{"links":{"first":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?authors__slug=magda-tusarrtvslo-si&include=categories%2Cfeatured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=1&page_size=12","last":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?authors__slug=magda-tusarrtvslo-si&include=categories%2Cfeatured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=13&page_size=12","next":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?authors__slug=magda-tusarrtvslo-si&include=categories%2Cfeatured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=2&page_size=12","prev":null},"data":[{"type":"Post","id":"147764","attributes":{"wp-id":385965,"date":"2020-09-12T00:31:58+02:00","modified":"2020-09-25T20:00:04+02:00","slug":"kulturni-fokus-241","post-type":"post","title":"Ljudski pisatelj in zgodbar France Bevk","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/09/kulturni-fokus-241/","content":"

»Bevka poznamo kot najbolj plodovitega sodobnega pripovednika, ki zaleže v svoji ožji domovini za celo generacijo.«
\nTa stavek je napisal Anton Slodnjak v Dejanju že leta 1940, vendar so se dela Franceta Bevka, za katerega mnogi menijo, da je zelo ljudski pisatelj, predvsem pa fabulativno bogat, potem še dolgo množila in množila. Njegova bibliografija namreč obsega 164 naslovov, zato je po številu knjig naš najbolj plodovit avtor. Po vojni je izšlo približno sto knjig »zgodbarja«, med katerimi prevladuje mladinska literatura. Nedavno je pri Mladinski knjigi izšla monografija o pisatelju, album z naslovom France Bevk: od Pesterne do Čedermaca. V njem je zbrano najrazličnejše gradivo, različni dokumenti in korespondenca, slikovno gradivo, sploh pa je orisan življenjski in literarni portret Franceta Bevka, ki so ga z različnih zornih kotov zaobjeli in prikazali Boris Jukić, Vladka Tucovič Sturman, Alenka Puhar, Marija Mercina, Urška Perenič, Krištof Jacek Kozak, Miroslav Košuta ter Željko Kozinc in s ponatisi Kristina Brenkova in Andrej Budal. Magda Tušar je, poleg urednice Nele Malečkar, tri izmed avtorjev besedil povabila v oddajo Kulturni fokus.

","excerpt":"O našem najbolj plodovitem pisatelju, glasniku primorskih ljudi","featured-media-id":32980,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/kulturni-fokus/174720684","abovetitle":"","subtitle":"O našem najbolj plodovitem pisatelju, glasniku primorskih ljudi","category-text":"False","permalink":"2020/09/kulturni-fokus-241/","show-start":"2020-09-25T20:00:00+02:00","show-end":"2020-09-25T21:00:00+02:00","audio-length":"3347","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/09/25/FranceBevk4914763.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174720684","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

Romaneskni prvenec Resnično življenje belgijske pisateljice Adeline Dieudonné je pripoved o osmih letih travmatičnega odraščanja v disfunkcionalni družini. V njem gre za spopad s travmatičnimi okoliščinami, z nasilnim, tiranskim očetom in z demoni, ki se naselijo v otroške možgane in dušo, za stopanje nad svet realnega, da bi zanj iz domišljije in iz znanstvenih formul pričarali možnosti odrešitve. Usodno zaznamovan, nežen in topel sestrsko bratski odnos se namreč nenadoma skrha, vendar težko predstavljiva tragedija v deklici sproži moč, da se odloči za pletenje socialne mreže in za iskanje prave, dokončne rešitve iz ujetosti v travmo.

","excerpt":"Domišljijska znanstvena avantura, ki učinkuje v realnosti, reši otroka in uniči zver v človeku ","featured-media-id":32821,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/sobotno-branje/174719057","abovetitle":"","subtitle":"Domišljijska znanstvena avantura, ki učinkuje v realnosti, reši otroka in uniči zver v človeku ","category-text":"False","permalink":"2020/09/sobotno-branje-116/","show-start":"2020-09-19T14:30:00+02:00","show-end":"2020-09-19T15:30:00+02:00","audio-length":"1193","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/09/18/Resninoivljenje4905214.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174719057","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"381"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"436"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"32821"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/32821"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"147380","attributes":{"wp-id":384438,"date":"2020-09-05T00:32:03+02:00","modified":"2020-09-18T20:00:04+02:00","slug":"kulturni-fokus-240","post-type":"post","title":"Slovenska majolika","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/09/kulturni-fokus-240/","content":"

