{"links":{"first":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?authors__slug=jurij-popovrtvslo-si&include=categories%2Cfeatured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=1&page_size=12","last":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?authors__slug=jurij-popovrtvslo-si&include=categories%2Cfeatured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=11&page_size=12","next":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?authors__slug=jurij-popovrtvslo-si&include=categories%2Cfeatured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=2&page_size=12","prev":null},"data":[{"type":"Post","id":"144800","attributes":{"wp-id":374107,"date":"2020-07-20T00:31:16+02:00","modified":"2020-07-31T08:21:19+02:00","slug":"nedeljska-reportaza-126","post-type":"post","title":"Slovenske Benetke","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/07/nedeljska-reportaza-126/","content":"

Na Slovenskem so trije kraji, ki jih primerjamo z Benetkami. Kostanjevico na Krki zato, ker je zgrajena na umetnem otoku, Vipavo, ker je zrasla na najmanj sedmih izvirih reke Vipave in ima 25 mostov, ter Kamni Gorici. Jurij Popov je obiskal slednjo in ugotavljal, kaj jo povezuje z Benetkami. »Najprej je to voda,« je povedal eden izmed sogovornikov dr. Mihael Toman. Glede na to, da je Kamna Gorica fužinarska ali kovaška vas v dolini Lipnice ob vznožju gozdnate Jelovice, je potrebovala veliko vode. Ker je potok Lipnica prej len kot ne, so s sistemom umetnih kanalov oziroma rak umetno povečali njeno moč, ki je poganjala vodna kolesa, da so razpihovala številne kovaške mehove. Teh je bilo nekoč v vasi 16, danes je eno samo.

V vasi je bil tudi plavž, danes pa je le maketa plavža na sredi vasi. Tudi kovačnici, po domače vigenjci, sta le še dve, nekoč jih je bilo veliko. Mreža rak je bila tako gosta, da so bile hiše dobesedno obdane z njimi in se je zdelo, da skozi vsako hišo teče voda. Zaradi tega je bilo v vasi tudi veliko mostov. Številke, ki smo jih našli, govorijo, da jih je bilo od 16 do 40. Ker jih nismo šteli, ne morem zapisati natančnega podatka. Vas ima očitno neko posebno energijo, saj je od nekdaj imela pomembne prebivalce, ki se niso ukvarjali samo z žebljarstvom. Kamnogoriška žebljarska tradicija se veže predvsem na izdelovanje žebljev, teh so izdelovali kar 120 različnih vrst. Kamna Gorica je rojstna vas slikarja Matevža Langusa, ki ga je na vasi obiskoval tudi njegov dober prijatelj dr. France Prešern. V njej se je rodil doktor Lovro Toman, pravnik in politik, znan med drugim po tem, da je prvi leta 1848 razvil slovensko zastavo, bil pa je poslanec kranjskega in dunajskega državnega zbora. Tu se je rodil in od tod odšel na misijonarsko pot v Mehiko duhovnik Marko Anton Kapus, danes pa tu živi biolog dr. Mihael Toman, med priseljenci pa posebno pozornost pritegneta zakonca Dušan Kapušar in Cecilija Prenz Kapušar, Argentinka po rodu, sicer pa profesorica latinskoameriške književnosti na univerzi v Trstu. Živita v stari gorenjski hiši, ki sta jo rešila pred popolnim propadom in je poleg njunega domovanja tudi sedež društva, ki je pomemben motor vaškega in občinskega kulturnega dogajanja.

Kamno Gorico smo spoznali v eni od preteklih oddaj Nedeljska reportaža.

","excerpt":"Kamna Gorica je s sistemom kanalov razpihovala kovaške mehove","featured-media-id":22753,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/nedeljska-reportaza/174602456","abovetitle":"","subtitle":"Kamna Gorica je s sistemom kanalov razpihovala kovaške mehove","category-text":"False","permalink":"2020/07/nedeljska-reportaza-126/","show-start":"2020-08-02T14:30:00+02:00","show-end":"2020-08-02T15:30:00+02:00","audio-length":"1666","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive05/2019/03/17/NedeljskareportaaMMC.PR1.20190317.7.1430.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174602456","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Kamno Gorico smo spoznali v eni od preteklih oddaj Nedeljska reportaža.

