{"links":{"first":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?authors__slug=lucija-dimnikrikicrtvslo-si&include=categories%2Cfeatured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=1&page_size=12","last":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?authors__slug=lucija-dimnikrikicrtvslo-si&include=categories%2Cfeatured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=4&page_size=12","next":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?authors__slug=lucija-dimnikrikicrtvslo-si&include=categories%2Cfeatured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=2&page_size=12","prev":null},"data":[{"type":"Post","id":"145627","attributes":{"wp-id":377438,"date":"2020-08-04T15:20:30+02:00","modified":"2020-08-05T08:57:47+02:00","slug":"kopanje-v-rekah-je-nevarno","post-type":"post","title":"Kopanje v rekah je nevarno","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/08/kopanje-v-rekah-je-nevarno/","content":"

V toplih poletnih dneh ljudje osvežitev poiščejo tudi na naravnih kopališčih, pogosto na neurejenih. Kopanje na teh kopališčih ni prepovedano, je pa nujna velika previdnost. Otroci naj se na neurejenih kopališčih ne kopajo brez nadzora staršev ali druge odrasle osebe. Še posebej to velja za tekoče vode, razmere v rekah so namreč nepredvidljive in se lahko zelo hitro spremenijo. Zakaj je kopanje v rekah lahko nevarno in na kaj je treba biti še posebej pozoren pojasnjuje predsednik Slovenske potapljaške zveze Mitja Slavinec

»Nekatere reke – recimo Mura je tipičen primer - so zelo hitre, vendar tega ni moč opaziti, ker je reka mirna, nima brzic. Nič na površini reki ne kaže, da teče zelo hitro. Vse široke reke, ki tečejo brez brzic, so take. Zakaj pa je kopanje v tekočih vodah toliko bolj nevarno? Prav zaradi izhoda iz vode. Kajti v mirujoči vodi imate čas se pripraviti in izbrati, kje želite iti ven iz vode. V tekočih vodah vas pa voda nese s seboj in imate omejeno možnost za izhod iz vode.«
\n
»Nekatere reke pa imajo vrtince. In ti vrtinci vas zajamejo in vas potegnejo proti dnu. Pravilo je, da se vrtincu ne upiraš, kajti zelo hitro, ko te potegne proti dnu, te vodni tok vrtinca spodaj izpusti in vrže ven. Ampak tisto, kar pri tem nihče ne opozarja, pa je, da te pri tem začne vrteti. In če na to nisi pripravljen in opozorjen, to predstavlja dodatno tveganje in se podzavestno temu začne vsak upirati.«

","excerpt":"Razmere v tekočih vodah se lahko zelo hitro spremenijo","featured-media-id":31754,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174710005","abovetitle":"","subtitle":"Razmere v tekočih vodah se lahko zelo hitro spremenijo","category-text":"False","permalink":"2020/08/kopanje-v-rekah-je-nevarno/","show-start":"2020-08-04T14:40:00+02:00","show-end":null,"audio-length":"608","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/08/04/Kopanjevrekahjelahkonevarno4854051.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174710005","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

»Nekatere reke – recimo Mura je tipičen primer - so zelo hitre, vendar tega ni moč opaziti, ker je reka mirna, nima brzic. Nič na površini reki ne kaže, da teče zelo hitro. Vse široke reke, ki tečejo brez brzic, so take. Zakaj pa je kopanje v tekočih vodah toliko bolj nevarno? Prav zaradi izhoda iz vode. Kajti v mirujoči vodi imate čas se pripraviti in izbrati, kje želite iti ven iz vode. V tekočih vodah vas pa voda nese s seboj in imate omejeno možnost za izhod iz vode.«
\n
»Nekatere reke pa imajo vrtince. In ti vrtinci vas zajamejo in vas potegnejo proti dnu. Pravilo je, da se vrtincu ne upiraš, kajti zelo hitro, ko te potegne proti dnu, te vodni tok vrtinca spodaj izpusti in vrže ven. Ampak tisto, kar pri tem nihče ne opozarja, pa je, da te pri tem začne vrteti. In če na to nisi pripravljen in opozorjen, to predstavlja dodatno tveganje in se podzavestno temu začne vsak upirati.«

Slovenska družba je vse bolj razdeljena. Med ljudmi je čutiti napetosti. Ne le zaradi različnih političnih mnenj, ampak tudi zaradi nejasnih in hitro spreminjajočih odločitev vlade glede ukrepov za zajezitev novega koronavirusa. Da je v družbi čutiti veliko frustracij in negotovosti, ugotavlja tudi profesor za kriminalistično psihologijo dr. Peter Umek, ki opozarja, da ljudje – zlasti v času krize, kot je tudi ta epidemija - potrebujejo jasne in verodostojne informacije. S Petrom Umekom se je pogovarjala Lucija Dimnik Rikić.

\"Ljudje potrebujemo jasne podatke, zanesljive informacije. Zato bi se morali pristojni uskladiti in jasno določiti, kaj je politika in kaj stroka. Če gledamo odnose s Hrvaško, sem prepričan – in tudi mnogi drugi so -, da hrvaška pritiska na slovensko vlado, da je ne uvrsti na seznam rumenih držav. Vse to ljudi razdvaja, jih dela negotove in jim povzroča neke frustracije.\"

\"Pričakovati je, da bo to poletje še pestro, da se bodo protesti še nadaljevali, da bodo antiprotesti. Znajo se zgoditi tudi večji konflikti, kar pa nikakor ni zaželeno. Tega bi se morala vlada zavedati in spremeniti način komunikacije do ljudi.\"