»Kamniška majolika je prav zaradi poslikave in ohranjanja tradicionalne oblike velika posebnost v slovenskem in svetovnem merilu. Združuje tako elemente tradicionalne ljudske obrti, manufakturnega dela kot tudi modernejše obsežnejše proizvodnje, čeprav je vsaka majolika unikaten izdelek.«
\nTo piše v uvodnem delu kataloga, ki je izšel ob poleti odprti razstavi Slovenska majolika, ki je povezala več muzejev, trenutno pa je na ogled v Slovenskem narodnem muzeju, od koder prihaja dr. Mateja Kos, ena izmed sogovornikov v oddaji Kulturni fokus, v kateri je govora tako o majoliki kot duhovni identiteti, kot paradoksih povezanih z njo. Iz Medobčinskega muzeja Kamnik sta prišla Saša Bučan in Marko Kumer.

","excerpt":"Mitizacija \"kranjskega vrča\" in majolike, ki tehnološko in oblikovno ne izvira iz slovenskih dežel","featured-media-id":32820,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/kulturni-fokus/174719016","abovetitle":"","subtitle":"Mitizacija \"kranjskega vrča\" in majolike, ki tehnološko in oblikovno ne izvira iz slovenskih dežel","category-text":"False","permalink":"2020/09/kulturni-fokus-240/","show-start":"2020-09-18T20:00:00+02:00","show-end":"2020-09-18T21:00:00+02:00","audio-length":"3051","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/09/18/Slovenskamajolika4905155.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174719016","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

V Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri se obeta odprtje razstave Robot.si: Začetki slovenske industrijske robotike, ki bo prikazala razvoj robotike pri nas in njeno zgodovino drugod po svetu. Zanimivo je, da o se zamisli o razumnih in brezdušnih robotih najprej rodila v literarni fantaziji in gledališču, potem pa so postali ti humanoidni umetni organizmi pomemben del znanstvene misli, polja umetne inteligence, industrije, medicine, vsakdanjega življenja … Zaradi epidemioloških razmer bodo prireditelji omejili število obiskovalcev, na otvoritveni dogodek v Bistro je namreč vabljena le strokovna javnost, vseeno pa je 100 letna zgodba o načinih robotizacije našega sveta – takrat je bila izumljena beseda za robota - zanimiva tudi za vizije in dileme v zvezi s prihodnostjo našega stvarstva.

","excerpt":"Robot.si, razstava v Tehniškem muzeju Slovenije","featured-media-id":32805,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174718901","abovetitle":"","subtitle":"Robot.si, razstava v Tehniškem muzeju Slovenije","category-text":"False","permalink":"2020/09/dramatika-o-stoletni-zgodovini-robotike/","show-start":"2020-09-18T11:30:00+02:00","show-end":"2020-09-18T11:38:00+02:00","audio-length":"470","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/09/18/Dramatikaostoletnizgodovinirobotike4904548.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174718901","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"272"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"436"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"32805"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/32805"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"146617","attributes":{"wp-id":381326,"date":"2020-08-22T00:31:53+02:00","modified":"2020-09-08T16:34:10+02:00","slug":"kulturni-fokus-124","post-type":"post","title":"O protislovjih sveta na križiščih različnih kulturnih izkušenj","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/08/kulturni-fokus-124/","content":"

Ljubljančan Grega Ulen, ki je bil nedavno vključen v različne pogovorne teme festivala Mladi levi, je doktorski študent primerjalne književnosti na univerzi Princeton. Zanimajo ga nove oblike boja za družbeno pravičnost, dolgotrajna dekolonizacija in nacionalizmi, raziskovalno se ukvarja tudi z vprašanji t.i. tretjega sveta, vlogo gibanja nekdaj neuvrščenih držav, s prisotnostjo načel gibanja v afriški, arabski in jugoslovanski književnosti ter s tem povezanimi današnjimi zamislimi o oblikovanju alternativne prihodnosti. V oddaji Kulturni fokus tudi o domoljubju in domotožju, o tem, kakšne krivice je opazil na križiščih različnih kulturnih svetov in kako brusi čut za druge.