Eden najstarejših regijskih parkov na Slovenskem je Kozjanski. Zadnjih deset let ima ta park skupaj z Obsoteljem status biosfernega območja (pod zaščito UNESCA) in je del mednarodnega programa Človek in biosfera. Neposredni vzrok za obisk parka je bil pisani ptič čebelar. Že skoraj pol stoletja ob koncu aprila prileti približno 30 parov teh ptic iz tropske Afrike v gnezda v peskokopu Župjek pri Bizeljskem in tam preživi nekaj mesecev, čas, v katerem obnovijo svoj zarod. To je razmeroma kratko obdobje, saj preostali del leta preživijo na tolpem na črni celini. Kljub pozornosti, ki jo pritegnejo te in druge ptice, je park tako poln naravnih in kulturnih vrednot, da se je vredno poglobiti v to naravno in kulturno dediščino. Tu so na primer polsuhi travniki, ki se bohotijo in so prekriti s pisano cvetno preprogo, pa nasadi starih sort jabolk, košati mešani gozdovi, v katerih rastejo redke rastlinske sorte in tudi zelo redke majhne gobe vlažnice.

$\"\"$

Čeprav se zdi protislovno, a vendar sta nekdanja odmaknjenost in neindustrializacija Kozjanskemu dolgoročno bolj koristili kot ne. K sreči. Bistvena prednost je, da v te kraje industrija ni nikoli našla nobene poti. Tako se je skoraj v celoti ohranila pretekla vrednota, vrednota, ki jo morajo marsikje obnavljati. Gre za naravo in za vračanje »na staro«, z rečnimi meandri, čiščenji jam, obnavljanji prvinskih travnikov in planin in tako naprej.

","excerpt":"V njem lahko med drugim občudujemo pisanega ptiča čebelarja, polsuhe travnike in redke rastlinske vrste","featured-media-id":31071,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/nedeljska-reportaza/174704524","abovetitle":"","subtitle":"V njem lahko med drugim občudujemo pisanega ptiča čebelarja, polsuhe travnike in redke rastlinske vrste","category-text":"False","permalink":"2020/06/nedeljska-reportaza-213/","show-start":"2020-07-05T14:30:00+02:00","show-end":"2020-07-05T15:30:00+02:00","audio-length":"1912","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/07/05/KozjanskiparkMMC.PR1.20200705.7.1430.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174704524","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

$\"\"$

"},{"kind":"html","content":"

Verjetno je najbolj stvarna resnica, da velikih mož nikoli ne spoznamo do obisti, vedno je nekaj, kar še ne vemo, kar je še potrebno dognati in raziskati. Giuseppe Tartini je najbolj sloviti Pirančan, ki je bil že za časa svojega življenja (1692 – 1770) cenjen in spoštovan predvsem kot violinski virtuoz, skladatelj in pedagog.

Letos mineva 250 let od njegove smrti, kar je priložnost za utrditev spomina nanj in nadaljevanje preučevanja njegovega dela in življenja. Letos bo veliko pozornosti posvečeno zlasti vprašanju, kako se Tartini kaže skozi svoja pisma, ki jih večino hranijo v piranskem zgodovinskem arhivu. Med drugim bo govor tudi o pismu Maddaleni Lauri Lombardini, njegovi učenki, ki šteje za prvi primer učenja na daljavo, saj ji v njem daje navodila za učenje igranja violine.

Žal je pandemija koronavirusa močno omejila in za nekaj časa prekinila obeleževanje te pomembne obletnice v Piranu, vendar ostaja upanje, da bodo do konca leta lahko izpeljali obsežen, predvsem glasbeni program, ki so ga namenili tej obletnici. Program naj bi se sicer iztekel februarja prihodnje leto. Kot skladatelj je Tartini napisal več kot tristo predvsem instrumentalnih skladb. Muzikolog Paul Brainard je na primer preučil njegovih 175 sonat za violino, grški violinist in muzikolog Minos Daunias pa je zbral 125 njegovih violinskih koncertov. Pogosto je v njih zaznati elemente istrskega glasbenega izročila. Med najbolj znanimi sonatami so Vragov trilček, Zapuščena Diadona in Pastorale.

Tartini je za življenja veljal za prvega violinista Evrope, kar je nadgradil z zasebno šolo v Padovi, v katero ni bilo lahko priti, saj je bil tako kot virtuoz tudi kot pedagog izjemno zahteven. Njegovi učenci so sicer prihajali iz različnih evropskih držav, zato se ga je tudi prijel naziv Maestro delle Nazione, učitelj narodov. Tartini je znan tudi po teoretskih tehničnih raziskavah, med drugem o violinskem loku. Bil je tudi odličen sabljač.

