{"links":{"first":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?authors__slug=katja-arharrtvslo-si&include=categories%2Cfeatured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=1&page_size=12","last":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?authors__slug=katja-arharrtvslo-si&include=categories%2Cfeatured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=1&page_size=12","next":null,"prev":null},"data":[{"type":"Post","id":"142582","attributes":{"wp-id":365892,"date":"2020-06-24T03:32:24+02:00","modified":"2020-06-26T18:18:05+02:00","slug":"studio-ob-17-00-303","post-type":"post","title":"Varno na počitnice","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/06/studio-ob-17-00-303/","content":"

Počitnice so tukaj, koronavirus pa tudi. Kako se na počitnicah zavarovati pred okužbo, kam je najbolje in kam najmanj priporočljivo oditi na oddih? Virus bo namreč, kljub umirjanju epidemije, krojil letošnje poletne počitnice, ki bodo malo drugačne kot smo jih bili vajeni. Povzemamo opozorila stroke, nasvete zunanjega ministrstva, predstavljamo tudi, kako bodo počitnikovali otroci na organiziranih letovanjih. Marsikdo bo letos dopustoval v Sloveniji, zato razkrivamo tudi nekaj skritih, še neznanih kotičkov naše države. Z voditeljico Katjo Arhar in sogovorniki.

","excerpt":"Kako in kje naj šolarji varno in zabavno preživijo poletje?","featured-media-id":30928,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/studio-ob-17h/174702898","abovetitle":"","subtitle":"Kako in kje naj šolarji varno in zabavno preživijo poletje?","category-text":"False","permalink":"2020/06/studio-ob-17-00-303/","show-start":"2020-06-26T17:05:00+02:00","show-end":"2020-06-26T18:00:00+02:00","audio-length":"3265","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/06/26/VarnonapoitniceMMC.PR1.20200626.5.1705.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174702898","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

Pet restavracij je prejelo eno zvezdico, kar 2 je prejela Hiša Franko naše najbolj znane kulinarične mojstrice Ane Roš. Na svetu je le 473 restavracij, ki se lahko ponašajo z dvema zvezdicama. Ana Roš si ju je, po mnenju Michelinovih inšpektorjev, prislužila za drzno in predano delo ter moderno interpretacijo tradicionalne kuhinje. Hiša Franko je tako edina restavracija z dvema zvezdicama v regiji. Ana Roš:

\"Zdaj imamo končno črno na belem, da je Slovenija dobra gastronomska destinacija.\"

Po eno zvezdico so prejele restavracije: Hiša Denk iz Zgornje Kungote in chef Gregor Vračko, Vila Podvin in chef Uroš Štefelin, Dam iz Nove gorice in chef Uroš Fakuč, Atelje iz Ljubljane in chef Jorg Zupan ter Pri Lojzetu z dvorca Zemono s chefom Tomažem Kavčičem na čelu:

»Danes je čudovit dan za slovensko gostinstvo.…Ta zvezda, čeprav je ena, je velika, zelo velika ... Slovenija je končno tam, kjer mora biti.«

Michelin je slovenskim gostincem podelil tudi 9 priznanj Bib Gourmand za izjemno razmerje med ceno in visoko kakovostjo ter 37 krožnikov za posebno kakovost hrane. Skrivnostni Michelinovi ocenjevalci so bili navdušeni nad slovensko kulinariko, predvsem nad mešanjem sodobnega in tradicionalnega, pa tudi nad močnim poudarkom na trajnostni kulinariki, zato so šestim restavracijam podelili tudi posebna priznanja za trajnostno kulinariko. Skupaj je bilo danes nagrajenih 52 slovenskih restavracij.

","excerpt":"Gastronomski vodnik Michelin je danes na Ljubljanskem gradu šestim slovenskim restavracijam podelil skupaj kar 7 zvezdic","featured-media-id":30699,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174700745","abovetitle":"","subtitle":"Gastronomski vodnik Michelin je danes na Ljubljanskem gradu šestim slovenskim restavracijam podelil skupaj kar 7 zvezdic","category-text":"False","permalink":"2020/06/slovenija-zasijala-na-michelinovem-gastronomskem-nebu/","show-start":"2020-06-16T14:15:00+02:00","show-end":null,"audio-length":"440","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/06/16/SlovenijazasijalanaMichelinovemgastronomskemnebu4799328.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174700745","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

\"Zdaj imamo končno črno na belem, da je Slovenija dobra gastronomska destinacija.\"

"},{"kind":"html","content":"

»Danes je čudovit dan za slovensko gostinstvo.…Ta zvezda, čeprav je ena, je velika, zelo velika ... Slovenija je končno tam, kjer mora biti.«

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"272"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"364"},{"type":"Author","id":"546"}],"meta":{"count":2}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"30699"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30699"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"140193","attributes":{"wp-id":356561,"date":"2020-05-12T21:18:34+02:00","modified":"2020-05-12T21:30:06+02:00","slug":"jansevo-nacrtno-spodkopavanje-kredibilnosti-medijev","post-type":"post","title":"Janševo načrtno spodkopavanje kredibilnosti medijev","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/05/jansevo-nacrtno-spodkopavanje-kredibilnosti-medijev/","content":"

Zapis premierja Janeza Janše z naslovom Vojna z mediji in dodatkom, da gre za “basen o žabah, skuhanih v mlačni vodi”, odmeva tudi v medijski krajini.

