno-branje-184/","content":"

Roman Olga pisatelja Bernharda Schlinka, ki velja za enega najpomembnejših sodobnih nemških klasikov, tudi tokrat odnose med junaki gradi na družbenozgodovinski stvarnosti in na veliki zgrešeni, nacistični, fantazijski zgodbi, ki se začne z velikopoteznimi hotenji proti koncu 19. stoletja in se konča s študentskimi upori v 70. letih prejšnjega stoletja. Na ozadju sanj in travm pa se pletejo ljubezenska čustva dveh junakov, ki trčita ob zid družbenih omejitev, saj te ne dovoljujejo porok med predstavniki različnih slojev. O romanu Olga tokrat v Sobotnem branju!

","excerpt":"Ljubezensko razmerje v okovih družbenih zapovedi in velike sanje o brezmejni velikonemški pustolovščini","featured-media-id":29915,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/sobotno-branje/174691760","abovetitle":"","subtitle":"Ljubezensko razmerje v okovih družbenih zapovedi in velike sanje o brezmejni velikonemški pustolovščini","category-text":"False","permalink":"2020/04/sobotno-branje-184/","show-start":"2020-05-09T14:30:00+02:00","show-end":"2020-05-09T15:04:00+02:00","audio-length":"1045","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/05/09/BernhardSchlinkOlga4749685.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174691760","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

Zahodna afriška celinska država Burkina Faso, ki človeka prevzame zaradi mikavne magičnosti glasbe, ritualnih plesov in mask, zadnja leta pa zaradi terorja čeznacionalnih terorističnih skupin sodi med nevarne države, se je socialni antropologinji, dr. Lizi Debevec usedla v srce in postala njena domovina. Podobno je njen dom postala severovzhodna država Etiopija, v kateri je več let raziskovala, poučevala in živela. Vsakdanje življenjske prakse je skozi osebne zgodbe z antropološkimi metodami preučevala torej v Deželi pokončnih ljudi, kar odkriva pomen imena Burkina Faso, in v “križišču ljudstev”, najstarejši afriški državi, razgibani, pestri, slikoviti »zibelki človeške civilizacije”, saj so v Etiopiji našli več milijonov let staro okostje ženskega človečnjaka, ki ga poznamo po imenu Lucy. Z gostjo Lizo Debevec, ki je pred tedni prispela nazaj v Slovenijo, kjer čaka na odhod na Švedsko, se bo Magda Tušar pogovarjala o različnih obrazih obeh držav, ki ju je, tako kot skoraj ves svet, zajela pandemija koronavirusa, dotaknili se bosta tudi njenega poklicnega ukvarjanja z vodo, saj je v Etiopiji Liza Debevec delovala v okviru Mednarodnega inštituta za upravljanje z vodo.

","excerpt":"Slovenska dr. socialne antropologije o bivanju v Etiopiji in Burkini Faso ter sedanjem \"bivanju v trenutku\"","featured-media-id":29859,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/intervju-radio/174690889","abovetitle":"","subtitle":"Slovenska dr. socialne antropologije o bivanju v Etiopiji in Burkini Faso ter sedanjem \"bivanju v trenutku\"","category-text":"False","permalink":"2020/04/intervju-233/","show-start":"2020-05-06T10:10:00+02:00","show-end":"2020-05-06T11:00:00+02:00","audio-length":"2907","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/05/06/LizaDebevec4741115.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174690889","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"309"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"436"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"29859"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29859"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"138406","attributes":{"wp-id":351992,"date":"2020-04-11T00:41:05+02:00","modified":"2020-04-24T20:00:04+02:00","slug":"kulturni-fokus-231","post-type":"post","title":"Argonavti zahodnega Pacifika","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/04/kulturni-fokus-231/","content":"