","excerpt":"\"Če se hočeš spoznati, moraš poznati druge\"","featured-media-id":32566,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/kulturni-fokus/174715907","abovetitle":"","subtitle":"\"Če se hočeš spoznati, moraš poznati druge\"","category-text":"False","permalink":"2020/08/kulturni-fokus-124/","show-start":"2020-09-04T20:00:00+02:00","show-end":"2020-09-04T21:00:00+02:00","audio-length":"3026","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/09/04/Oprotislovjihsvetanakriiihrazlinihkultur4887535.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174715907","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

Revija Maska, ki je prvič izšla pred stoletjem, sicer z mnogimi vmesnimi ugašanji, dokumentira dogajanja v lokalnih in mednarodnih prostorih scenske umetnosti, ga razpira, o njem razpravlja, zaznava pojave v ozadju umetnosti in kulture, se kritično odziva na aktualno prakso in teorijo gledališča. V jubilejnem letu so se odprle mnoge potencialne tematike, ki bodo našle mesto tako v reviji kot na napovedanih dogodkih ob 100 letnici delovanja Maske in izdajah 200. številke revije. Še vedno se ustvarjajo projekti, ki so si jih umetniki zamislili v letu 2006 ob izdaji 100. številk Maske, čez tri leta naj bi jih videli na skupni razstavi; za leto 2023 je bila namreč predvidena 200 številka revije, vendar se je tempo izdajanja spremenil, dogovor o razstavi projektov pa bo obveljal.
\nGostje oddaje so nekdanji odgovorni urednik Emil Hrvatin, danes Janez Janša, direktor zavoda Maska, ki se z revijo sicer še ukvarja, in aktuali urednici Alja Lobnik in Pia Brezavšček.

","excerpt":"Če želimo postaviti relevantna vprašanja, potem moramo biti drzni","featured-media-id":32295,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/kulturni-fokus/174714420","abovetitle":"","subtitle":"Če želimo postaviti relevantna vprašanja, potem moramo biti drzni","category-text":"False","permalink":"2020/08/kulturni-fokus-239/","show-start":"2020-08-28T20:00:00+02:00","show-end":"2020-08-28T21:00:00+02:00","audio-length":"2991","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/08/28/100letMaske4878590.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174714420","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

Marijin kult je zaživel v 2. in 3. stoletju, saj so prva znana odkritja upodobitev še iz časa zgodnjih krščanskih rimskih katakomb in sarkofagov. Nasploh motive Marije, same ali z otrokom, pozneje upodabljajo tudi na mozaikih, njena kultna podoba se razširi tudi na reliefe, tabelno in oljno slikarstvo, znane so slikarske in kiparske upodobitve renesanse... Ob njeni človeški, historični in božji poodbi sta se skozi stoletja namreč skupaj razvijali verska domišljija in umetniška motivika.
\nO njej v odaji Sledi časa dr. Igor Škamperle, sociolog kulture in komparativist z Oddelka za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

","excerpt":"Najpomembnejša idealizirana ženska religiozna podoba v družbah zahodnega sveta","featured-media-id":31968,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/sledi-casa/174712102","abovetitle":"","subtitle":"Najpomembnejša idealizirana ženska religiozna podoba v družbah zahodnega sveta","category-text":"False","permalink":"2020/08/sledi-casa-222/","show-start":"2020-08-16T17:20:00+02:00","show-end":"2020-08-16T18:00:00+02:00","audio-length":"1877","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/08/16/Slediasa-ArhetipMarijeMMC.PR1.20200816.7.1720.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174712102","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"375"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"436"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"31968"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/31968"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"145464","attributes":{"wp-id":376728,"date":"2020-08-01T00:31:38+02:00","modified":"2020-08-14T20:33:05+02:00","slug":"kulturni-fokus-161","post-type":"post","title":"Dežela in mesto","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/08/kulturni-fokus-161/","content":"

Valižan Raymond Williams je bil izjemno produktiven ustvarjalec, čigar dela segajo na področja literarne zgodovine, kritike in teorije, dramatike, filmskih in medijskih študij, kulture in politike. Pisal je tudi leposlovje. V svojem morda najodmevnejšem delu Dežela in mesto je razmišljal o lažnih opozicijah in ločenostih med tema dvema prostoroma. »Če želimo preživeti«, je menil, bomo morali zapustiti »specializirano moč metropolitanske industrializiranosti«, razviti in razširiti bomo morali naša kmetijstva. Od izida knjige je minilo že več desetletji, zato ga mnogi prištevajo med predhodnike sodobne literarne ekokritike in misleca, ki je zaznal napoved podnebnih in ekoloških problemov, enako pomembno zanj je bilo fizično in umsko delo, ni razlikoval med visoko kulturo in nizko umetnostjo, med estetskim in neestetskim... Zanimivo, navduševal ga je koncept samoupravnega socializma v nekdanji Jugoslaviji. Gost oddaje je dr. Nikolai Jeffs s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem, ki je napisal izčrpno spremno besedo h knjigi Dežela in mesto.