Predsednica društva novinarjev Petra Lesjak Tušek meni, da gre za spodkopavanje kredibilnosti medijev, sam zapis, pa da ni namenjen le medijem, temveč predvsem splošni javnosti.

Rok Čakš s portala Domovina.je je prepričan, da Janez Janša s tem in podobnimi zapisi krepi kolektivno imunost svoje volilne baze do kritičnega poročanja osrednjih medijev do njegovega dela in dela vlade.

Kritičnost medijev do tistega, ki je na oblasti, je njihova naloga, je prepričan ustanovitelj radijske mreže Infonet Leo Oblak.

","excerpt":"Predstavniki medijev o Janševi vojni z mediji oziroma \"basni\" o žabah, v kotlu mlačne vode.","featured-media-id":16636,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174692536","abovetitle":"","subtitle":"Predstavniki medijev o Janševi vojni z mediji oziroma \"basni\" o žabah, v kotlu mlačne vode.","category-text":"False","permalink":"2020/05/jansevo-nacrtno-spodkopavanje-kredibilnosti-medijev/","show-start":"2020-05-12T16:40:00+02:00","show-end":null,"audio-length":"332","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/05/12/Odzivinabasenoabah4753538.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174692536","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

Zapis premierja Janeza Janše z naslovom Vojna z mediji in dodatkom, da gre za “basen o žabah, skuhanih v mlačni vodi”, odmeva tudi v medijski krajini.

"},{"kind":"html","content":"

Predsednica društva novinarjev Petra Lesjak Tušek meni, da gre za spodkopavanje kredibilnosti medijev, sam zapis, pa da ni namenjen le medijem, temveč predvsem splošni javnosti.

"},{"kind":"html","content":"

Rok Čakš s portala Domovina.je je prepričan, da Janez Janša s tem in podobnimi zapisi krepi kolektivno imunost svoje volilne baze do kritičnega poročanja osrednjih medijev do njegovega dela in dela vlade.

"},{"kind":"html","content":"

Kritičnost medijev do tistega, ki je na oblasti, je njihova naloga, je prepričan ustanovitelj radijske mreže Infonet Leo Oblak.

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"272"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"546"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"16636"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/16636"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"138302","attributes":{"wp-id":351707,"date":"2020-04-09T16:38:54+02:00","modified":"2020-04-09T17:09:06+02:00","slug":"vladna-depesa-ne-odraza-realnega-stanja-slovenske-medijske-krajine","post-type":"post","title":"Vladna depeša ne odraža realnega stanja slovenske medijske krajine","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/04/vladna-depesa-ne-odraza-realnega-stanja-slovenske-medijske-krajine/","content":"

Urad vlade za komuniciranje je v depeši, ki je bila odziv na kritike Sveta Evrope na pritiske aktualne vlade na slovenske medije, izpostavili, da številni slovenski mediji izhajajo iz komunističnega režima, da se zaradi vpliva nekdanjih struktur novi mediji niso ustanavljali ter zapravljivost RTV Slovenija z denarjem ljudi, ki plačujejo naročnino.

Strokovna javnost pa opozarja, da vsebina depeše ne odraža realnega stanja slovenske medijske krajine.

Niso pa denimo omenili obdobja prve Janševe vlade med katerim je 571 novinarjev s peticijo protestiralo proti pitiskom vlade, ne omenja niti aktualnega madžarskega financiranja medijev blizu SDS-u. Depeša je – kot kaže – prav solo akcija največje vladne stranke, saj preostale vladne stranke o njej niso vedele ničesar.

Društvo novinarjev Slovenije opozarja, da vsebina depeše o slovenskih medijih, nima v ničemer zveze z realnostjo domačega medijskega trga. Po ocenah Društva novinarjev, novinarji v Sloveniji svoj poklic opravljajo v skladu s profesionalnimi in etičnimi standardi ter popolnoma primerljivo s kolegi v zahodnih demokracijah.

Profesorja novinarstva Marka Milosavljeviča depeša kot taka niti ne preseneča, se mu zdi pa nenavadno očitati povezavo z nekdanjim sistemom.

“Očitati vsem tem medije zgolj zato, ker mnogi izhajajo iz obdobja izpred nekaj desetletij, da so zgolj zato sile neke kontinuitete in da so kakorkoli povezane s tajnimi službami, je nenavadno. Iz tistega obdobja izvira zelo veliko slovenskih podjetij in institucij na vseh področjih , pa verjetno nikomur ne pade na pamet, da bi menil, da so to nekakšne sile kontinuitete. Zgolj to povezovanje je na nek način popolnoma nesmiselno.”

Generacija novinarjev in urednikov se je v veliki meri že zamenjala in so se o komunističnih časih učili le iz učbenikov, opozarja predsednica Društva novinarjev Slovenije Petra Lesjak Tušek.

“Mislim, da poteka širši boj za demokracijo. Mediji si bomo tudi mediji morali še naprej prizadevati, da ta prostor, ki ga imamov tem prostoru, ohranimo. Morda se ne vidi do te mere, kot se bo šele videlo, ko pridemo iz tega kriznega obdobja. Prepričana sem, da bo zahtevno, mislim, da ne smemo popustiti!”