","excerpt":"Pogovor s profesorjem za kriminalistično psihologijo dr. Petrom Umekom: \"Eden od razlogov za take kaotične razmere je zagotovo to, da ljudje nimamo verodostojnih informacij o epidemiološkem stanju.\"","featured-media-id":31057,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174703968","abovetitle":"","subtitle":"Pogovor s profesorjem za kriminalistično psihologijo dr. Petrom Umekom: \"Eden od razlogov za take kaotične razmere je zagotovo to, da ljudje nimamo verodostojnih informacij o epidemiološkem stanju.\"","category-text":"False","permalink":"2020/07/druzba-pri-nas-je-vse-bolj-razdeljena-cutiti-je-veliko-napetosti/","show-start":"2020-07-03T10:15:00+02:00","show-end":null,"audio-length":"550","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/07/02/PeterUmekDrubaprinasjevseboljrazdeljenautitijevelikonapetosti4823073.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174703968","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

\"Ljudje potrebujemo jasne podatke, zanesljive informacije. Zato bi se morali pristojni uskladiti in jasno določiti, kaj je politika in kaj stroka. Če gledamo odnose s Hrvaško, sem prepričan – in tudi mnogi drugi so -, da hrvaška pritiska na slovensko vlado, da je ne uvrsti na seznam rumenih držav. Vse to ljudi razdvaja, jih dela negotove in jim povzroča neke frustracije.\"

"},{"kind":"html","content":"

\"Pričakovati je, da bo to poletje še pestro, da se bodo protesti še nadaljevali, da bodo antiprotesti. Znajo se zgoditi tudi večji konflikti, kar pa nikakor ni zaželeno. Tega bi se morala vlada zavedati in spremeniti način komunikacije do ljudi.\"

Po podatkih Organizacije Združenih narodov je na svetu trenutno približno 80 milijonov beguncev in notranje razseljenih ljudi, med njimi je tudi veliko otrok. Države, ki sprejmejo največ beguncev, so Turčija, Pakistan, Uganda, Sudan in Nemčija. Vse več ljudi si zatočišče pred vojnami, konflikti ali lakoto poišče tudi pri nas. Slovenija je v zadnjih petih letih podelila status begunca nekaj več kot 600 ljudem. Ko pridobijo mednarodno zaščito, sledi dolgotrajen proces integracije. Za mnoge begunce, ki se vključujejo v našo družbo, je velik izziv učenje jezika, mnogi pa imajo težave predvsem z iskanjem stanovanja in zaposlitve. Več o integraciji beguncev pri nas pa nam je ob svetovnem dnevu beguncev, ki ga obeležujemo danes, povedal Franci Jazbec iz Društva Odnos.

\"K nam prihajajo ljudje iz različnih držav in kulturnih okolij. Prihajajo iz vojnih razmer, nekateri prihajajo iz revščine, prihajajo pa tudi že zaradi okoljskih sprememb, različnih kriz in konfliktnih situacij v svetu. Vsak ima svoj razlog, nobeden svojega doma ne zapusti prostovoljno.\"

\"Mi vsi pričakujemo, da bodo ti ljudje, ki prihajajo iz različnih kultur z različno predizobrazbo zelo hitro napredovali v znanju slovenskega jezika, vendar moramo vedeti in tudi upoštevati, da imamo kot posamezniki različne zmožnosti učenja, mnogi od teh ljudi so bili travmatizirani, imajo psihosocialne stiske in se zato težko učijo.\"

Ob današnjem svetovnem dnevu beguncev se vrstijo pozivi k solidarnosti z begunci. Svet Evrope tako poziva k prenehanju prisilnega vračanja in nasilja nad begunci na mejah. Pomen spoštovanja človekovih pravic beguncev poudarja tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina. Pravice beguncev so civilizacijska pridobitev. Kršenja mednarodnega ali nacionalnega prava, ki zagotavlja pravice beguncem in drugim migrantom, zato ne moremo in ne smemo tolerirati, še opozarja varuh.

","excerpt":"Pogovor s Francijem Jazbecem iz Društva Odnos ob svetovnem dnevu beguncev ","featured-media-id":9787,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174701474","abovetitle":"","subtitle":"Pogovor s Francijem Jazbecem iz Društva Odnos ob svetovnem dnevu beguncev ","category-text":"False","permalink":"2020/06/svojega-doma-nihce-ne-zapusti-prostovoljno/","show-start":"2020-06-20T17:10:00+02:00","show-end":null,"audio-length":"303","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/06/19/FranciJazbecSvojegadomanihenezapustiprostovoljno4805467.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174701474","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

\"K nam prihajajo ljudje iz različnih držav in kulturnih okolij. Prihajajo iz vojnih razmer, nekateri prihajajo iz revščine, prihajajo pa tudi že zaradi okoljskih sprememb, različnih kriz in konfliktnih situacij v svetu. Vsak ima svoj razlog, nobeden svojega doma ne zapusti prostovoljno.\"

"},{"kind":"html","content":"

\"Mi vsi pričakujemo, da bodo ti ljudje, ki prihajajo iz različnih kultur z različno predizobrazbo zelo hitro napredovali v znanju slovenskega jezika, vendar moramo vedeti in tudi upoštevati, da imamo kot posamezniki različne zmožnosti učenja, mnogi od teh ljudi so bili travmatizirani, imajo psihosocialne stiske in se zato težko učijo.\"

"},{"kind":"html","content":"

Vojne, konflikti, lakota, podnebne spremembe. To so okoliščine, ki vedno več ljudi ženejo v beg. Zatočišče ali boljše življenje v državah Evropske unije vsak dan išče na tisoče migrantov in beguncev, mnogi za mednarodno zaščito zaprosijo tudi pri nas.