","excerpt":"Ko zavrnemo samoumevnost neizogibnega, začnemo zbirati naše vire za potovanje upanja","featured-media-id":31964,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/kulturni-fokus/174711881","abovetitle":"","subtitle":"Ko zavrnemo samoumevnost neizogibnega, začnemo zbirati naše vire za potovanje upanja","category-text":"False","permalink":"2020/07/kulturni-fokus-161/","show-start":"2020-08-14T20:00:00+02:00","show-end":"2020-08-14T21:00:00+02:00","audio-length":"3217","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/08/14/Deelainmesto4864353.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174711881","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

V knjigi Lege življenja, ki jo je eden najbolj priznanih angleških pisateljev Julian Barnes napisal kot posvetilo, v spomin na pokojno ženo, spremljamo metaforičen preplet življenj ljudi, ki so zaznamovali nekdanje čase in popis intimno pisateljevega »preprostega in brezpogojnega žalovanja« po nenadni izgubi. Poleg spominov na dinamiko pisateljevega zakonskega življenja, v roman vstopajo tudi osebe, ki jih je v spominu obdržala zgodovina: znamenita francoska igralka Sarah Bernardt, do katere strastno ljubezen goji angleški polkovnik Fred Burnaby, in fotograf Nadar.

","excerpt":"Avtor o umrli ženi: srce mojega življenja in življenje mojega srca","featured-media-id":31734,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/sobotno-branje/174709451","abovetitle":"","subtitle":"Avtor o umrli ženi: srce mojega življenja in življenje mojega srca","category-text":"False","permalink":"2020/07/sobotno-branje-31/","show-start":"2020-08-01T14:30:00+02:00","show-end":"2020-08-01T15:30:00+02:00","audio-length":"1099","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/07/31/JulianBarnesLegeivljenja4851112.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174709451","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"381"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"436"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"31734"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/31734"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"144711","attributes":{"wp-id":373868,"date":"2020-07-18T00:31:26+02:00","modified":"2020-07-31T20:00:04+02:00","slug":"kulturni-fokus-28","post-type":"post","title":"Zakriti in odkriti obrazi rasizma","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/07/kulturni-fokus-28/","content":"

Teza, da obstajajo različne človeške rase, je konstrukt, na katerem temeljita rasno razlikovanje in mit o večvrednih in manjvrednih civilizacijah in ljudeh. Čeprav se je morda še nedavno dozdevalo, da smo takšne delitve presegli, pa se je ta koncept mišljenja ne le obdržal, ampak tudi izrazil, denimo v klečanju ameriškega policista na vratu temnopoltega Georgea Floyda, ki je umrl zaradi zadušitve, kot v bolj prikritih naracijah in ravnanjih, za katerimi se skrivajo sovraštva do drugih in različnih od nas. Poleg tega je del našega sveta zajela ravnodušnost do pojavov, katerih posledica je lahko vnovična, ostrejša delitev ljudi na rase ali celo na tiste, ki bodo lahko živeli, in na tiste, ki bodo pripadali razredu odvečnih. O tem v oddaji Kulturni fokus z Aleksandro Gačić, literarno komparativistko, filozofinjo in sociologinjo, ki se že dalj časa ukvarja z literaturo in diskurzi o Afriki.

","excerpt":"O naracijah kulturno, družbeno, ekonomsko ter politično priviligiranih, oholosti in nadustosti evropocentrične civilizacije","featured-media-id":31606,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/kulturni-fokus/174709436","abovetitle":"","subtitle":"O naracijah kulturno, družbeno, ekonomsko ter politično priviligiranih, oholosti in nadustosti evropocentrične civilizacije","category-text":"False","permalink":"2020/07/kulturni-fokus-28/","show-start":"2020-07-31T20:00:00+02:00","show-end":"2020-07-31T21:00:00+02:00","audio-length":"3098","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/07/31/Zakritiinodkritiobrazirasizma4851097.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174709436","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