","excerpt":"Depešo Svetu Evrope o stanju v slovenskih medijih je v Strasbourg v imenu vlade poslal vladni urad za komuniciranje. Kot kaže je šlo za solo akcijo SDS-a, saj preostale koalicijske stranke o tem niso vedele nič.","featured-media-id":16636,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174684851","abovetitle":"","subtitle":"Depešo Svetu Evrope o stanju v slovenskih medijih je v Strasbourg v imenu vlade poslal vladni urad za komuniciranje. Kot kaže je šlo za solo akcijo SDS-a, saj preostale koalicijske stranke o tem niso vedele nič.","category-text":"False","permalink":"2020/04/vladna-depesa-ne-odraza-realnega-stanja-slovenske-medijske-krajine/","show-start":"2020-04-09T16:30:00+02:00","show-end":null,"audio-length":"364","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/04/09/Depea4707139.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174684851","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Strokovna javnost pa opozarja, da vsebina depeše ne odraža realnega stanja slovenske medijske krajine.

"},{"kind":"html","content":"

Društvo novinarjev Slovenije opozarja, da vsebina depeše o slovenskih medijih, nima v ničemer zveze z realnostjo domačega medijskega trga. Po ocenah Društva novinarjev, novinarji v Sloveniji svoj poklic opravljajo v skladu s profesionalnimi in etičnimi standardi ter popolnoma primerljivo s kolegi v zahodnih demokracijah.

"},{"kind":"html","content":"

Profesorja novinarstva Marka Milosavljeviča depeša kot taka niti ne preseneča, se mu zdi pa nenavadno očitati povezavo z nekdanjim sistemom.

"},{"kind":"html","content":"

“Očitati vsem tem medije zgolj zato, ker mnogi izhajajo iz obdobja izpred nekaj desetletij, da so zgolj zato sile neke kontinuitete in da so kakorkoli povezane s tajnimi službami, je nenavadno. Iz tistega obdobja izvira zelo veliko slovenskih podjetij in institucij na vseh področjih , pa verjetno nikomur ne pade na pamet, da bi menil, da so to nekakšne sile kontinuitete. Zgolj to povezovanje je na nek način popolnoma nesmiselno.”

"},{"kind":"html","content":"

Generacija novinarjev in urednikov se je v veliki meri že zamenjala in so se o komunističnih časih učili le iz učbenikov, opozarja predsednica Društva novinarjev Slovenije Petra Lesjak Tušek.

"},{"kind":"html","content":"

“Mislim, da poteka širši boj za demokracijo. Mediji si bomo tudi mediji morali še naprej prizadevati, da ta prostor, ki ga imamov tem prostoru, ohranimo. Morda se ne vidi do te mere, kot se bo šele videlo, ko pridemo iz tega kriznega obdobja. Prepričana sem, da bo zahtevno, mislim, da ne smemo popustiti!”

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"272"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"546"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"16636"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/16636"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"137112","attributes":{"wp-id":348526,"date":"2020-03-20T14:43:11+01:00","modified":"2020-03-20T20:59:53+01:00","slug":"zdaj-ni-cas-za-dvigovanje-plac-ministrom-in-premierju","post-type":"post","title":"Zdaj ni čas za dvigovanje plač ministrom in premierju","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/03/zdaj-ni-cas-za-dvigovanje-plac-ministrom-in-premierju/","content":"

Premier Janez Janša je prek družbenih omrežij sporočil, da ne gre za zvišanje plače, ampak dejansko umestitev v dovoljene okvirje, a dejstvo je, da bodo plače zdajšnjega ministrskega zbora in njihovih namestnikov višje od tistih v prejšnjem mandatu. Sogovornike Katje Arhar je odločitev vlade presenetila, a se hkrati strinjajo, da so ministri premalo plačani. Vendar zdaj ni čas za takšne poteze, so si enotni!

“V trenutku, ko vlada ustvarja zelo dramatičen vtis, da je edini njen cilj, da zavaruje zdravje ljudi v tem položaju, v kakršnem smo, da drugih interesov tako rekoč nima, se dobesedno isti trenutek dvignejo plače zaposlenim. To s stališča etike ne more biti ustrezno sporočilo. Predvsem za vse zaposlene, ki se jim bodo plače znižale, ker so zaradi izrednih razmer na čakanju. Če sem nekoliko ciničen, pa je sporočilo naslednje: Danes smo zvišali plače ministrom, jutri bo tega deležno tudi ljudstvo! Upam, da je bilo to v jedru te poteze.” –
\nBranimir Štrukelj, SVIZ

“Včasih je dobro za voditelje, da so na začetku kolone, včasih pa je dobro, da so na koncu. V tem primeru bi verjetno bilo boljše, da bi se postavili na konec. Prvi problem, ki se je že pokazal, je, da je težko razložiti, kakšna je razlika med milom in žajfo, oba pereta roke in ljudje težko razumejo takšno odločitev v danih razmerah. Človek bi pričakoval, da bodo prej za trgovkami tudi zdravniki, medicinske sestre, policisti in vojaki in vsi preostali, ki so v prvih bojnih vrstah, dobili povišanje, potem bo pa bog tudi sebi brado ustvaril.” – Dejan Verčič, FDV