Posebna zgodba je povezana tudi s spomenikom temu glasbenemu velikanu, ki stoji sredi njegovega, Tartinijevega trga v Piranu. Odkrili so ga pred več kot 120-imi leti, leta 1896. Gre za spomenik, ki so ga financirali donatorji iz vse Istre in Furlanije Julijske krajine, njegovo odkritje pa velja še danes za največji dogodek te vrste v Piranu. Spomenik je delo slovitega italijanskega kiparja Antonia Dal Zotta, njegov najboljši, šele ob natančnem pregledu leta 2016 pa so na obodu violine odkrili posvetilo kiparjevi ženi Idi Lessiach Nayi Dal Zotto, ki je med njegovo izdelavo umrla. O tem in še drugih zanimivih podrobnostih iz Tartinijevega dela in življenja v Sledeh časa Jurija Popova.

\"\" — \nDoprsni kip Guiseppeja TartinijaFoto: Jurij Popov, Prvi program Radia Slovenija

\"\" — \nTartinijev trgFoto: Jurij Popov, Prvi program Radia Slovenija

\"\" — \nTartinijev spomenikFoto: Jurij Popov, Prvi program Radia Slovenija

\"\" — \nNeznani avtor, portret Giuseppeja TartinjaFoto: Jurij Popov, Prvi program

","excerpt":"Predvsem skladatelj in virtuoz","featured-media-id":30497,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/sledi-casa/174700262","abovetitle":"","subtitle":"Predvsem skladatelj in virtuoz","category-text":"False","permalink":"2020/05/sledi-casa-217/","show-start":"2020-06-14T17:20:00+02:00","show-end":"2020-06-14T18:00:00+02:00","audio-length":"1945","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/06/14/GuiseppeTartiniMMC.PR1.20200614.7.1720.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174700262","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — \nDoprsni kip Guiseppeja TartinijaFoto: Jurij Popov, Prvi program Radia Slovenija

\"\" — \nTartinijev trgFoto: Jurij Popov, Prvi program Radia Slovenija

\"\" — \nTartinijev spomenikFoto: Jurij Popov, Prvi program Radia Slovenija

\"\" — \nNeznani avtor, portret Giuseppeja TartinjaFoto: Jurij Popov, Prvi program

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"375"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"420"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"30497"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30497"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"138906","attributes":{"wp-id":353225,"date":"2020-04-20T00:39:29+02:00","modified":"2020-04-23T09:51:14+02:00","slug":"nedeljska-reportaza-205","post-type":"post","title":"Piran, kot je bil nekoč","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/04/nedeljska-reportaza-205/","content":"

Ljudje smo ljudje tudi zaradi nenehne medsebojne komunikacije. Za človeka je to enako pomembno kot hrana, zrak, voda in še kaj. Še zlasti pa to zahteva življenje v organizirani skupnosti. Jurij Popov se je v eni izmed preteklih oddaj Nedeljska reportaža poglobil v komunikacijo zdaj že več kot 5.500 ljudi na eni izmed facebukovih spletnih straneh Piran – kot je bil nekoč, saj je hotel spoznati cilje in učinke takšne komunikacije.

","excerpt":"Spletna stran združuje pripadnike vseh treh nacionalnih skupnosti, ki živijo ali so živeli na tem območju – italijansko, hrvaško in slovensko.","featured-media-id":11379,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/nedeljska-reportaza/174562553","abovetitle":"","subtitle":"Spletna stran združuje pripadnike vseh treh nacionalnih skupnosti, ki živijo ali so živeli na tem območju – italijansko, hrvaško in slovensko.","category-text":"False","permalink":"2020/04/nedeljska-reportaza-205/","show-start":"2020-05-03T14:30:00+02:00","show-end":"2020-05-03T15:30:00+02:00","audio-length":"1709","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2018/09/16/NedeljskareportaaMMC.PR1.20180916.7.1430.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174562553","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