Eden od beguncev iz Turčije je povedal, da v Sloveniji živi že šest leti, status begunca pa ima eno leto. Trenutno dela kot prevajalec. Eden od največjih izzivov je učenje jezika.

»Slovenščina je težek jezik, ampak pomembno je, da se pogovarjamo z ljudmi. Najti službo brez znanja jezika je skoraj nemogoče.«

Po podatkih Organizacije Združenih narodov je na svetu trenutno skoraj 26 milijonov beguncev ter tri milijone in pol prosilcev za azil. Tudi v Slovenijo prihaja vedno več ljudi. V azilnem domu je trenutno več kot 300 prebežnikov, kar presega nastanitvene zmožnosti. Prebežnikom najprej nudijo najosnovnejšo humanitarno pomoč, kot so oblačila in druge potrebščine. A pogosto se izkaže, da to ni edino, kar potrebujejo, ugotavlja Faila Pašić Bišić, ki v azilnem domu nudi pomoč migrantom:

»Potrebujejo sprejem, občutek sprejetja, potrebujejo razgovor, uresničitev njihovih ambicij in sanj, ki so popolnoma človeške, naravne in zelo lahko dosegljive.«

Ker se obseg migracij v svetu povečuje, so številne države, lokalne skupnosti, civilna družba, mednarodne organizacije soočeni s številnimi novimi izzivi tako na humanitarnem področju kot tudi pri dolgoročnem vključevanju teh ljudi v družbo. Slovenija tu ni izjema, opozarja Franci Jazbec iz Društva Odnos:

»Večina teh ljudi, ki tukaj živijo, si prizadeva za to, da bi se čim prej vključili v slovensko družbo. Učijo se slovenskega jezika, vedno več ljudi je zaposlenih, prihajajo iz različnih držav, mnogi od njih poskušajo in želijo v Sloveniji tudi ostati.«

Pri tem pa so soočeni s številnimi ovirami in težavami. Za ljudi, ki pri nas pridobijo mednarodno zaščito, je eden večjih izzivov namestitev. Mnogi najemodajalci namreč beguncem ne želijo oddati stanovanja, težava pa so pogosto tudi visoke najemnine, ki si jih ne morejo privoščiti. Kot opozarjajo nevladne organizacije, pa je v zadnjem času velik problem tudi pomanjkanje osebnih zdravnikov. Mnogo beguncev, med njimi so tudi srčni in kronični bolniki, tako v Ljubljani kot tudi v Mariboru ne morejo dobiti osebnega zdravnika. Problem je tudi iskanje zaposlitve, še posebej, če ne znajo jezika. Tečaji slovenščine, ki so na voljo tudi prosilcem za azil, so premalo obiskovani.

","excerpt":"Pred svetovnim dnevom beguncev","featured-media-id":18883,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174701432","abovetitle":"","subtitle":"Pred svetovnim dnevom beguncev","category-text":"False","permalink":"2020/06/slovenija-je-v-zadnjih-petih-letih-podelila-status-begunca-nekaj-vec-kot-600-ljudem/","show-start":"2020-06-19T12:30:00+02:00","show-end":null,"audio-length":"310","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/06/19/VednovebeguncevzatoiepoietudivSloveniji4805065.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174701432","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Eden od beguncev iz Turčije je povedal, da v Sloveniji živi že šest leti, status begunca pa ima eno leto. Trenutno dela kot prevajalec. Eden od največjih izzivov je učenje jezika.

"},{"kind":"html","content":"

»Slovenščina je težek jezik, ampak pomembno je, da se pogovarjamo z ljudmi. Najti službo brez znanja jezika je skoraj nemogoče.«

"},{"kind":"html","content":"

»Potrebujejo sprejem, občutek sprejetja, potrebujejo razgovor, uresničitev njihovih ambicij in sanj, ki so popolnoma človeške, naravne in zelo lahko dosegljive.«

"},{"kind":"html","content":"

»Večina teh ljudi, ki tukaj živijo, si prizadeva za to, da bi se čim prej vključili v slovensko družbo. Učijo se slovenskega jezika, vedno več ljudi je zaposlenih, prihajajo iz različnih držav, mnogi od njih poskušajo in želijo v Sloveniji tudi ostati.«

"},{"kind":"html","content":"

Razmere v sodobni družbi so zaradi kriz, ki si sledijo druga za drugo, vse bolj kompleksne. To se zrcali tudi v razpravah v medijih, v državnem zboru, na družbenih omrežjih in v spletnih komentarjih. Izrečeno in zapisano je vse bolj nestrpno do nekaterih skupin ljudi, žaljivo, pogosto javno spodbujajo k zaničevanju ali celo pozivajo k nasilju. Razprave so preplavljene s sovražnim govorom in žalitvami, meja dostojnosti je velikokrat prekoračena. Kje je meja med svobodo govora in sovražnim govorom, kako je s preganjanjem in kaznovanjem sovražnega govora pri nas? Proti komu je najpogosteje uperjen sovražni govor? O tem voditeljica Lucija Dimnik Rikić z gosti.

Gostje:
\n– vodja kazenskega oddelka na Vrhovnem državnem tožilstvu vrhovni državni tožilec svetnik Andrej Ferlinc,
\n– zagovornik načela enakosti Miha Lobnik,
\n– izredni profesor na katedri za novinarstvo na Fakulteti za družbene vede Marko Milosavljević,
\n– sodelavec prijavne točke Spletno oko Andrej Motl.