Za socialno in kulturno antropologijo je leto 1922 pomembna prelomnica: tako za področje samo kot njegovo metodologijo. Takrat sta namreč izšli za antropologijo ključni monografiji Andamanski otočani Radcliffe-Browna in Argonavti zahodnega Pacifika Bronisława Malinowskega, ki sta nastali na podlagi terenskega dela in dolgotrajnega raziskovanja z opazovanjem in udeležbo med staroselci. Stote obletnice izdaje omenjenih knjig še ni bilo, je pa šele pred dobrima dvema letoma pri nas v prevodu izšlo monumentalno delo Malinowskega, ki v svojem jedru poleg sorodstva, ekonomije, pravil porok, raziskav magije in drugih vidikov življenja nezahodne kulture domačinov na Trobriandskih otokih opisuje tamkajšnjo kulo. Tako se imenuje dvosmerno tradicionalno potovanje s kanuji med otoki, katerega smisel je sklepanje partnerstev in z njim povezana blagovna, simbolna in duhovna ceremonialna izmenjava. V oddaji Kulturni fokus o pomenu in idealizaciji očeta britanske socialne antropologije, njegovem odkritju do tedaj še neznanih načinov življenja v Melaneziji ter o njegovem stoletnem odmevu v humanistiki. Gostje oddaje so dr. Rajko Muršič in dr. Peter Simonič s Filozofske fakultete ter doktorska študentka Nežka Struc, ki je bila ena izmed prevajalk monografije, ki je izšla pri Založbi Aristej; vsi so prispevali tudi članke za tokratno izdajo Dialogov.

","excerpt":"Monumentalno delo Bronisława Malinowskega in pomen izsledkov njegove etnografije danes ","featured-media-id":29739,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/kulturni-fokus/174688520","abovetitle":"","subtitle":"Monumentalno delo Bronisława Malinowskega in pomen izsledkov njegove etnografije danes ","category-text":"False","permalink":"2020/04/kulturni-fokus-231/","show-start":"2020-04-24T20:00:00+02:00","show-end":"2020-04-24T21:00:00+02:00","audio-length":"3398","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/04/24/ArgonavtizahodnegaPacifika4723725.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174688520","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"319"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"436"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"29739"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29739"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"137567","attributes":{"wp-id":349714,"date":"2020-03-28T00:41:16+01:00","modified":"2020-04-10T20:00:06+02:00","slug":"kulturni-fokus-232","post-type":"post","title":"Antropologinja Branislava Sušnik","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/03/kulturni-fokus-232/","content":"

»Med Indijance!« je bilo geslo dr. Branislave Sušnik, ki je vse svoje življenje posvetila znanstvenemu, akademskemu in terenskemu delu. Čeprav jo je po študiju na Filozofski in Teološki fakulteti ter po pridobivanju številnih znanj na tujem, ki so vključevala zgodovino in etnozgodovino, kulture in religije ter klasično primerjalno jezikoslovje, vleklo proti Kitajski, je po drugi svetovni vojni dokončno zapustila Slovenijo in vse življenje ostala v Južni Ameriki. Tam je kot etnologinja in antropologinja teoretično razvijala socialno antropologijo in zgodovino Paragvaja, po več mesecev prebivala med staroselskimi skupnostmi te dežele, preučevala njihove jezike, navade, običaje ter religiozno življenje. Pred 100 leti v Medvodah rojena in v Sloveniji dolgo zamolčana znanstvenica, ki je poleg tega vodila Etnografski muzej dr. Andrésa Barbera iz Asuncióna, predavala ter vodila katedro za ameriško arheologijo in etnologijo na tamkajšnji državni univerzi, je v Paragvaju dobila številna najvišja priznanja za znanost. Paragvajska pošta je izdala znamko z njenim portretom, odkrili so ji spominsko ploščo, po njej sta poimenovani tudi ulica in znanstvena nagrada.
\n100. obletnici rojstva Branislave Sušnik namenjamo pozornost tudi pri nas. V Slovenskem etnografskem muzeju bodo novembra v sodelovanju z Etnografskim muzejem dr. Andrésa Barbera odprli mednarodno razstavo z naslovom La Doktora, slovenska raziskovalka v Paragvaju. Avtorica razstave je dr. Mojca Terčelj s Fakultete za humanistične študije Koper. Omenjena znanstvenica sodeluje pri ciljnem raziskovalnem projektu Dr. Branislava Sušnik in sodobniki – ambasadorji slovenske znanosti v Južni Ameriki, ki ga vodi prof. dr. Aleksander Panjek. Izsledke te raziskave bodo predstavili na mednarodni konferenci 18. in 19. novembra 2020 v Cankarjevem domu v Ljubljani ter v prispevkih znanstvene revije Dve domovini.
\nV okviru posebnega projekta njeno delo raziskujejo in se mu posvečajo v njenem rojstnem kraju. Dosežke dveletnega raziskovanja je skupina založbe Malinc v sodelovanju s kulturnimi ustanovami iz Medvod, urugvajsko-slovenskim umetnikom Franciscom Tomsichem ter s pomočjo antropologinje in vizualne umetnice Henrike von Dewitz strnila pod imenom Bivališča Branislave Sušnik. Razstavo, ki bi morala biti na ogled v Knjižnici Medvode, so zaradi novega koronavirusa prestavili na splet, kjer na naslovu branislavasusnik.wordpress.com vsak dan po malem razpirajo pogled na dejanska in metaforična bivališča Branislave Sušnik.