Razkošje v glavi

Dr. Petja Grafenauer je umetnostna zgodovinarka, ki deluje na Katedri za teorijo ljubljanske Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, poznamo pa jo tudi kot urednico, kritičarko, kuratorko in nenazadnje kot dobro poznavalko kulturne politike. Objavlja tako v znanstvenih in strokovnih publikacijah kot v medijih z bolj poljudnim pristopom do obravnave likovnih tem. Tako je sourejala slovensko revijo za vizualno umetnost Likovne besede. sodelovala je z Radiem Študent, vodila je Galerijo Vodnikove domačije Šiška … Na področju likovnega in vizualnega jo od nekdaj zanimajo tokovi umetnosti, ki se ne uvrščajo med glavne smeri in v prepoznaven kanon. Petja Grafenauer se pozorno ukvarja z nekoliko spregledano umetnostjo, denimo s popartom in z zgodovino vključevanja fotografije na področje likovnega … Je namreč specialistka za lokalno in regijsko umetnost po drugi svetovni vojni, predvsem slikarstvo. Vsekakor pa jo v javnosti poznamo tudi kot zelo angažirano intelektualko civilne sfere.

","excerpt":"\"Dobra umetnost življenje zapolnjuje tudi takrat, ko nam je težko\"","featured-media-id":31469,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/razkosje-v-glavi/174708332","abovetitle":"","subtitle":"\"Dobra umetnost življenje zapolnjuje tudi takrat, ko nam je težko\"","category-text":"False","permalink":"2020/07/razkosje-v-glavi-27/","show-start":"2020-07-25T16:30:00+02:00","show-end":"2020-07-25T17:00:00+02:00","audio-length":"1840","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/07/25/Dr.PetjaGrafenauerMMC.PR1.20200725.6.1630.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174708332","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

Razkošje v glavi

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"370"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"436"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"31469"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/31469"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"144340","attributes":{"wp-id":372426,"date":"2020-07-11T00:31:36+02:00","modified":"2020-07-24T20:00:05+02:00","slug":"kulturni-fokus-63","post-type":"post","title":"Za devetimi gorami","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/07/kulturni-fokus-63/","content":"

Slovensko pripovedno izročilo, tako kot druga duhovna dediščina, srka iz prepletanja pradavnih večkulturnih prostorov, vendar so nam nekateri ljudski motivi, ki so našli prostor ne le v pripovedi, pač pa tudi v drugih umetnostnih zvrsteh in medijih, bliže kot drugi. In morda izvirnejše slovenski. Med njimi so Zlata ptica, Peter Klepec, Janček ježek, Bela kača s kronico in drugi. V oddaji Kulturni fokus se bomo podali po razstavi Za devetimi gorami na Ljubljanskem gradu, njeni avtorici sta Anja Štefan in Irena Matko Lukan.

\"Ljudje svoja opažanja in doživljanja že od nekdaj tkemo v zgodbe. Z zgodbami se kratkočasimo, zabavamo, razlagamo, prenašamo izkušnje in modrost, vzgajamo in se odzivamo na družbene spremembe. Slovenci imamo bogato pripovedno izročilo, med našimi predniki je krožilo nešteto pravljic in povedk ...
\nNa prvi pogled se zdi, da ljudske pripovedi govorijo o nekdanjih časih. V resnici pa so tako večplastne, da lahko v vsakem času povedo kaj novega. Govorijo o vprašanjih, ki so brezčasna, o iskanjih vsakega izmed nas. »To je arheologija duha,« je o njih rekla Kristina Brenkova, »to je brezkončno bogastvo.« »Razstava Za devetimi gorami izpostavlja lepoto, moč, pestrost in vitalnost slovenskega pripovednega izročila,« sta zapisali avtorici.