","excerpt":"Kje je meja med svobodo govora in sovražnim govorom, kako ga preprečevati in preganjati","featured-media-id":30478,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/studio-ob-17h/174699160","abovetitle":"","subtitle":"Kje je meja med svobodo govora in sovražnim govorom, kako ga preprečevati in preganjati","category-text":"False","permalink":"2020/05/studio-ob-17-00-283/","show-start":"2020-06-09T17:05:00+02:00","show-end":"2020-06-09T18:00:00+02:00","audio-length":"3373","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/06/09/SovranigovorjevseboljvospredjuMMC.PR1.20200609.2.1705.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174699160","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"385"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"430"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"30478"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30478"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"141452","attributes":{"wp-id":361289,"date":"2020-06-04T16:44:30+02:00","modified":"2020-06-05T11:35:26+02:00","slug":"nasilje-nad-otroci-najveckrat-v-druzini-v-porastu-spletno-nasilje","post-type":"post","title":"Nasilje nad otroki največkrat v družini, v porastu spletno nasilje","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/06/nasilje-nad-otroci-najveckrat-v-druzini-v-porastu-spletno-nasilje/","content":"

Otroci nasilje največkrat doživljajo v krogu družine. Izpostavljeni so telesnemu, spolnemu ali psihičnemu nasilju, kot so poniževanje, grožnje in ustrahovanje. V zadnjih letih pa je v porastu tudi nasilje na spletu. “Naša dolžnost je, da otroke zaščitimo, povzročitelje zlorab pa odkrijemo in jih sodno preganjamo,” je ob današnjem mednarodnem dnevu otrok – žrtev nasilja poudarila ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič.

Pravosodno ministrstvo je prav danes v javno obravnavo posredovalo tudi osnutek zakona o zaščiti otrok v kazenskem postopku, ki bo omogočil njihovo celostno obravnavo v Hiši za otroke.

Otroci se na nasilje odzivajo zelo različno. Mnogi so zelo prestrašeni, se zaprejo vase, umaknejo, pojasnjuje Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo:

“Nekako ne upajo več, da bi jim kdo lahko pomagal in postanejo na nek način nevidni. Tudi zato, da bi se zaščitili pred nasiljem, ker mislijo, da če ne bodo naredili nič narobe, nasilja ne bodo doživeli.”

V zadnjih letih je vse več nasilja tudi na spletu, opozarja vodja oddelka za mladoletniško kriminaliteto pri upravi kriminalistične policije Robert Tekavec:

“V virtualnem svetu je prisotno predvsem medvrstniško nasilje, pa tudi izsiljevanje in nagovarjanje k izdelavi fotografij, na katerih so otroci in mladostniki goli. To lahko počnejo tako sovrstniki kot odrasle osebe.”

Za pomoč otrokom žrtvam nasilja lahko pokličete Društvo za nenasilno komunikacijo. Telefonska številka je 031/770-120. Ali pa SOS telefon 080-11-55.

","excerpt":"Mednarodni dan otrok – žrtev nasilja: Zlorabe otrok se najpogosteje dogajajo za štirimi stenami doma.","featured-media-id":28408,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174698051","abovetitle":"","subtitle":"Mednarodni dan otrok – žrtev nasilja: Zlorabe otrok se najpogosteje dogajajo za štirimi stenami doma.","category-text":"False","permalink":"2020/06/nasilje-nad-otroci-najveckrat-v-druzini-v-porastu-spletno-nasilje/","show-start":"2020-06-04T16:40:00+02:00","show-end":null,"audio-length":"544","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2020/06/04/Nasiljenadotrocinajvekratvdruinivporastuspletnonasilje4784478.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174698051","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Pravosodno ministrstvo je prav danes v javno obravnavo posredovalo tudi osnutek zakona o zaščiti otrok v kazenskem postopku, ki bo omogočil njihovo celostno obravnavo v Hiši za otroke.

"},{"kind":"html","content":"

Otroci se na nasilje odzivajo zelo različno. Mnogi so zelo prestrašeni, se zaprejo vase, umaknejo, pojasnjuje Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo:

"},{"kind":"html","content":"

“Nekako ne upajo več, da bi jim kdo lahko pomagal in postanejo na nek način nevidni. Tudi zato, da bi se zaščitili pred nasiljem, ker mislijo, da če ne bodo naredili nič narobe, nasilja ne bodo doživeli.”

"},{"kind":"html","content":"

V zadnjih letih je vse več nasilja tudi na spletu, opozarja vodja oddelka za mladoletniško kriminaliteto pri upravi kriminalistične policije Robert Tekavec:

"},{"kind":"html","content":"

“V virtualnem svetu je prisotno predvsem medvrstniško nasilje, pa tudi izsiljevanje in nagovarjanje k izdelavi fotografij, na katerih so otroci in mladostniki goli. To lahko počnejo tako sovrstniki kot odrasle osebe.”

"},{"kind":"html","content":"

Za pomoč otrokom žrtvam nasilja lahko pokličete Društvo za nenasilno komunikacijo. Telefonska številka je 031/770-120. Ali pa SOS telefon 080-11-55.

Popoldan se obetajo novi protesti na kolesih v Ljubljani in še nekaterih drugih slovenskih mestih. Protivladni protesti so posledica odmaknjenosti politične elite od državljanov, katerih mnenja niso slišana, kaj šele upoštevana, meni politični analitik Tomaž Deželan s fakultete za družbene vede.

“Državljani občutijo dejansko nemoč pri izražanju tega, kar imajo za povedat. Na nek način gre za to, da iščejo alternativne kanale. In seveda zelo jasno dajejo vedeti celotni institucionalni politiki, da niso slišani.”

“Posameznik mora dobiti občutek, da sta tako njegov glas kot tudi prepričanje imata neko mesto in da se dejansko o tem prepričanju tudi razpravlja oziroma se ga vrednoti. In za to so zagotovo potrebne sistemske spremembe. In ob teh petkovih akcijah vidimo precej tega sentimenta: ko ne gre za to ali ono vlado ali ministra, ampak gre za to, da je institucionalna politika enostavno izgubila svoj kompas in ne najde poti, da bi poslušala ulico!”