Libeliče so vas, ki je vkovana pod Libeliško goro v obliki podkve. Podkev je eden od najbolj znanih simbolov sreče v svetu. Simbolizira sožitje človeka in konja. Ker je iz železa, pomeni trdnost, varnost in zaščito, sicer pa spominja na mesec oziroma živalske rogove, kar simbolizira plodnost in rodovitnost. Mogoče je vse to razlog, da so Libeliče, ki so nastale najbrž v desetem stoletju ali kakšno prej, zgrajene prav v obliki tega simbola, vse značilnosti simbola pa so tudi značilnosti, ki do danes krasijo značaje vaščanov. Vas je polna zgodovinskih zgodb in znamenj od ene izmed treh slovenskih kostnic naprej, njena lega ob meji z Avstrijo pa jo je v zgodovini še posebej zaznamovala. Gre za dogajanje ob koncu prve svetovne vojne, ko so se v Evropi risale nove meje in je ta proces potekal z veliko zapleti in ne najboljšimi in pogosto tudi krivičnimi odločitvami. Znano je, da pri določanju teh mej tisti, ki so odločali o njih, niso bili najbolj dosledni. Na naši meji z Italijo, na primer, so upoštevali tajni Londonski sporazum iz leta 1915 med Antanto in Italijo na račun Istre, Dalmacije celo Grčije. Za nekatera sporna območja Evrope so določili plebiscit kot rešitev, ki naj bi bila pravična. Tudi za Koroško so ga. Pred sto leti je bil. Žal so se ljudje na njem večinsko odločili za Avstrijo. K tej novo nastajajoči državi so priključili tudi Libeliče, kar pa večina prebivalstva ni sprejela. Začel se je svojevrsten upor, kakršnega drugod po Evropi ne poznajo. Trajal je dve leti in Libeličani so dosegli svoje. Vrnili so se v objem matične dežele. Kako je to potekalo in kaj vse se je v teh dveh letih dogajalo, pa v oddaji.

\"\" — \nBrizgalna iz leta 1920Foto: Jurij Popov, Radio Slovenija

\"\" — \nKoroški plebiscit – gradivo in podobi zagrizenih borcev za vrnitev Libelič matičnemu narodu Rudija Mencina in Janka GačnikaFoto: Jurij Popov, Radio Slovenija

\"\" — \nNekdanje župnišče, danes muzej z zbirkami tudi o koroškem plebiscituFoto: Jurij Popov, Radio Slovenija

\"\" — \nLibeliče, kostnica in cerkev Svetega Martina Foto: Jurij Popov, Radio Slovenija

","excerpt":"Vas v obliki podkve","featured-media-id":29257,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/sledi-casa/174685527","abovetitle":"","subtitle":"Vas v obliki podkve","category-text":"False","permalink":"2020/03/sledi-casa-208/","show-start":"2020-04-12T17:20:00+02:00","show-end":"2020-04-12T18:00:00+02:00","audio-length":"1851","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/04/12/SlediasaMMC.PR1.20200412.7.1720.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174685527","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — \nBrizgalna iz leta 1920Foto: Jurij Popov, Radio Slovenija

\"\" — \nKoroški plebiscit – gradivo in podobi zagrizenih borcev za vrnitev Libelič matičnemu narodu Rudija Mencina in Janka GačnikaFoto: Jurij Popov, Radio Slovenija

\"\" — \nNekdanje župnišče, danes muzej z zbirkami tudi o koroškem plebiscituFoto: Jurij Popov, Radio Slovenija

\"\" — \nLibeliče, kostnica in cerkev Svetega Martina Foto: Jurij Popov, Radio Slovenija

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"375"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"420"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"29257"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29257"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"136438","attributes":{"wp-id":346444,"date":"2020-03-09T00:39:01+01:00","modified":"2020-03-22T15:39:07+01:00","slug":"nedeljska-reportaza-200","post-type":"post","title":"Nadiža","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/03/nedeljska-reportaza-200/","content":"

»Kjer zlivata se črni in beli potok, tam se dete Nadiža rodi … v potoških koritih plesat začne … leze bleščeča, poljane krasi, mimo beneških starih vasi … v nižini furlanski jo žeja izpije, v produ se skrije in mirno zaspi.«

Tako je v prglihah (rimarski pesmi) predstavljena Nadiža, najzahodnejša mejna reka med Italijo in Slovenijo, ki se rodi in ima velik del svojega šestdesetkilometrskega toka pod dolgim grebenom kobariškega Stola, svojo pot pa konča v Furlanski dolini, kjer se pri Teru v Italiji izlije v Jadransko morje. Vsako besedno srečanje z njo kaže, da gre za skrivnostno reko, brez zadržkov lahko rečemo, da reko, rojeno za sanje. Vsa njena pot in vse, kar je ob tej poti, od megalitov do prodišč, tolmunov, korit in večkilometrske soteske med Matajurjem in Mijo, in vsega, tudi endemičnega živalskega in rastlinskega sveta – vse to je vplivalo na nastanek številnih legend, ki kronološko zložene v pravem zaporedju pripovedujejo vso njeno izjemno živahno zgodbo. Že njena hudourniška narava govori o tem, da gre za reko, ki spreminja svoj značaj najmanj dvakrat na leto, ko njen vodostaj doseže najvišjo točko in se potem spet močno zniža. Vse legende v vaseh Potoki in Kred zapisujejo od nekdaj v prglihah. Slišali jih bomo v Nedeljski reportaži Jurija Popova. Govorile bodo o Nadiži, njenih koritih in ledeniškem jezeru, ki ga danes ni več, o spopadu s Turki, o Ahlu in slovenski kraljici, Nadiškem puntu, škundri, bitki s Turki, plavarjih in med drugim o Belinovi glavi in Uši. Redko katera reka lahko ponudi toliko legend kot prav Nadiža, ki velja tudi za najtoplejšo alpsko reko in je celo zdravilna, saj zaceli vse rane.