","excerpt":"Po včerajšnji odločitvi vlade, da ministre in državne sekretarje uvrsti v najvišje možne razrede, kot so dovoljeni za ta delovna mesta, je po družbenih omrežjih završalo.","featured-media-id":29192,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174680181","abovetitle":"","subtitle":"Po včerajšnji odločitvi vlade, da ministre in državne sekretarje uvrsti v najvišje možne razrede, kot so dovoljeni za ta delovna mesta, je po družbenih omrežjih završalo.","category-text":"False","permalink":"2020/03/zdaj-ni-cas-za-dvigovanje-plac-ministrom-in-premierju/","show-start":"2020-03-20T14:10:00+01:00","show-end":null,"audio-length":"489","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/03/20/Zdajniaszadvigovanjeplaministrominpremierju4681956.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174680181","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“V trenutku, ko vlada ustvarja zelo dramatičen vtis, da je edini njen cilj, da zavaruje zdravje ljudi v tem položaju, v kakršnem smo, da drugih interesov tako rekoč nima, se dobesedno isti trenutek dvignejo plače zaposlenim. To s stališča etike ne more biti ustrezno sporočilo. Predvsem za vse zaposlene, ki se jim bodo plače znižale, ker so zaradi izrednih razmer na čakanju. Če sem nekoliko ciničen, pa je sporočilo naslednje: Danes smo zvišali plače ministrom, jutri bo tega deležno tudi ljudstvo! Upam, da je bilo to v jedru te poteze.” –
\nBranimir Štrukelj, SVIZ

"},{"kind":"html","content":"

“Včasih je dobro za voditelje, da so na začetku kolone, včasih pa je dobro, da so na koncu. V tem primeru bi verjetno bilo boljše, da bi se postavili na konec. Prvi problem, ki se je že pokazal, je, da je težko razložiti, kakšna je razlika med milom in žajfo, oba pereta roke in ljudje težko razumejo takšno odločitev v danih razmerah. Človek bi pričakoval, da bodo prej za trgovkami tudi zdravniki, medicinske sestre, policisti in vojaki in vsi preostali, ki so v prvih bojnih vrstah, dobili povišanje, potem bo pa bog tudi sebi brado ustvaril.” – Dejan Verčič, FDV

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"272"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"546"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"29192"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29192"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"130955","attributes":{"wp-id":333073,"date":"2019-12-05T10:52:27+01:00","modified":"2019-12-05T10:57:09+01:00","slug":"bolj-aktivna-civilna-druzba-bi-lahko-povrnila-transparentnost","post-type":"post","title":"Bolj aktivna civilna družba bi lahko povrnila transparentnost","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2019/12/bolj-aktivna-civilna-druzba-bi-lahko-povrnila-transparentnost/","content":"

Skoraj nikjer transparentnost ni tako zelo pomembna kot pri porabi denarja. Še toliko bolj, če gre za državni denar. Javna naročila, subvencije, črpanje evropskih sredstev, od vsega tega ljudje pričakujejo preglednost in smotrno porabo. Nasproti glavnim akterjem, se pravi državi in izvajalcem, pa stoji civilna družba, ki preverja ali je denar porabljen za projekte za katere je namenjen ali se odteka v zasebne žepe. V primeru nepravilnosti je dolžnost civilne družbe opozoriti nanje. Tako kot je to storila Transparency International Češke, ki je v preteklem letu Evropski komisiji naznanil primer konflikta interesov češkega premiera Andreja Babiša pri črpanju sredstev Evropske Unije. Afera je sprožila največje proteste na Češkem po žametni revoluciji leta 1989. Prvi na tnalu države je predsednik Transparency International Češke David Ondračka, ki je bil tudi gost 6-tih dnevov integritete v Ljubljani. Z njim se je pogovarjala Katja Arhar.

Soočamo se s populizmom. Populistični voditelji ironično obljubljajo, da bodo uredili zadeve, da bodo počistili pred državnim pragom, a ko pridejo na oblast delajo povsem nasprotno. Prevzamejo vso oblast, držijo državo za talca in izkoriščajo njene finančne vire. Rešitev ni lahka, a vseeno obstaja. Državljani morajo biti bolj aktivni, morajo protestirati, morajo zahtevati zamenjavo takšne oblasti, mora jim biti mar. Hkrati potrebujemo tudi pogumne birokrate, ki bodo opozorili na nepravilnosti.

Transparency International Češke je Evropski komisiji naznanila primer konflikta interesov češkega premiera Andreja Babiša pri črpanju sredstev Evropske Unije. Babiš je podjetnik, drugi najbogatejši Čeh, ki obvladuje precejšnje število podjetij v različnih panogah. Babiš zanika konflikt interesov, a Češki kljub temu grozi, da bo morala vrniti več kot 17 milijonov evrov sredstev.

Babiš je nepredvidljiv in trmast. Vztraja pri svojem. Zaveda se namreč, da lahko veliko izgubi. A mislim, da ima zadeva takšne razsežnosti in da je povsem jasno, da izkorišča milijone in milijone čeških kron državnega denarja, da bo slej ko prej moral odstopiti.