","excerpt":"Pogovor o protestih na kolesih s političnim analitikom dr. Tomažem Deželanom: \"Institucionalna politika pri nas je popolnoma izgubila svoj kompas.\"","featured-media-id":30274,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174696544","abovetitle":"","subtitle":"Pogovor o protestih na kolesih s političnim analitikom dr. Tomažem Deželanom: \"Institucionalna politika pri nas je popolnoma izgubila svoj kompas.\"","category-text":"False","permalink":"2020/05/protivladni-protesti-so-posledica-odmaknjenosti-politicne-elite/","show-start":"2020-05-29T16:25:00+02:00","show-end":null,"audio-length":"645","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2020/05/29/TomaDeelanInstitucionalnapolitikaprinasjepopolnomaizgubilasvojkompas4775749.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174696544","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Državljani občutijo dejansko nemoč pri izražanju tega, kar imajo za povedat. Na nek način gre za to, da iščejo alternativne kanale. In seveda zelo jasno dajejo vedeti celotni institucionalni politiki, da niso slišani.”

"},{"kind":"html","content":"

“Posameznik mora dobiti občutek, da sta tako njegov glas kot tudi prepričanje imata neko mesto in da se dejansko o tem prepričanju tudi razpravlja oziroma se ga vrednoti. In za to so zagotovo potrebne sistemske spremembe. In ob teh petkovih akcijah vidimo precej tega sentimenta: ko ne gre za to ali ono vlado ali ministra, ampak gre za to, da je institucionalna politika enostavno izgubila svoj kompas in ne najde poti, da bi poslušala ulico!”

Čustvena povezanost in socialni stiki so ključni za razvoj otrok in mladostnikov, zato bi se morali v šole čim prej vrniti vsi učenci, opozarja razvojna psihologinja Ljubica Marjanovič Umek. Dolgotrajna izolacija je pri psihološkem zdravju otrok in mladostnikov nedvomno že pustila posledice. Še posebej so ranljivi tisti učenci, ki doma nimajo spodbudnega okolja in so bili v stiski že pred epidemijo.

“Otroci so doživeli različne stvari. Bombandirani so bili z informacijami, ki so bile vse prej kot lepe. Marsikateri otrok je v svojem bližnjem ali daljnem okolju doživel kakšno neugodno situacijo. Skrbelo ga je za zdravje starih staršev ali staršev in to ne gre iz glave otroka kar tako, ne da bi se poskušalo o teh stvareh odkrito pogovarjati. In predvsem poslušati otroke. Če se otrok ne bo poslušalo in se jim poskušalo pomagati, svetovati, bo to puščalo dolgotrajne, neugodne izide.”

Z Ljubico Marjanovič Umek se je pogovarjala Lucija Dimnik Rikić:

","excerpt":"Pogovor z razvojno psihologinjo Ljubico Marjanovič Umek","featured-media-id":18877,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174695701","abovetitle":"","subtitle":"Pogovor z razvojno psihologinjo Ljubico Marjanovič Umek","category-text":"False","permalink":"2020/05/v-sole-bi-se-morali-cim-prej-vrniti-vsi-otroci/","show-start":"2020-05-26T14:30:00+02:00","show-end":null,"audio-length":"759","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2020/05/26/LjubicaMarjanoviUmekVolebisemoraliimprejvrnitivsiotroci4771807.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174695701","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Otroci so doživeli različne stvari. Bombandirani so bili z informacijami, ki so bile vse prej kot lepe. Marsikateri otrok je v svojem bližnjem ali daljnem okolju doživel kakšno neugodno situacijo. Skrbelo ga je za zdravje starih staršev ali staršev in to ne gre iz glave otroka kar tako, ne da bi se poskušalo o teh stvareh odkrito pogovarjati. In predvsem poslušati otroke. Če se otrok ne bo poslušalo in se jim poskušalo pomagati, svetovati, bo to puščalo dolgotrajne, neugodne izide.”

"},{"kind":"html","content":"

Z Ljubico Marjanovič Umek se je pogovarjala Lucija Dimnik Rikić:

Gre za projekte, ki so namenjeni ozaveščanju o problematiki etničnih skupin, beguncev in migrantov, medijske pismenosti in boja proti trgovini z ljudmi. Posamezna organizacija bi morala za projekt prejeti od pet do največ devet tisoč evrov. O tem, zakaj se je zapletlo pri izplačilu denarja in kako so se znašle nevladne organizacije, pa je več povedal direktor Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij Goran Forbici.

Da bo Urad vlade za komuniciranje vendarle nakazal odobren denar, upa Sonja Merljak Zdovc, direktorica zavoda Časoris, kjer ustvarjajo spletni časopis za otroke in mladostnike. Kot poudarja, se je Časoris prav v času epidemije izkazal kot pomemben vir informacij za otroke.

Za projekt Iskanje resnice v svetu lažnih novic je Ukom zavodu Časoris odobril sedem tisoč evrov. Če tega denarja ne bo, se bo zavod znašel v zelo težkem položaju, opozarja sogovornica.