\"\" — \nSpomladanski tok Nadiže, ko je višji vodostajFoto: Jurij Popov, Radio Slovenija

\"\" — \nNapoleonov most prek NadižeFoto: Jurij Popov, Radio Slovenija

\"\" — \nNapoleonov most prek NadižeFoto: Jurij Popov, Radio Slovenija

\"\" — \nIvo Lavrenčič – prglihar iz PotokovFoto: Jurij Popov, Radio Slovenija

\"\" — \nMost prek Nadiže na meji z ItalijoFoto: Jurij Popov, Radio Slovenija

\"\" — \nNadiška koritaFoto: Jurij Popov, Radio Slovenija

\"\" — \nBrv prek Nadiže pri vasi KredFoto: Jurij Popov, Radio Slovenija

\"\" — \nMegaliti ob Nadiži – levo je piramida, zraven pa stolica in mizaFoto: Jurij Popov, Radio Slovenija

","excerpt":"Reka legend, rojena za sanje","featured-media-id":28954,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/nedeljska-reportaza/174680581","abovetitle":"","subtitle":"Reka legend, rojena za sanje","category-text":"False","permalink":"2020/03/nedeljska-reportaza-200/","show-start":"2020-03-22T14:30:00+01:00","show-end":"2020-03-22T15:30:00+01:00","audio-length":"1729","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/03/22/NedeljskareportaaMMC.PR1.20200322.7.1430.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174680581","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — \nSpomladanski tok Nadiže, ko je višji vodostajFoto: Jurij Popov, Radio Slovenija

\"\" — \nNapoleonov most prek NadižeFoto: Jurij Popov, Radio Slovenija

\"\" — \nNapoleonov most prek NadižeFoto: Jurij Popov, Radio Slovenija

\"\" — \nIvo Lavrenčič – prglihar iz PotokovFoto: Jurij Popov, Radio Slovenija

\"\" — \nMost prek Nadiže na meji z ItalijoFoto: Jurij Popov, Radio Slovenija

\"\" — \nNadiška koritaFoto: Jurij Popov, Radio Slovenija

\"\" — \nBrv prek Nadiže pri vasi KredFoto: Jurij Popov, Radio Slovenija

\"\" — \nMegaliti ob Nadiži – levo je piramida, zraven pa stolica in mizaFoto: Jurij Popov, Radio Slovenija

Ob ligurski obali, prav tam, kjer leži eno najslikovitejših italijanskih obmorskih območij Cinque Terre, leži še en letoviški kraj, ki ga pri nas pogosto omenjamo, ne da bi se tega zavedali. Gre za Rapallo na širšem območju Genove. Mesta samega po sebi ne omenjamo, omenjamo pa rapalsko mejo. Ime je dobila prav po tem letoviškem kraju, v katerem so predstavniki Kraljevine Italije in Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev 12. novembra leta 1920 podpisali krivični sporazum o meji med državama. Podpis rapalske pogodbe ni bil posledica pogajalskega procesa. Ne, to je bilo dejanje, v katerega so Kraljevino SHS prisilili predstavniki Antante, zavezniki v prvi svetovni vojni, ki so se bojevali proti Centralnim silam in jih premagali. Zato ne more imeti pravne podlage.

Predstavniki Antante so s pogajanji in darovanjem tujih ozemelj prepričali Italijo, da je leta 1915 odprla novo fronto v vojni proti Centralnim silam – fronto na meji med habsburško monarhijo in Italijo, ki je bila dolga 600 km. Približno 93 km je je potekalo po današnjem slovenskem ozemlju. Ta del fronte imenujemo Soška fronta. Antanta je Italijanom s tajnim londonskim sporazumom leta 1915 obljubila pravico do priključitve vseh ozemelj, ki so jih zahtevali, tako na Slovenskem kot v Istri, Dalmaciji, Albaniji in tako naprej. S tem ni imela težav, saj Italijanom ni obljubila svojih ozemelj ali ozemelj, za katera bi se posebno zanimala. O tem se tudi ni pogovarjala s predstavniki držav, na katerih so ozemlja ležala.