","excerpt":"Babišev konflikt interesov je hujši kot je bil Berlusconijev, opozarja David Ondračka ","featured-media-id":22607,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174656248","abovetitle":"","subtitle":"Babišev konflikt interesov je hujši kot je bil Berlusconijev, opozarja David Ondračka ","category-text":"False","permalink":"2019/12/bolj-aktivna-civilna-druzba-bi-lahko-povrnila-transparentnost/","show-start":"2019-12-05T11:30:00+01:00","show-end":null,"audio-length":"301","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive05/2019/12/05/Boljaktivnacivilnadrubabilahkopovrnilatransparentnost4550468.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174656248","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Soočamo se s populizmom. Populistični voditelji ironično obljubljajo, da bodo uredili zadeve, da bodo počistili pred državnim pragom, a ko pridejo na oblast delajo povsem nasprotno. Prevzamejo vso oblast, držijo državo za talca in izkoriščajo njene finančne vire. Rešitev ni lahka, a vseeno obstaja. Državljani morajo biti bolj aktivni, morajo protestirati, morajo zahtevati zamenjavo takšne oblasti, mora jim biti mar. Hkrati potrebujemo tudi pogumne birokrate, ki bodo opozorili na nepravilnosti.

"},{"kind":"html","content":"

Babiš je nepredvidljiv in trmast. Vztraja pri svojem. Zaveda se namreč, da lahko veliko izgubi. A mislim, da ima zadeva takšne razsežnosti in da je povsem jasno, da izkorišča milijone in milijone čeških kron državnega denarja, da bo slej ko prej moral odstopiti.

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"272"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"546"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"22607"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/22607"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"130335","attributes":{"wp-id":331579,"date":"2019-11-25T12:29:02+01:00","modified":"2019-11-25T12:33:05+01:00","slug":"izgorimo-sami-pozdravimo-se-v-razumevajoci-druzbi","post-type":"post","title":"Izgorimo sami, pozdravimo se v razumevajoči družbi","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2019/11/izgorimo-sami-pozdravimo-se-v-razumevajoci-druzbi/","content":"

Izgorelost je pojem, ki se vse pogosteje sliši. Sama izgorelost je sicer konec izgorevanja in je dramatičen trenutek, ko se naše telo ne more več samo zaščititi pred pretiranim in kroničnim stresom. Stres ni naš sovražnik, je prepričana Dr. Tina Bončina, doktorica medicine in psihoterapevtka, ki je pred kratkim izdala knjigo o izgorelosti. Stres nam pomaga preživeti. Stalna aktiviranost, slaba samopodoba, nezadovoljene potrebe po potrditvi, nespoštovanost, skupaj z osebnostnimi karakteristikami in izkušnjami, pa pripeljejo do izgorevanja.
\nRazdražljivost, utrujenost, občutki krivde, povečano bitje srca, bolečina v mišicah, večje bolečine, nespečnost…vse to so znaki izgorevanja, ki pa se ga lahko ustavi še preden izgorimo. Pri tem so nujne spremembe na večih področjih življenja.

“Najprej se je potrebno ustaviti. Vedno simptom pove kaj je treba narediti. Nekdo, ki je utrujen in izgoreva, se mora uleči. Nekdo, ki se je razdajal za druge in ni bil cenjen, si mora vzeti čas zase. Vprašati se mora ali dela za druge ali zase. In raziskati pri sebi kaj je tisto kar mu polni dušo, ker mu očitno to delo ne in očitno ni imel več odnosov, ki ga izpolnjujejo sicer se to ne bi zgodilo. Ker če bi bil viden, slišan, ljubljen, cenjen, opažen in zadovoljen sam s seboj, ne bi izgoreval. Sindrom sam ponudi, da vas ustavi, z namenom, da imate čas to razčistiti.”

Z izgorelostjo se lahko spopademo sami, lahko pa poiščemo strokovno pomoč. Dr. Bončina predlaga slednje, ker je lažje:

“Človek je sam izgorel, priporočam pa, da se pozdravi v družbi. Idealno bi bilo, da dobi daljši bolniški stalež. Govorimo o staležu daljšemu od 6 mesecev, ker to nudi sigurnost, da ga nekdo razume in da ima dovolj časa, da se postavi na noge. Potrebuje pomoč pri spremembi jedilnika, ker je telo izčrpano in potrebuje povečan vnos hranil. Potrebuje fizioterapijo in masaže, da gre mišično-celično spomin zakrčenosti stran. Predvsem pa je treba spremeniti način razmišljanja.”

Si upate živeti drugače?

","excerpt":"Izkušnjo izgorevanja ima približno četrtina prebivalstva, le nekaj odstotkov jih tudi popolnoma izgori. Velikokrat je izkušnja tako težka, da si nihče ne želi, da bi se še kdaj zgodila.","featured-media-id":24112,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174653826","abovetitle":"","subtitle":"Izkušnjo izgorevanja ima približno četrtina prebivalstva, le nekaj odstotkov jih tudi popolnoma izgori. Velikokrat je izkušnja tako težka, da si nihče ne želi, da bi se še kdaj zgodila.","category-text":"False","permalink":"2019/11/izgorimo-sami-pozdravimo-se-v-razumevajoci-druzbi/","show-start":"2019-11-25T11:40:00+01:00","show-end":null,"audio-length":"539","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive05/2019/11/25/Izgorimosamipozdravimosevrazumevajoidrubi4536735.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174653826","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Najprej se je potrebno ustaviti. Vedno simptom pove kaj je treba narediti. Nekdo, ki je utrujen in izgoreva, se mora uleči. Nekdo, ki se je razdajal za druge in ni bil cenjen, si mora vzeti čas zase. Vprašati se mora ali dela za druge ali zase. In raziskati pri sebi kaj je tisto kar mu polni dušo, ker mu očitno to delo ne in očitno ni imel več odnosov, ki ga izpolnjujejo sicer se to ne bi zgodilo. Ker če bi bil viden, slišan, ljubljen, cenjen, opažen in zadovoljen sam s seboj, ne bi izgoreval. Sindrom sam ponudi, da vas ustavi, z namenom, da imate čas to razčistiti.”