","excerpt":"Petnajst nevladnih organizacij že mesec dni čaka na denar, ki bi jim ga moral za že odobrene projekte izplačati urad vlade za komuniciranje.","featured-media-id":26360,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174694773","abovetitle":"","subtitle":"Petnajst nevladnih organizacij že mesec dni čaka na denar, ki bi jim ga moral za že odobrene projekte izplačati urad vlade za komuniciranje.","category-text":"False","permalink":"2020/05/nevladniki-ostali-brez-ze-dogovorjenih-sredstev/","show-start":"2020-05-21T14:30:00+02:00","show-end":null,"audio-length":"888","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2020/05/22/GoranForbicipogovor4767503.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174694773","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Da bo Urad vlade za komuniciranje vendarle nakazal odobren denar, upa Sonja Merljak Zdovc, direktorica zavoda Časoris, kjer ustvarjajo spletni časopis za otroke in mladostnike. Kot poudarja, se je Časoris prav v času epidemije izkazal kot pomemben vir informacij za otroke.

"},{"kind":"html","content":"

Za projekt Iskanje resnice v svetu lažnih novic je Ukom zavodu Časoris odobril sedem tisoč evrov. Če tega denarja ne bo, se bo zavod znašel v zelo težkem položaju, opozarja sogovornica.

Migracije in nezakoniti prehodi meje so postali del našega vsakdana. Na tisoče migrantov in beguncev išče zatočišče ali boljše življenje v državah Evropske unije, mnogi tudi v Sloveniji. Ker so meje za prebežnike že nekaj časa zaprte, jih je veliko obtičalo v Grčiji ali drugih državah na Balkanu, kjer večinoma živijo v nemogočih razmerah. Migracijska kriza v Evropi traja že pet let, a skupne rešitve ni. Kako se s prihodi velikega števila prebežnikov sooča Slovenija? Ali za obvladovanje razmer na meji res potrebujemo vojsko s posebnimi pooblastili? Kakšno azilno politiko lahko pričakujemo v prihodnje?

O tem na dan zasedanja notranjih ministrov EU voditeljica Lucija Dimnik Rikić in gosti:
\n– Boštjan Šefic, Ministrstvo za notranje zadeve,
\n– Nina Gregori, generalna direktorica Evropskega azilnega podpornega urada,
\n– Katarina Bervar Sternad, direktorica Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij,
\n– Vladimir Prebilič, izredni profesor na katedri za obramboslovje Fakultete za družbene vede in župan občine Kočevje.

","excerpt":"Kaj se dogaja z begunci in migranti, so tihotapci razvili nove pristope, bo EU pravočasno našla rešitve?","featured-media-id":29758,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/studio-ob-17h/174689248","abovetitle":"","subtitle":"Kaj se dogaja z begunci in migranti, so tihotapci razvili nove pristope, bo EU pravočasno našla rešitve?","category-text":"False","permalink":"2020/04/studio-ob-17-00-246/","show-start":"2020-04-28T17:05:00+02:00","show-end":"2020-04-28T18:00:00+02:00","audio-length":"3473","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/04/28/PandemijajezamrznilamigracijeMMC.PR1.20200428.2.1705.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174689248","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"385"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"430"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"29758"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29758"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"136456","attributes":{"wp-id":346512,"date":"2020-03-09T13:08:38+01:00","modified":"2020-03-09T13:12:05+01:00","slug":"dostop-do-pitne-vode-bo-morala-slovenija-placati-odskodnino-romskima-druzinama","post-type":"post","title":"Dostop do pitne vode: Bo morala Slovenija plačati odškodnino romskima družinama?","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/03/dostop-do-pitne-vode-bo-morala-slovenija-placati-odskodnino-romskima-druzinama/","content":"

Evropsko sodišče za človekove pravice bo jutri izreklo sodbo v primeru pritožbe dveh romskih družin, ki Sloveniji očitata kršitev konvencije o človekovih pravicah, ker nimata dostopa do pitne vode. Slovenijo lahko – podobno kot v primeru izbrisanih – doleti visoka denarna kazen.
\nRomski družini iz Goriče vasi v Ribnici in iz Dobruške vasi v občini Škocjan očitata Sloveniji kršenje treh členov konvencije o človekovih pravicah: prepoved ponižujočega ravnanja, spoštovanje družinskega in zasebnega življenja ter prepoved diskriminacije, saj v nelegalnih romskih naseljih nimata dostopa do pitne vode. Državo na problem opozarjamo že vrsto let, bivanjske razmere tam niso vredne človeka, pravi Blaž Kovač iz Amnesty International Slovenija, ki pomaga Romom v postopku pred Evropskim sodiščem za človekove pravice:

“Ti dve družini že leta in leta – in tudi drugi, ki so v teh naseljih – živijo brez vode, brez elektrike in sanitarij, ni kanalizacije. Najlepši način, kako naj to ponazorim, je, naj si vse poslušalke zamislijo recimo, kako urediti mesečno perilo, če doma nimaš vode, elektrike … Enostavno – to je – mi temu rečemo neko dno civilizacije.”

Državno odvetništvo navedbe o kršitvah zavrača. Po njihovem je Slovenija sodišču predstavila prepričljive argumente. Država se spreneveda, pa so prepričani v Amnesty International Slovenija:

“Kako ni nič narobe, če tam ni vode, ni elektrike, otroci ne končujejo osnovne šole, higienske razmere tam so katastrofalne. V decembru 2019 je prav Ribnici nastopila smrt dvomesečnega dojenčka zaradi pljučnice. Potem so truplo obgrizle celo podgane. Tako hudo je. Poglejte na to bom odgovoril zelo enostavno: kako ni hudo, če tako pač je. Lahko si zatiskamo oči, lahko se sprenevedamo, ampak tam ne živijo Marsovci. Gre za državljane, ki so romske narodnosti in živijo v teh nelegalnih romskih naseljih.”

Gre za prvi tak primer pred Evropskim sodiščem za človekove pravice. Odločitev bo zato zelo odmevna in bo pomembno vplivala na reševanje romske problematike tako pri nas kot tudi v drugih evropskih državah. Kakšna bo odločitev, ni mogoče napovedati. Če bo sodišče pritožbi ugodilo, se lahko zgodi, da bo morala Slovenija romskim družinam plačati visoko denarno odškodnino.