Kaj pa je to pomenilo za slovenski narod? To je bila zgodovinska zareza, ki je velik del slovenskega naroda ločila od matice in ga prepustila italijanski politiki preganjanja, poniževanja in ne nazadnje raznarodovanja. V Sledeh časa ob stoletnici tega dogodka se je Jurij Popov pogovarjal o življenju ob tej meji in za njo tudi z dvema živima pričama rapalske meje, Andrejem Milavcem iz Planine pri Rakeku in Francem Jerončičem iz Kanalskega Kolovrata.

\"\" — \n2.\tPaninsko polje in Cerkniško – rapalska meja je potekala ob robu polja in vse do Javornikov in naprej proti RekiFoto: Jurij Popov, Prvi program RaSlo

\"\" — \nPlanina pri Rakeku – tu je bil mednarodni mejni prehod na rapalski mejiFoto: Jurij Popov, Prvi program RaSlo

\"\" — \nMelinki, vas na Kambreškem, v kateri je tudi muzejFoto: Jurij Popov, Prvi program RaSlo

\"\" — \nKanalski kolovrat in v ozadnju KrnFoto: Jurij Popov, Prvi program RaSlo

\"\" — \nOče in sin Franc in Zoran Jerončič, avtorja štirih knjig o življenju v Kanalskem kolovrtau med in po prvi svetovni vojni.Foto: Jurij Popov, Prvi program RaSlo

","excerpt":"Meja brez pravne mednarodne podlage","featured-media-id":28585,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/sledi-casa/174675447","abovetitle":"","subtitle":"Meja brez pravne mednarodne podlage","category-text":"False","permalink":"2020/02/sledi-casa-203/","show-start":"2020-03-01T17:20:00+01:00","show-end":"2020-03-01T18:00:00+01:00","audio-length":"2020","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/03/01/RapalskamejaMMC.PR1.20200301.7.1720.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174675447","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — \n2.\tPaninsko polje in Cerkniško – rapalska meja je potekala ob robu polja in vse do Javornikov in naprej proti RekiFoto: Jurij Popov, Prvi program RaSlo

\"\" — \nPlanina pri Rakeku – tu je bil mednarodni mejni prehod na rapalski mejiFoto: Jurij Popov, Prvi program RaSlo

\"\" — \nMelinki, vas na Kambreškem, v kateri je tudi muzejFoto: Jurij Popov, Prvi program RaSlo

\"\" — \nKanalski kolovrat in v ozadnju KrnFoto: Jurij Popov, Prvi program RaSlo

\"\" — \nOče in sin Franc in Zoran Jerončič, avtorja štirih knjig o življenju v Kanalskem kolovrtau med in po prvi svetovni vojni.Foto: Jurij Popov, Prvi program RaSlo

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"375"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"420"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"28585"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/28585"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"134441","attributes":{"wp-id":341368,"date":"2020-02-03T00:39:45+01:00","modified":"2020-02-16T18:06:05+01:00","slug":"sledi-casa-201","post-type":"post","title":"Vurmoharji","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/02/sledi-casa-201/","content":"

Lahko bi rekli, da se je zgodba o vurmoharjih začela veliko prej, kot se je dejansko. Na primer leta 1492, ko je cesar Friderik III Habsburški podelil prebivalcem Kočevske tako imenovani krošnjarski patent. Ta je prebivalcem teh krajev dovoljeval prodajo doma narejenih izdelkov na Hrvaško in v druge dežele cesarstva brez plačila davkov. Začetek te zgodbe lahko pomaknemo še dobro stoletje nazaj, v obdobje, ko so se začeli turški vpadi na to območje, ki so med ljudi zasejali revščino. To je bil namreč neposredni vzrok za sprejem omenjenega patenta, ki je ljudem omogočal najprej preživetje, pozneje pa tudi boljše življenje. Res pa je tudi, da je bilo krošnjarjenje v teh krajih znano tudi iz obdobja pred turškimi vpadi.

Krošnjarji so bili trgovci brez trgovine, ki so prodajali svoje doma narejene izdelke ali pridelke od mesta do mesta, od vasi do vasi, od hiše do hiše. Poznamo več vrst krošnjarjev – iz ribniškega konca so prihajali zdumarji, ti so prodajali suho robo in lončene izdelke, krošnjarji s Kočevskega in iz Bele krajine so prodajali južno sadje in galenterijsko robo, krošnjarji iz Kostela in Velikih Lašč so prodajali kostanj, krošnjarji iz zgornje doline Kolpe pa so bili dvojni – žagmojstri in vurmoharji. Ti so se pojavili zadnji, na začetku 19. stoletja.