"},{"kind":"html","content":"

Z izgorelostjo se lahko spopademo sami, lahko pa poiščemo strokovno pomoč. Dr. Bončina predlaga slednje, ker je lažje:

"},{"kind":"html","content":"

“Človek je sam izgorel, priporočam pa, da se pozdravi v družbi. Idealno bi bilo, da dobi daljši bolniški stalež. Govorimo o staležu daljšemu od 6 mesecev, ker to nudi sigurnost, da ga nekdo razume in da ima dovolj časa, da se postavi na noge. Potrebuje pomoč pri spremembi jedilnika, ker je telo izčrpano in potrebuje povečan vnos hranil. Potrebuje fizioterapijo in masaže, da gre mišično-celično spomin zakrčenosti stran. Predvsem pa je treba spremeniti način razmišljanja.”

"},{"kind":"html","content":"

Si upate živeti drugače?

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"272"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"546"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"24112"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/24112"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"129228","attributes":{"wp-id":328961,"date":"2019-11-07T14:43:54+01:00","modified":"2019-11-07T15:00:06+01:00","slug":"slovenija-isce-tuje-delavce","post-type":"post","title":"Slovenija išče tuje delavce","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2019/11/slovenija-isce-tuje-delavce/","content":"

Obe državi imata s Slovenijo podpisan sporazum o zaposlovanju, tisti s Srbijo pa je začel veljati na dan, ko je svoja vrata odprla tudi INFO točka za tujce. Ta bo zdaj tujim delavcem nudila podporo, ki so jo prej sami iskali po slovenskih institucijah, pojasnjuje Veleposlanica Republike Srbije v Sloveniji Zorana Vlatković:

“Prej so pomoč individualno iskali na slovenskih institucija, kar je bil zelo velik problem. Ne glede na to, da si nismo tako tuji, to za srbske delavce je tuja država, kjer ne znajo jezika, ne vedo na koga in kam se za kaj obrniti in to je velika pomoč slovenske države, da se ljudje lahko na enem mestu seznanijo s postopki v Sloveniji.”

Ministrstvo za delo načrtuje tudi informacijske točke po tujini. Skušali jih bodo vzpostaviti v Bosni in Hercegovini ter v Srbiji. Državni sekretar na ministrstvu za delo Tilen Božič pravi, da si želijo, da bi kadri, ki prihajajo v Slovenijo že poznali svoje pravice, tako na področju delovne zakonodaje kot na področju varovanja zdravja.

Poleg tega bi se tujci na teh točkah seznanili z osnovnimi informacijami glede kulture. V okviru INFO točk bi se tujci lahko naučili tudi osnov slovenskega jezika.

Po najnovejših podatkih statističnega urada (avgust 2019) je v Sloveniji okoli 900.000 delovno aktivnih prebivalcev. Pri tem je bilo skoraj 100.000 tujih delavcev. Število tujih delavcev se na račun gospodarske rasti v Sloveniji zvišuje od leta 2014. Še leto prej (avgust 2013) je bilo pri nas okoli 760.000 delovno aktivnih prebivalcev, od tega nekaj čez 50.000 tujcev. Večina tujcev dela v gradbeništvu, predelovani dejavnosti, v prometu, skladiščenju ter v gostinstvu.

","excerpt":"Največ delavcev migrantov v Slovenijo prihaja iz Bosne in Hercegovine ter Srbije. ","featured-media-id":17681,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174649654","abovetitle":"","subtitle":"Največ delavcev migrantov v Slovenijo prihaja iz Bosne in Hercegovine ter Srbije. ","category-text":"False","permalink":"2019/11/slovenija-isce-tuje-delavce/","show-start":"2019-11-07T14:20:00+01:00","show-end":null,"audio-length":"504","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive05/2019/11/07/Slovenijaietujedelavce4509797.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174649654","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Prej so pomoč individualno iskali na slovenskih institucija, kar je bil zelo velik problem. Ne glede na to, da si nismo tako tuji, to za srbske delavce je tuja država, kjer ne znajo jezika, ne vedo na koga in kam se za kaj obrniti in to je velika pomoč slovenske države, da se ljudje lahko na enem mestu seznanijo s postopki v Sloveniji.”

"},{"kind":"html","content":"

Poleg tega bi se tujci na teh točkah seznanili z osnovnimi informacijami glede kulture. V okviru INFO točk bi se tujci lahko naučili tudi osnov slovenskega jezika.