Avtorici razstave: Anja Štefan, Irena Matko Lukan
\nSodelovanje pri razvoju koncepta in oblikovanje razstave: Sanja Jurca Avci s sodelavcem Tomažem Budkovičem
\nGrafično oblikovanje razstave: Dolores Gerbec
\nIzbor likovnih podob: Sanja Janša, Pavle Učakar

","excerpt":"O slovenskem pripovednem izročilu, \"arheologiji duha\"","featured-media-id":31474,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/kulturni-fokus/174708176","abovetitle":"","subtitle":"O slovenskem pripovednem izročilu, \"arheologiji duha\"","category-text":"False","permalink":"2020/07/kulturni-fokus-63/","show-start":"2020-07-24T20:00:00+02:00","show-end":"2020-07-24T21:00:00+02:00","audio-length":"3427","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/07/24/Zadevetimigorami4845030.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174708176","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"319"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"436"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"31474"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/31474"}},"frontpage-image":{"data":null}}}],"included":[{"type":"Author","id":"436","attributes":{"slug":"magda-tusarrtvslo-si","name":"Magda Tušar","twitter":"","facebook":"","title":"Novinarka","description":"","image":"http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/01/Magda-360x334.jpg","image-landscape":""}},{"type":"Category","id":"272","attributes":{"wp-id":34,"description":"Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/aktualno/","name":"Aktualno","slug":"aktualno","parent-wp-id":0,"permalink":"aktualno/","show-description":"","show-image":null,"show-no-gradient":false,"broadcast-day":"","broadcast-hour":"","sidebar":"","hide-future":false,"show-removal-notice":false,"format":"wide","collection":false},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"101"}],"meta":{"count":1}}}},{"type":"Category","id":"319","attributes":{"wp-id":28,"description":"V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči.","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/kulturni-fokus/","name":"Kulturni fokus","slug":"kulturni-fokus","parent-wp-id":0,"permalink":"kulturni-fokus/","show-description":"V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči.","show-image":"//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/02/4191970931_7e48b8000a_b-1024x600.jpg","show-no-gradient":false,"broadcast-day":"petek","broadcast-hour":"20:00","sidebar":"","hide-future":false,"show-removal-notice":false,"format":"wide","collection":false},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"8"},{"type":"CategoryShowLink","id":"9"},{"type":"CategoryShowLink","id":"61"},{"type":"CategoryShowLink","id":"63"}],"meta":{"count":4}}}},{"type":"Category","id":"370","attributes":{"wp-id":82,"description":"Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/razkosje-v-glavi/","name":"Razkošje v glavi","slug":"razkosje-v-glavi","parent-wp-id":0,"permalink":"razkosje-v-glavi/","show-description":"","show-image":null,"show-no-gradient":false,"broadcast-day":"","broadcast-hour":"","sidebar":"","hide-future":false,"show-removal-notice":false,"format":"wide","collection":false},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"76"},{"type":"CategoryShowLink","id":"93"}],"meta":{"count":2}}}},{"type":"Category","id":"375","attributes":{"wp-id":85,"description":"Zgodovina je seštevek mnogih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Oddaja se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, njena prednost pa je v tem, da jih lahko prikaže skozi majhne dogodke.","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/sledi-casa/","name":"Sledi časa","slug":"sledi-casa","parent-wp-id":0,"permalink":"sledi-casa/","show-description":"Zgodovina je seštevek mnogih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Oddaja se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, njena prednost pa je v tem, da jih lahko prikaže skozi majhne dogodke.","show-image":"//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/02/7376299584_3f28b0dda4_o-1000x600.jpg","show-no-gradient":false,"broadcast-day":"nedelja","broadcast-hour":"17:20","sidebar":"","hide-future":false,"show-removal-notice":false,"format":"wide","collection":false},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"5"},{"type":"CategoryShowLink","id":"77"},{"type":"CategoryShowLink","id":"84"}],"meta":{"count":3}}}},{"type":"Category","id":"381","attributes":{"wp-id":27,"description":"Oddaja je namenjena pogovoru z enim, po navadi pa z dvema sogovornikoma, in sicer o temi, ki je tako ali drugače povezana z literaturo. Oddaja Sobotno branje govori o knjigah na drugačen način. Kakšen? Poslušajte jo.","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/sobotno-branje/","name":"Sobotno branje","slug":"sobotno-branje","parent-wp-id":0,"permalink":"sobotno-branje/","show-description":"Oddaja je namenjena pogovoru z enim, po navadi pa z dvema sogovornikoma, in sicer o temi, ki je tako ali drugače povezana z literaturo. Oddaja Sobotno branje govori o knjigah na drugačen način. Kakšen? Poslušajte jo.","show-image":"//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/02/5088254388_3a32e61ab8_b-1024x600.jpg","show-no-gradient":false,"broadcast-day":"sobota","broadcast-hour":"14:30","sidebar":"","hide-future":true,"show-removal-notice":false,"format":"wide","collection":false},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"8"},{"type":"CategoryShowLink","id":"9"},{"type":"CategoryShowLink","id":"78"},{"type":"CategoryShowLink","id":"87"}],"meta":{"count":4}}}},{"type":"Media","id":"31469","attributes":{"wp-id":375097,"title":"001_Petja Grafenauer_AG_2954","caption":"Petja Grafenauer","media-source":"foto Anže Grabeljšek, VIST","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/001_petja-grafenauer_ag_2954-e1595591951756-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/001_petja-grafenauer_ag_2954-e1595591951756-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/001_petja-grafenauer_ag_2954-e1595591951756-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/001_petja-grafenauer_ag_2954-e1595591951756-1200x871.