","excerpt":"Romski družini očitata Sloveniji kršenje treh členov konvencije o človekovih pravicah, ker nimajo dostopa do pitne vode. V pričakovanju sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice.","featured-media-id":11014,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174677282","abovetitle":"","subtitle":"Romski družini očitata Sloveniji kršenje treh členov konvencije o človekovih pravicah, ker nimajo dostopa do pitne vode. V pričakovanju sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice.","category-text":"False","permalink":"2020/03/dostop-do-pitne-vode-bo-morala-slovenija-placati-odskodnino-romskima-druzinama/","show-start":"2020-03-09T16:30:00+01:00","show-end":null,"audio-length":"235","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/03/09/DostopdopitnevodeBomoralaSlovenijaplaatiodkodninoromskimadruinama4667182.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174677282","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Ti dve družini že leta in leta – in tudi drugi, ki so v teh naseljih – živijo brez vode, brez elektrike in sanitarij, ni kanalizacije. Najlepši način, kako naj to ponazorim, je, naj si vse poslušalke zamislijo recimo, kako urediti mesečno perilo, če doma nimaš vode, elektrike … Enostavno – to je – mi temu rečemo neko dno civilizacije.”

"},{"kind":"html","content":"

Državno odvetništvo navedbe o kršitvah zavrača. Po njihovem je Slovenija sodišču predstavila prepričljive argumente. Država se spreneveda, pa so prepričani v Amnesty International Slovenija:

"},{"kind":"html","content":"

“Kako ni nič narobe, če tam ni vode, ni elektrike, otroci ne končujejo osnovne šole, higienske razmere tam so katastrofalne. V decembru 2019 je prav Ribnici nastopila smrt dvomesečnega dojenčka zaradi pljučnice. Potem so truplo obgrizle celo podgane. Tako hudo je. Poglejte na to bom odgovoril zelo enostavno: kako ni hudo, če tako pač je. Lahko si zatiskamo oči, lahko se sprenevedamo, ampak tam ne živijo Marsovci. Gre za državljane, ki so romske narodnosti in živijo v teh nelegalnih romskih naseljih.”

"},{"kind":"html","content":"

V teh dneh mineva eno leto, odkar je vodenje institucije varuha človekovih pravic prevzel Peter Svetina. Standard spoštovanja človekovih pravic je po njegovi oceni pri nas visok, vendar pa na določenih področjih še vedno prihaja do kršitev človekovih pravic, zato ga pri nadaljnjem delu čaka še veliko izzivov.

“Standard človekovih pravic v Sloveniji je visok, ta nivo moramo zadržati in ga še izboljšati. Stanje ni tako črno, kot si želimo pogosto naslikati, je pa veliko področij, na katerih moramo narediti korake naprej.”

“Vedno več ljudi je na socialnih transferjih, socialni transferji se povečujejo, plače rastejo, ljudje pa s svojim zaslužkom ne morejo preživeti. Tukaj je nek razkorak, očitno socialni transferji zgrešijo svoj cilj, saj ne pridejo do ljudi, ki jih potrebujejo.”

O prvem letu mandata in o izzivih, ki ga čakajo v prihodnje, se je z varuhom človekovih pravic Petrom Svetina pogovarjala Lucija Dimnik Rikić

","excerpt":"Prvo leto mandata varuha človekovih pravic Petra Svetine","featured-media-id":4134,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174676167","abovetitle":"","subtitle":"Prvo leto mandata varuha človekovih pravic Petra Svetine","category-text":"False","permalink":"2020/03/standard-clovekovih-pravic-v-sloveniji-je-visok/","show-start":"2020-03-04T16:30:00+01:00","show-end":null,"audio-length":"564","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/03/04/PrvoletomandatavaruhalovekovihpravicPetraSvetine4661084.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174676167","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Standard človekovih pravic v Sloveniji je visok, ta nivo moramo zadržati in ga še izboljšati. Stanje ni tako črno, kot si želimo pogosto naslikati, je pa veliko področij, na katerih moramo narediti korake naprej.”

"},{"kind":"html","content":"

“Vedno več ljudi je na socialnih transferjih, socialni transferji se povečujejo, plače rastejo, ljudje pa s svojim zaslužkom ne morejo preživeti. Tukaj je nek razkorak, očitno socialni transferji zgrešijo svoj cilj, saj ne pridejo do ljudi, ki jih potrebujejo.”

"},{"kind":"html","content":"

O prvem letu mandata in o izzivih, ki ga čakajo v prihodnje, se je z varuhom človekovih pravic Petrom Svetina pogovarjala Lucija Dimnik Rikić