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"272"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"517"},{"type":"Author","id":"546"}],"meta":{"count":2}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"17681"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/17681"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"129038","attributes":{"wp-id":328522,"date":"2019-11-04T17:00:56+01:00","modified":"2019-11-04T17:00:56+01:00","slug":"kdaj-pricakovati-ustanovitev-pokrajin","post-type":"post","title":"Kdaj pričakovati ustanovitev pokrajin","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2019/11/kdaj-pricakovati-ustanovitev-pokrajin/","content":"

Razprava o uvedbi pokrajin se je danes nadaljevala na posvetu pri predsedniku republike Borutu Pahorju. Za isto mizo so bili zbrani predlagatelji nove pokrajinske zakonodaje, stroke, občin in prvič tudi politike. Znova se je izkazalo, da podpora ustanovitvi pokrajinam je, da pa so mnenja o njihovem številu ter dinamiki ustanavljanja precej razlikujejo.

Predsednik republike Borut Pahor ob koncu posveta:
\n» Mislim, da danes ni mogoče reči, da vlada splošno navdušenje nad predlogom, ki ga je dala strokovna skupina, toda tudi ne splošno zavračanje. Kar je pravzaprav, glede na naše izkušnje, spodbudno. Prej bi rekel, da bi večina raje imela pokrajin manj kot več.«\n

","excerpt":"Volja sicer je, a je tudi veliko različnih pogledov","featured-media-id":26698,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"","abovetitle":"","subtitle":"Volja sicer je, a je tudi veliko različnih pogledov","category-text":"False","permalink":"2019/11/kdaj-pricakovati-ustanovitev-pokrajin/","show-start":"2019-11-04T16:45:00+01:00","show-end":"2019-11-04T16:50:00+01:00","audio-length":"","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":null,"instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":null,"embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Predsednik republike Borut Pahor ob koncu posveta:
\n» Mislim, da danes ni mogoče reči, da vlada splošno navdušenje nad predlogom, ki ga je dala strokovna skupina, toda tudi ne splošno zavračanje. Kar je pravzaprav, glede na naše izkušnje, spodbudno. Prej bi rekel, da bi večina raje imela pokrajin manj kot več.«\n

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"371"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"546"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"26698"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/26698"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"127858","attributes":{"wp-id":325667,"date":"2019-10-16T00:39:48+02:00","modified":"2019-10-29T18:21:06+01:00","slug":"studio-ob-17-00-127","post-type":"post","title":"Najnovejši poskus ustanavljanja pokrajin","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2019/10/studio-ob-17-00-127/","content":"

Pokrajine zdaj obstajajo le v zavesti ljudi in v ustavi. Novega poskusa ustanavljanja pokrajin se je tokrat lotila lokalna politika ob pomoči državnega sveta in strokovnjakov. Predlog ozemeljske razmejitve pa ni vsem všeč. Kaj o tem pravijo tisti, ki naj bi živeli v teh pokrajinah, in kako jim odgovarjajo pripravljavci pokrajinske zakonodaje, je ob sodelovanju dopisnikov preverila voditeljica Katja Arhar.