","excerpt":"Neumorna, mala, krhka ženska, ki ni poznala meje med dnevom in nočjo, med paragvajskimi šamani","featured-media-id":29483,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/kulturni-fokus/174685180","abovetitle":"","subtitle":"Neumorna, mala, krhka ženska, ki ni poznala meje med dnevom in nočjo, med paragvajskimi šamani","category-text":"False","permalink":"2020/03/kulturni-fokus-232/","show-start":"2020-04-10T20:00:00+02:00","show-end":"2020-04-10T21:00:00+02:00","audio-length":"3480","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/04/10/AntropologinjaBranislavaSunik4708362.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174685180","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"319"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"436"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"29483"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29483"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"136782","attributes":{"wp-id":347461,"date":"2020-03-15T00:39:22+01:00","modified":"2020-03-28T17:03:07+01:00","slug":"sobotno-branje-183","post-type":"post","title":"Kristian Novak: Cigan, ampak najlepši","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/03/sobotno-branje-183/","content":"

Pisatelj Kristian Novak je eno najpomembnejših literarnih imen zadnjih let na Hrvaškem. Po večkrat ponatisnjenem romanu Črna mati zemla, je postal uspešnica tudi roman Cigan, ampak najlepši, ki je bil deležen ne le bralske in kritiške hvale, ampak je prejel tudi najuglednejše hrvaške literarne nagrade. Pisatelj Kristian Novak je bil nedavno tudi gost festivala literatur sveta Fabula, tako da smo, kot so mnogi prepričani, kanonsko besedilo sodobne hrvaške književnosti, dobili tudi v prevodu. Gre za zajetno branje, kalejdoskop prigod in usod, ki se plastijo v poljih družbenega, osebnega, čustvenega, sanjskega in razumskega. V tragikomični drami življenja dobrega in slabega, se romaneskne osebe, polnokrvni obstranci, med seboj sprti Romi in Hrvati ter Kurd iz Iraka, znajdejo na skupnem kraju zločina. Stičišče vseh tokov je namreč zatohel međimurski kraj, v katerem poleg nestrpnih prebivalcev, obremenjenimi s predsodki, bivajo tudi vse druge težave globalnega sveta. O kompozicijsko in slogovno zelo izvirnem romanu, babilonu različnih izrazov in jezikov v oddaji Sobotno branje.

","excerpt":"Glasovi, ki odmevajo povsod, čeprav govorijo o majhnih ljubeznih in vojnah na obrobju","featured-media-id":29297,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/sobotno-branje/174681927","abovetitle":"","subtitle":"Glasovi, ki odmevajo povsod, čeprav govorijo o majhnih ljubeznih in vojnah na obrobju","category-text":"False","permalink":"2020/03/sobotno-branje-183/","show-start":"2020-03-28T14:30:00+01:00","show-end":"2020-03-28T15:30:00+01:00","audio-length":"1005","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/03/28/Ciganampaknajlepi4691411.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174681927","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

Zgodbe gradu Cmurek, v katerem so dolga desetletja večinoma životarili ljudje, oskrbovanci, obstranci, pacienti, vklenjeni v ustanovo za duševno zdravje, oblikujejo vsebino filma režiserja Amirja Muratovića z naslovom Muzej norosti. V dokumentarnem filmu, v katerem se vrstijo pripovedi in izpovedi oskrbovancev, prebivalcev, tudi legende in literarni miti, se izriše portret življenja in zaselkov, ki so združeni v vas Trate v Slovenskih goricah, kjer Mura ločuje dve državi, Slovenijo in Avstrijo. Poleg podobe, ki je nastala na osnovi resničnih, izpričanih dejstev o delovanju totalne institucije, v filmu lahko spremljamo tudi tokove vzporednih zgodb, ki jih je ustvarila domišljija, katere rojstni kraj je Marija Snežna, naselje s cerkvijo in pošto, ki se sicer uradno imenuje Zgornja Velka. Poleg režiserja bosta v oddaji sodelovala tudi pisatelj Tone Partljič in dr. Rajko Muršič, etnolog in kulturni antropolog.