Jurij Popov se je za oddajo Sledi časa odpravil po poti vurmoharjev. To so bili krošnjarji iz zgornje doline Kolpe, ki so prodajali stenske ure in jih nekateri tudi popravljali. Krošnjarili so na Hrvaško, v Vojvodino in tudi na Madžarsko. Tovrstno krošnjarjenje se je ohranilo najmanj časa, dobrega pol stoletja.

\"\" — \nBosljiva loka – pred nekdanjo šolo stoji kip vurmoharja, kiparja Staneta JarmaFoto: Jurij Popov, Radio Slovenija

\"\" — \nBosljiva loka – tu je imela vsak druga hiša vurmoharjaFoto: Jurij Popov, Radio Slovenija

\"\" — \nKočevje – urarstvo Pajnič z vurmoharjem na fasadiFoto: Jurij Popov, Radio Slovenija

\"\" — \nVurmohar Antun Štimac iz TurkFoto: Z dovoljenjem Pokrajinskega muzeja Kočevje

\"\" — \nUra Šotarca – takšne ure so prodajali vurmoharjiFoto: Z dovoljenjem Pokrajinskega muzeja Kočevje

\"\" — \nVurmoharski košFoto: Z dovoljenjem Pokrajinskega muzeja Kočevje

\"\" — \nOrodje vurmoharja, ki je ure tudi popravljalFoto: Z dovoljenjem Pokrajinskega muzeja Kočevje

","excerpt":"Krošnjarjenje z urami v zgornji dolini Kolpe","featured-media-id":28460,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/sledi-casa/174672316","abovetitle":"","subtitle":"Krošnjarjenje z urami v zgornji dolini Kolpe","category-text":"False","permalink":"2020/02/sledi-casa-201/","show-start":"2020-02-16T17:20:00+01:00","show-end":"2020-02-16T18:00:00+01:00","audio-length":"1864","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive05/2020/02/16/SlediasaMMC.PR1.20200216.7.1720.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174672316","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — \nBosljiva loka – pred nekdanjo šolo stoji kip vurmoharja, kiparja Staneta JarmaFoto: Jurij Popov, Radio Slovenija

\"\" — \nBosljiva loka – tu je imela vsak druga hiša vurmoharjaFoto: Jurij Popov, Radio Slovenija

\"\" — \nKočevje – urarstvo Pajnič z vurmoharjem na fasadiFoto: Jurij Popov, Radio Slovenija

\"\" — \nVurmohar Antun Štimac iz TurkFoto: Z dovoljenjem Pokrajinskega muzeja Kočevje

\"\" — \nUra Šotarca – takšne ure so prodajali vurmoharjiFoto: Z dovoljenjem Pokrajinskega muzeja Kočevje

\"\" — \nVurmoharski košFoto: Z dovoljenjem Pokrajinskega muzeja Kočevje

\"\" — \nOrodje vurmoharja, ki je ure tudi popravljalFoto: Z dovoljenjem Pokrajinskega muzeja Kočevje

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"375"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"420"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"28460"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/28460"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"134084","attributes":{"wp-id":340535,"date":"2020-01-28T00:37:27+01:00","modified":"2020-02-10T11:40:04+01:00","slug":"med-stirimi-stenami-224","post-type":"post","title":"Julija Krašek – življenje z boleznijo","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/01/med-stirimi-stenami-224/","content":"

Ko se je rodila, Julija Krašek ni vedela, da je morala pogledati v svet predčasno, da bi morala počakati na rojstvo še tri mesece. Njena mama Aleksandra pa je vedela, da tako mora biti. Redni pregledi in njeni sumi, da se otrok, njen tretji, obnaša v maternici drugače, kot že rojena sestrica in brat, so pokazali, da se otrok ne razvija kot bi se moral. Odstopanje je bilo takšno, da si jo začeli zdraviti že takrat, ko je bila v maternici. Kako se razvijajo pljuča, srce, možgani, je v teh organih dovolj krvi za nadaljnji razvoj? Razmišljali so tudi o splavu, a mama ne. Zapleti so pripeljali do sklepa, da jo bodo lažje zdravili, če se rodi. Življenje v inkubatorju ji je pomagalo. Žal ne v celoti. Prizadeta so bila ledvica. Prej ko slej bo treba na dializo. Julija je imela tudi srečo s presaditvijo tega organa, hitro je prišla do nje, žal je ta sreča začela ugašati. Komaj po treh letih, jo je telo začelo zavračati. Za Julijo in njeno mamo je to bil šok. Takrat sta se odločili, da svojo zgodbo podelita z našimi poslušalkami in poslušalci.