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"272"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"430"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"4134"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/4134"}},"frontpage-image":{"data":null}}}],"included":[{"type":"Author","id":"430","attributes":{"slug":"lucija-dimnikrikicrtvslo-si","name":"Lucija Dimnik Rikič","twitter":"","facebook":"","title":"Novinarka","description":"","image":"http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2016/06/Lucija-Dimnik-Rikič-360x360.jpg","image-landscape":""}},{"type":"Category","id":"272","attributes":{"wp-id":34,"description":"Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/aktualno/","name":"Aktualno","slug":"aktualno","parent-wp-id":0,"permalink":"aktualno/","show-description":"","show-image":null,"show-no-gradient":false,"broadcast-day":"","broadcast-hour":"","sidebar":"","hide-future":false,"show-removal-notice":false,"format":"wide","collection":false},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"101"}],"meta":{"count":1}}}},{"type":"Category","id":"385","attributes":{"wp-id":93,"description":"Aktualna oddaja vsak delovni dan v tednu, v kateri se odzivamo na dogajanje doma in po svetu. Dobra zgodba smo že 43 let. V tem času smo spremljali in komentirali vse pomembnejše teme.","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/","name":"Studio ob 17.00","slug":"studio-ob-17h","parent-wp-id":0,"permalink":"studio-ob-17h/","show-description":"Aktualna oddaja vsak delovni dan v tednu, v kateri se odzivamo na dogajanje doma in po svetu. Dobra zgodba smo že 43 let. V tem času smo spremljali in komentirali vse pomembnejše teme.","show-image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/07/podcast_naslovice_1400x1400_studio17-360x360.jpg","show-no-gradient":false,"broadcast-day":"","broadcast-hour":"","sidebar":"","hide-future":true,"show-removal-notice":false,"format":"square","collection":false},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"14"},{"type":"CategoryShowLink","id":"15"},{"type":"CategoryShowLink","id":"16"},{"type":"CategoryShowLink","id":"79"}],"meta":{"count":4}}}},{"type":"Media","id":"11014","attributes":{"wp-id":44832,"title":"voda2","caption":"","media-source":"CindeeSniderRe/ Flickr, cc","media-source-url":"","src-large-url":"//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/07/voda2-980x551.jpg","src-small-url":"//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/07/voda2-360x215.jpg","src-square-url":"//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/07/voda2-360x360.jpg","src-lightbox-url":"//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/07/voda2.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"18877","attributes":{"wp-id":262836,"title":"Prvi šolski dan, šola, prvošolci, osnovna šola","caption":"","media-source":"flickr.com/NCDOTcommunications","media-source-url":"https://www.flickr.com/photos/ncdot/16786468123","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/09/prvi-solski-dan-sola-prvosolci-osnovna-sola-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/09/prvi-solski-dan-sola-prvosolci-osnovna-sola-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/09/prvi-solski-dan-sola-prvosolci-osnovna-sola-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/09/prvi-solski-dan-sola-prvosolci-osnovna-sola.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"18883","attributes":{"wp-id":262865,"title":"begunci","caption":"","media-source":"Srdjan Zivulovic /Bobo","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/08/begunci-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/08/begunci-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/08/begunci-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/08/begunci-1200x805.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"26360","attributes":{"wp-id":324454,"title":"Otroci in starši","caption":"Otroci in starši","media-source":"https://pixabay.com/geralt","media-source-url":"https://pixabay.com/illustrations/family-children-father-mother-1466262/","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/09/otroci-in-starsi-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/09/otroci-in-starsi-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/09/otroci-in-starsi-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/09/otroci-in-starsi-1200x900.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"28408","attributes":{"wp-id":342433,"title":"2020-02-11 otroci na netu – foto","caption":"","media-source":"RTV SLO","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/01/2020-02-11-otroci-na-netu-foto-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/01/2020-02-11-otroci-na-netu-foto-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/01/2020-02-11-otroci-na-netu-foto-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/01/2020-02-11-otroci-na-netu-foto-1200x795.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29758","attributes":{"wp-id":354376,"title":"2020-04-27 migracije begunci 2 – foto BoBo","caption":"Policija išče ilegalne migrante ob slovensko-hrvaški meji,","media-source":"BoBo","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/2020-04-27-migracije-begunci-2-foto-bobo-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/2020-04-27-migracije-begunci-2-foto-bobo-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/2020-04-27-migracije-begunci-2-foto-bobo-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/2020-04-27-migracije-begunci-2-foto-bobo-1200x800.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"30274","attributes":{"wp-id":359935,"title":"65671894","caption":"Slovenija Ljubljana 01.05.2020 01. maj 2020 Protesti s kolesi pred DZ RS. Politika Dogodek,protestniki, prepoved zbiranja na javnih krajih, koronavirus, Covid 19 druba Foto: iga ivuloviæ jr./BOBO","media-source":"Bobo","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/65671894-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/65671894-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/65671894-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/65671894.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"30478","attributes":{"wp-id":362306,"title":"2020-06-09 s17 Lucija – foto Radio Slovenija","caption":"","media-source":"Radio Slovenija","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/2020-06-09-s17-lucija-foto-radio-slovenija-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/2020-06-09-s17-lucija-foto-radio-slovenija-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/2020-06-09-s17-lucija-foto-radio-slovenija-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/2020-06-09-s17-lucija-foto-radio-slovenija-1200x900.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"31057","attributes":{"wp-id":370345,"title":"protest-jopici","caption":"","media-source":"MMC RTV","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/protest-jopici-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/protest-jopici-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/protest-jopici-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/protest-jopici-1200x675.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"31754","attributes":{"wp-id":377439,"title":"Soča kopanje","caption":"","media-source":"Radio Koper","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/soca-kopanje-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/soca-kopanje-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/soca-kopanje-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/soca-kopanje.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"4134","attributes":{"wp-id":140576,"title":"peter-svetina","caption":"Peter Svetina","media-source":"osebni arhiv","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/01/peter-svetina-e1583331148837-631x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/01/peter-svetina-e1583331148837-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/01/peter-svetina-e1583331148837-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/01/peter-svetina-e1583331148837.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"9787","attributes":{"wp-id":66876,"title":"Migrants pass through Macedonia on their way to EU countries","caption":"","media-source":"EPA","media-source-url":"","src-large-url":"//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/11/begunci1-930x600.jpg","src-small-url":"//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/11/begunci1-360x215.jpg","src-square-url":"//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/11/begunci1-360x360.jpg","src-lightbox-url":"//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/11/begunci1-1024x660.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}}],"meta":{"pagination":{"page":1,"pages":4,"count":47}}}