","excerpt":"Cmurek je kraj, ki v pesmi ne obstaja, in grad, v katerem je bila zaklenjena težka dediščina","featured-media-id":29289,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/kulturni-fokus/174681812","abovetitle":"","subtitle":"Cmurek je kraj, ki v pesmi ne obstaja, in grad, v katerem je bila zaklenjena težka dediščina","category-text":"False","permalink":"2020/03/muzej-norosti/","show-start":"2020-03-27T20:00:00+01:00","show-end":"2020-03-27T21:00:00+01:00","audio-length":"3321","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/03/27/Muzejjnorosti4690876.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174681812","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"319"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"436"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"29289"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29289"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"135933","attributes":{"wp-id":345190,"date":"2020-02-29T01:32:32+01:00","modified":"2020-03-13T20:00:04+01:00","slug":"kulturni-fokus-230","post-type":"post","title":"Meseci in letni časi","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/02/kulturni-fokus-230/","content":"

Menjavo letnih časov, spremembe v naravi so v mnogih tradicijah ljudje primerjali z vesoljnim redom obnavljanja. Različna ljudstva so tako iznašla ciklične koledarje, nekatera pa so datume postavljala v absolutni čas in točko začetka štetja. Del koledarskega leta so tudi meseci, ki so bili poimenovani po različnih božanstvih, vladarjih, številkah ali klimatskih značilnostih… Mesec marec, ki je bil v rimskem koledarju prvi mesec v letu, je dobil ime po bogu vojne Marsu, sušec je sicer staro slovensko ime za tretji mesec v letu, za čas, ko se zemlja napije snežnice in se začne sušiti… O mesecih in letnih časih, približno teden dni pred pomladnim enakonočjem in pred začetkom pomladi, tokrat v oddaji Kulturni fokus. Tudi letošnji, 11. Grošljev simpozij je bil posvečen tej temi. Dr. Katarina Šmid, ki prihaja s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem, bo tako v oddaji govorila o upodobitvi letnih časov na nagrobnih spomenikih Norika in Zgornje Panonije, dr. Monika Deželak Trojar z Znanstveno raziskovalnega centra SAZU se bo osredotočila na letne čase in mesece v dramskih besedilih ljubljanskih jezuitov, rimskim koledarjem in Makrobijeve Saturnalije so priljubljena tema Mateja Petriča s Filozofske fakultete v Ljubljani, dr. Luka Repanšek pa bo predstavil svet pred več tisočletji, letne čase v staro -in srednjevedskem obdobju.

","excerpt":"Astronomska znanja, koledarji s svetniki in prazniki, vreme v letnih časih","featured-media-id":29042,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/kulturni-fokus/174678540","abovetitle":"","subtitle":"Astronomska znanja, koledarji s svetniki in prazniki, vreme v letnih časih","category-text":"False","permalink":"2020/02/kulturni-fokus-230/","show-start":"2020-03-13T20:00:00+01:00","show-end":"2020-03-13T21:00:00+01:00","audio-length":"3120","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/03/13/Letniasi4674260.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174678540","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"319"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"436"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"29042"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29042"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"135586","attributes":{"wp-id":344239,"date":"2020-02-23T00:39:04+01:00","modified":"2020-03-13T18:36:26+01:00","slug":"sobotno-branje-176","post-type":"post","title":"Margaret Atwood: Testamenti","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/02/sobotno-branje-176/","content":"