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"31474","attributes":{"wp-id":375130,"title":"1200pxIMG-0735","caption":"Razstava Za devetimi gorami; Slovensko pripovedno izročilo","media-source":"foto: Miha Mally","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/1200pximg-0735-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/1200pximg-0735-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/1200pximg-0735-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/1200pximg-0735.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"31606","attributes":{"wp-id":376623,"title":"IMG_20200729_185135","caption":"Aleksandra Gačić","media-source":"arhiv portretiranke","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/img_20200729_185135-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/img_20200729_185135-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/img_20200729_185135-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/img_20200729_185135-900x1200.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"31734","attributes":{"wp-id":377390,"title":"lege življenja","caption":"Lege življenja","media-source":"Prvi","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/lege-zivljenja-980x550.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/lege-zivljenja-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/lege-zivljenja-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/lege-zivljenja.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"31964","attributes":{"wp-id":379625,"title":"mesto3","caption":"Reymond Williams: Dežela in mesto","media-source":"Prvi","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/mesto3-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/mesto3-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/mesto3-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/mesto3-1200x900.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"31968","attributes":{"wp-id":379684,"title":"1200px-Michelangelo's_Pieta_5450_cut_out_black","caption":"Pieta, Michelangelo","media-source":"wikipedia.org","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/1200px-michelangelos_pieta_5450_cut_out_black-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/1200px-michelangelos_pieta_5450_cut_out_black-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/1200px-michelangelos_pieta_5450_cut_out_black-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/1200px-michelangelos_pieta_5450_cut_out_black.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"32295","attributes":{"wp-id":382705,"title":"Ulicna razstava_100let Maske_011foto.nada.zgank","caption":"Ulična razstava 100 let Maske, Gosposvetska ulica, Ljubljana, avgust 2020","media-source":"foto: Nada Žgank","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/ulicna-razstava_100let-maske_011foto-nada-zgank-1-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/ulicna-razstava_100let-maske_011foto-nada-zgank-1-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/ulicna-razstava_100let-maske_011foto-nada-zgank-1-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/ulicna-razstava_100let-maske_011foto-nada-zgank-1-1200x800.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"32566","attributes":{"wp-id":385120,"title":"IMG_0216","caption":"Grega Ulen","media-source":"osebni arhiv G. Ulen","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/img_0216-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/img_0216-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/img_0216-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/img_0216-1200x800.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"32805","attributes":{"wp-id":387377,"title":"Riko-Stefan-106","caption":"","media-source":"Tehniški muzej Slovenije","media-source-url":"https://www.tms.si/wp-content/uploads/2020/07/Riko-Stefan-106.jpg","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/riko-stefan-106-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/riko-stefan-106-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/riko-stefan-106-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/riko-stefan-106-1200x801.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"32820","attributes":{"wp-id":387517,"title":"65640180_fp-xl","caption":"foto: Tomaž Lauko","media-source":"Medobčinski muzej Kamnik","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/65640180_fp-xl-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/65640180_fp-xl-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/65640180_fp-xl-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/65640180_fp-xl.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"32821","attributes":{"wp-id":387533,"title":"20200918_190025","caption":"Naslovnica knjige Resnično življenje","media-source":"Prvi","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/20200918_190025-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/20200918_190025-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/20200918_190025-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/20200918_190025-1200x900.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"32980","attributes":{"wp-id":389068,"title":"20200925_191504","caption":"Naslovnica monografije o Francutu Bevku","media-source":"Prvi","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/20200925_191504-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/20200925_191504-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/20200925_191504-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/20200925_191504-1200x900.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}}],"meta":{"pagination":{"page":1,"pages":13,"count":150}}}