","excerpt":"Tokrat najprej o mejah in nato o pristojnostih, še nič pa o financiranju","featured-media-id":26698,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/studio-ob-17h/174647846","abovetitle":"","subtitle":"Tokrat najprej o mejah in nato o pristojnostih, še nič pa o financiranju","category-text":"False","permalink":"2019/10/studio-ob-17-00-127/","show-start":"2019-10-29T17:05:00+01:00","show-end":"2019-10-29T18:00:00+01:00","audio-length":"2526","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive05/2019/10/29/NajnovejiposkusustanavljanjapokrajinMMC.PR1.20191029.2.1705.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174647846","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"385"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"546"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"26698"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/26698"}},"frontpage-image":{"data":null}}}],"included":[{"type":"Author","id":"364","attributes":{"slug":"andreja-coklrtvslo-si","name":"Andreja Čokl","twitter":"","facebook":"","title":"Novinarka","description":"Andreja Čokl je po izobrazbi etnologinja, po duši pa radijka. Pri pripravi oddaje Sobotna raglja (naslednica Pionirskega tednika in predhodnica današnjega Hudo!) je začela sodelovati že kot osnovnošolka, potem je nekaj let vodila torkov jutranji in nedeljski popoldanski program na domžalskem Radiu Hit, med študijem pa jo je uspešno opravljena avdicija spet pripeljala na Radio Slovenija. Prvo zatočišče je našla v uredništvu programa za mlade, od leta 2009 pa je sodelavka uredništva dnevno-aktualnega programa na Prvem. Njena so petkova jutra, svetovalni prispevki in oddaje na temo vsega zelenega, če ima možnost, pa rada Prvemu doda tudi kakšno etnološko obarvano vsebino.","image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_1740-360x360.jpg","image-landscape":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_1740-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"517","attributes":{"slug":"urska-valjavecrtvslo-si","name":"Urška Valjavec","twitter":"","facebook":"","title":"","description":"","image":"http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2016/05/Urška-Valjavec-360x360.jpg","image-landscape":""}},{"type":"Author","id":"546","attributes":{"slug":"katja-arharrtvslo-si","name":"Katja Arhar","twitter":"","facebook":"","title":"Novinarka","description":"","image":"http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2016/09/katja-arhar-360x360.jpg","image-landscape":""}},{"type":"Category","id":"272","attributes":{"wp-id":34,"description":"Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/aktualno/","name":"Aktualno","slug":"aktualno","parent-wp-id":0,"permalink":"aktualno/","show-description":"","show-image":null,"show-no-gradient":false,"broadcast-day":"","broadcast-hour":"","sidebar":"","hide-future":false,"show-removal-notice":false,"format":"wide","collection":false},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"101"}],"meta":{"count":1}}}},{"type":"Category","id":"371","attributes":{"wp-id":1,"description":"","link":"http://radioprvi.rtvslo.si/nekategorizirano/","name":"Redakcija","slug":"nekategorizirano","parent-wp-id":0,"permalink":"nekategorizirano/","show-description":"","show-image":null,"show-no-gradient":false,"broadcast-day":"","broadcast-hour":"","sidebar":"","hide-future":false,"show-removal-notice":false,"format":"wide","collection":false},"relationships":{"show-links":{"data":[],"meta":{"count":0}}}},{"type":"Category","id":"385","attributes":{"wp-id":93,"description":"Aktualna oddaja vsak delovni dan v tednu, v kateri se odzivamo na dogajanje doma in po svetu. Dobra zgodba smo že 43 let. V tem času smo spremljali in komentirali vse pomembnejše teme.","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/","name":"Studio ob 17.00","slug":"studio-ob-17h","parent-wp-id":0,"permalink":"studio-ob-17h/","show-description":"Aktualna oddaja vsak delovni dan v tednu, v kateri se odzivamo na dogajanje doma in po svetu. Dobra zgodba smo že 43 let. V tem času smo spremljali in komentirali vse pomembnejše teme.","show-image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/07/podcast_naslovice_1400x1400_studio17-360x360.jpg","show-no-gradient":false,"broadcast-day":"","broadcast-hour":"","sidebar":"","hide-future":true,"show-removal-notice":false,"format":"square","collection":false},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"14"},{"type":"CategoryShowLink","id":"15"},{"type":"CategoryShowLink","id":"16"},{"type":"CategoryShowLink","id":"79"}],"meta":{"count":4}}}},{"type":"Media","id":"16636","attributes":{"wp-id":244985,"title":"slovenski mediji_mikrofoni","caption":"","media-source":"Srdjan Zivulovic/Bobo","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/05/slovenski-mediji_mikrofoni-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/05/slovenski-mediji_mikrofoni-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/05/slovenski-mediji_mikrofoni-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/05/slovenski-mediji_mikrofoni-1200x826.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"17681","attributes":{"wp-id":252800,"title":"delavci na soncu","caption":"","media-source":"Srdjan Zivulovic/bobo","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/06/delavci-na-soncu-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/06/delavci-na-soncu-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/06/delavci-na-soncu-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/06/delavci-na-soncu-1200x798.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"22607","attributes":{"wp-id":291761,"title":"stisk roke, prodaja, posel, korupcija, dogovor","caption":"","media-source":"TeroVesalainen/pixabay","media-source-url":"https://pixabay.com/photos/handshake-hand-give-business-man-2056023/","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/03/stisk-roke-prodaja-posel-korupcija-dogovor-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/03/stisk-roke-prodaja-posel-korupcija-dogovor-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/03/stisk-roke-prodaja-posel-korupcija-dogovor-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/03/stisk-roke-prodaja-posel-korupcija-dogovor-1200x798.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"24112","attributes":{"wp-id":305334,"title":"izgorelost","caption":"","media-source":"geralt/pixabay","media-source-url":"https://pixabay.com/illustrations/woman-burnout-multitasking-face-1733891/","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/05/izgorelost-980x550.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/05/izgorelost-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/05/izgorelost-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/05/izgorelost.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"26698","attributes":{"wp-id":327779,"title":"2019-10-29 pokrajine – foto RTV SLO Ergyn Zjeci","caption":"","media-source":"RTV SLO Ergyn Zjeci","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/10/2019-10-29-pokrajine-foto-rtv-slo-ergyn-zjeci-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/10/2019-10-29-pokrajine-foto-rtv-slo-ergyn-zjeci-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/10/2019-10-29-pokrajine-foto-rtv-slo-ergyn-zjeci-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/10/2019-10-29-pokrajine-foto-rtv-slo-ergyn-zjeci-1200x672.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29192","attributes":{"wp-id":348528,"title":"vlada-JJ","caption":"Vlada Janeza Janše","media-source":"Vlada Republike Slovenije","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/vlada-jj-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/vlada-jj-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/vlada-jj-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/vlada-jj-1200x800.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"30699","attributes":{"wp-id":364059,"title":"Hiša Franko_bobo","caption":"","media-source":"Bobo","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/hisa-franko_bobo-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/hisa-franko_bobo-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/hisa-franko_bobo-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/hisa-franko_bobo.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"30928","attributes":{"wp-id":366210,"title":"2020-06-25 počitnice - foto AP","caption":"","media-source":"AP","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/2020-06-25-pocitnice-foto-ap-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/2020-06-25-pocitnice-foto-ap-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/2020-06-25-pocitnice-foto-ap-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/2020-06-25-pocitnice-foto-ap-1200x800.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}}],"meta":{"pagination":{"page":1,"pages":1,"count":10}}}