Kanadska pisateljica Margater Atwood, ki raziskuje dediščino mitov in religij in obravnava politične, družbene teme, blizu ji je področje identitet, je najbolj zaslovela s kultnim in odmevnim romanom Deklina zgodba, ki je izšel že leta 1985. Po filmski in televizijski upodobitvi, se je nove zgodbe, v kateri tematizira stanje duha v gileadski diktaturi, lotila nedavno in presenetila. Bralci, ki so pričakovali razjasnitev usode depriviligirane in zasužnjene Odfrede, so ugotovili, da nov roman sicer motivno sledi prejšnjim zamislim o nečloveških razmerah v trdem in mračnem režimu, vendar glas prvoosebne pripovedovalke prevzamejo trije drugi: ženska, ki je podporni steber hierarhije patriarhalne teokracije in odraščajoči dekleti. Vse tri pa so žrtve, katerih spomenike bo okrivalo šele poznejše raziskovanje preteklosti. Roman Testamenti, ki je izšel 35 let po Deklini zgodbi, se začenja 15 let po Odfredinem odhodu s prizorišča, upor proti tiraniji pa se razrašča znotraj ekonomsko, podnebno, okoljsko in družbeno uničene totalitaristične republike in v sosednji državi, kamor s pomočjo aktivistov in vohunov poskuša zbežati čimveč žrtev sistema. Margaret Atwood ustvari nekakšno literarno različico arheologije spomina na ljudi, ki so brezimni okameneli v pozabi preteklih časov, najdbe, ki pričajo o njihovih dejanjih, pa jih znova obujajo v zgodovinskem spominu. V njem so spravljene tudi vse strahote brezpravnih družb, v katerih je človekova osebnost razvrednotena in obstoj upravičen zgolj z opravljanjem dolžnosti…Knjigo je prevedel Uroš Kalčič, urednica knjige, ki je izšla pri Založbi Mladinska knjiga pa je Darja Marinšek.

","excerpt":"Gilead od blizu ali življenje v tiraniji zločinske, puritanske teokracije ","featured-media-id":28884,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/sobotno-branje/174676775","abovetitle":"","subtitle":"Gilead od blizu ali življenje v tiraniji zločinske, puritanske teokracije ","category-text":"False","permalink":"2020/02/sobotno-branje-176/","show-start":"2020-03-07T14:30:00+01:00","show-end":"2020-03-07T15:30:00+01:00","audio-length":"991","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/03/06/MargaretAtwood-Testamenti4664493_1.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174676775","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"381"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"436"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"28884"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/28884"}},"frontpage-image":{"data":null}}}],"included":[{"type":"Author","id":"436","attributes":{"slug":"magda-tusarrtvslo-si","name":"Magda Tušar","twitter":"","facebook":"","title":"Novinarka","description":"","image":"http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/01/Magda-360x334.jpg","image-landscape":""}},{"type":"Category","id":"309","attributes":{"wp-id":53,"description":"Aktualni pogovori z gosti","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/intervju/","name":"Intervju","slug":"intervju","parent-wp-id":0,"permalink":"intervju/","show-description":"Aktualni pogovori z gosti","show-image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/01/intervju-1400x1400_px34-360x360.jpg","show-no-gradient":false,"broadcast-day":"","broadcast-hour":"","sidebar":"","hide-future":true,"show-removal-notice":false,"format":"square"},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"5"},{"type":"CategoryShowLink","id":"56"},{"type":"CategoryShowLink","id":"81"}],"meta":{"count":3}}}},{"type":"Category","id":"319","attributes":{"wp-id":28,"description":"V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči.","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/kulturni-fokus/","name":"Kulturni fokus","slug":"kulturni-fokus","parent-wp-id":0,"permalink":"kulturni-fokus/","show-description":"V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči.","show-image":"//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/02/4191970931_7e48b8000a_b-1024x600.jpg","show-no-gradient":false,"broadcast-day":"petek","broadcast-hour":"20:00","sidebar":"","hide-future":false,"show-removal-notice":false,"format":"wide"},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"8"},{"type":"CategoryShowLink","id":"9"},{"type":"CategoryShowLink","id":"61"},{"type":"CategoryShowLink","id":"63"}],"meta":{"count":4}}}},{"type":"Category","id":"381","attributes":{"wp-id":27,"description":"Oddaja je namenjena pogovoru z enim, po navadi pa z dvema sogovornikoma, in sicer o temi, ki je tako ali drugače povezana z literaturo. Oddaja Sobotno branje govori o knjigah na drugačen način. Kakšen? Poslušajte jo.","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/sobotno-branje/","name":"Sobotno branje","slug":"sobotno-branje","parent-wp-id":0,"permalink":"sobotno-branje/","show-description":"Oddaja je namenjena pogovoru z enim, po navadi pa z dvema sogovornikoma, in sicer o temi, ki je tako ali drugače povezana z literaturo. Oddaja Sobotno branje govori o knjigah na drugačen način. Kakšen? Poslušajte jo.","show-image":"//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/02/5088254388_3a32e61ab8_b-1024x600.jpg","show-no-gradient":false,"broadcast-day":"sobota","broadcast-hour":"14:30","sidebar":"","hide-future":true,"show-removal-notice":false,"format":"wide"},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"8"},{"type":"CategoryShowLink","id":"9"},{"type":"CategoryShowLink","id":"78"},{"type":"CategoryShowLink","id":"87"}],"meta":{"count":4}}}},{"type":"Media","id":"28884","attributes":{"wp-id":346191,"title":"unnamed (3)","caption":"z naslovnice knjige Testamenti","media-source":"M. Tušar","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/unnamed-3-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/unnamed-3-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/unnamed-3-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/unnamed-3-900x1200.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29042","attributes":{"wp-id":347321,"title":"earth-1614896_960_720 (2)","caption":"","media-source":"pixabay","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/earth-1614896_960_720-2-960x551.png","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/earth-1614896_960_720-2-360x215.png","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/earth-1614896_960_720-2-360x360.png","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/earth-1614896_960_720-2.png","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29289","attributes":{"wp-id":349654,"title":"smurek","caption":"Notranjost Muzeja norosti","media-source":"MMC RTV SLO","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/smurek-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/smurek-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/smurek-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/smurek.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29297","attributes":{"wp-id":349760,"title":"20200328_144616","caption":"Naslovnica v slovenščino prevedene knjige Cigan, ampak najlepši, ki je izšla pri Beletrini","media-source":"Prvi","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/20200328_144616-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/20200328_144616-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/20200328_144616-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/20200328_144616-1200x900.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29483","attributes":{"wp-id":351716,"title":"65665131","caption":"","media-source":"Dokumentacija Slovenskega etnografskega muzeja","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/65665131-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/65665131-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/65665131-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/65665131-1200x800.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29739","attributes":{"wp-id":354052,"title":"Argonavti zahodnega Pacifika (002)","caption":"","media-source":"Založba Aristej","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/argonavti-zahodnega-pacifika-002-815x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/argonavti-zahodnega-pacifika-002-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/argonavti-zahodnega-pacifika-002-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/argonavti-zahodnega-pacifika-002.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29859","attributes":{"wp-id":355502,"title":"8F12760B-13A0-45A3-BDCB-F18A3646AD7A","caption":"dr. Liza Debevec","media-source":"osebni arhiv","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/8f12760b-13a0-45a3-bdcb-f18a3646ad7a-980x551.jpeg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/8f12760b-13a0-45a3-bdcb-f18a3646ad7a-360x215.jpeg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/8f12760b-13a0-45a3-bdcb-f18a3646ad7a-360x360.jpeg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/8f12760b-13a0-45a3-bdcb-f18a3646ad7a-1200x902.jpeg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29915","attributes":{"wp-id":356055,"title":"20200506_134954_Burst01","caption":"naslovnica knjige Olga","media-source":"Prvi","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/20200506_134954_burst01-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/20200506_134954_burst01-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/20200506_134954_burst01-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/20200506_134954_burst01-1200x900.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"30150","attributes":{"wp-id":358516,"title":"20200522_143640","caption":"Naslovnica knjige","media-source":"Prvi","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/20200522_143640-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/20200522_143640-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/20200522_143640-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/20200522_143640-1200x900.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"30429","attributes":{"wp-id":361569,"title":"41e6007507b376e024b2ccc235387a05","caption":"","media-source":"foto: Mestni muzej Ljubljana","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/41e6007507b376e024b2ccc235387a05-1-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/41e6007507b376e024b2ccc235387a05-1-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/41e6007507b376e024b2ccc235387a05-1-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/41e6007507b376e024b2ccc235387a05-1-1200x800.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"30815","attributes":{"wp-id":364875,"title":"20200619_105953","caption":"iz knjige Kdo smo","media-source":"Prvi","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/20200619_105953-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/20200619_105953-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/20200619_105953-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/20200619_105953-1200x900.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"30943","attributes":{"wp-id":366407,"title":"20200626_143039","caption":"naslovnica knjige Umetnost spomina","media-source":"Prvi","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/20200626_143039-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/20200626_143039-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/20200626_143039-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/20200626_143039-1200x900.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}}],"meta":{"pagination":{"page":1,"pages":12,"count":138}}}