","excerpt":"Pred tremi leti je dobila darovalsko ledvico, a žal jo je telo začelo zavračati.","featured-media-id":28328,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/med-stirimi-stenami/174670804","abovetitle":"","subtitle":"Pred tremi leti je dobila darovalsko ledvico, a žal jo je telo začelo zavračati.","category-text":"False","permalink":"2020/01/med-stirimi-stenami-224/","show-start":"2020-02-10T10:10:00+01:00","show-end":"2020-02-10T11:00:00+01:00","audio-length":"1751","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive05/2020/02/10/MedtirimistenamiLJ_3049861.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174670804","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"325"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"420"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"28328"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/28328"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"133612","attributes":{"wp-id":339348,"date":"2020-01-20T00:38:55+01:00","modified":"2020-02-02T15:54:07+01:00","slug":"nedeljska-reportaza-193","post-type":"post","title":"Zimsko štetje vodnih ptic","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/01/nedeljska-reportaza-193/","content":"

Več kot trideset let na slovenskem ozemlju ornitologi preštevajo vodne ptice v zimskem času, od leta 1997 pa je ta popis del širše svetovne akcije popisovanja, v katero so vključene skoraj vse evropske države kot tudi nekatere države drugih celin, kot na primer Afrike in Azije. To štetje usklajuje Wetlands International, svetovna organizacija za varstvo mokrišč. Na Slovenskem vsako zimo približno 250 ornitologov in prostovoljcev šteje stanje vodnih ptic na osmih lokacijah: od Mure, Drave, Savinje, zgornje in spodnje Save, Kolpe, Notranjske in Primorske do obalnih mokrišč. Štetje je običajno sredi januarja oziroma konec tedna, ki je najbližje 15. januarju. Štetje je deloma spremljal Jurij Popov in o tem pripravil Nedeljsko reportažo.

Na Cerkniškem jezeru so našteli približno 4 tisoč osebkov, na Dravi jih je bilo približno dvajset tisoč, na Kočevskem pa nekaj sto. Koliko ptic in koliko vrst jih je bilo med letošnjim štetjem, še ni znano, znano pa je, da je slovensko povprečje dobrih 50 tisoč osebkov 60-ih vrst. Na količino ptic vpliva predvsem vreme in koliko so vodne površine zamrznjene. Največ jih je bilo leta 2008, ko so jih našteli več kot 66 tisoč. Tudi letos bo gotovo največ rac mlakaric in labodov grbcev.

\"\" — \nBela čaplja, posneta na Cerkniškem jezeruFoto: Jurij Popov, Radio Slovenija

\"\" — \nRace liske, ki so povsod na slovenskih mokriščihFoto: Jurij Popov, Radio Slovenija

\"\" — \nKompozicija z labodiFoto: Jurij Popov, Radio Slovenija

\"\" — \nRacaFoto: Jurij Popov, Radio Slovenija

\"\" — \nRaca mlakarica Foto: Jurij Popov, Radio Slovenija

\"\" — \nCerkniško jezero, območje, kjer je zimovalo jata cca 3000 rac mlakaricFoto: Jurij Popov, Radio Slovenija

\"\" — \nVodomec, posnet ob Rinži v KočevjuFoto: Jurij Popov, Radio Slovenija

","excerpt":"Slovenija, pticam prijazno okolje ","featured-media-id":28106,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/nedeljska-reportaza/174669091","abovetitle":"","subtitle":"Slovenija, pticam prijazno okolje ","category-text":"False","permalink":"2020/01/nedeljska-reportaza-193/","show-start":"2020-02-02T14:30:00+01:00","show-end":"2020-02-02T15:30:00+01:00","audio-length":"1780","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive05/2020/02/02/ZimskotetjevodnihpticMMC.PR1.20200202.7.1430.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174669091","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — \nBela čaplja, posneta na Cerkniškem jezeruFoto: Jurij Popov, Radio Slovenija

\"\" — \nRace liske, ki so povsod na slovenskih mokriščihFoto: Jurij Popov, Radio Slovenija

\"\" — \nKompozicija z labodiFoto: Jurij Popov, Radio Slovenija

\"\" — \nRacaFoto: Jurij Popov, Radio Slovenija

\"\" — \nRaca mlakarica Foto: Jurij Popov, Radio Slovenija

\"\" — \nCerkniško jezero, območje, kjer je zimovalo jata cca 3000 rac mlakaricFoto: Jurij Popov, Radio Slovenija

\"\" — \nVodomec, posnet ob Rinži v KočevjuFoto: Jurij Popov, Radio Slovenija

Koliko let mora miniti in kaj vse se mora zgoditi, da se v ozadje potisnjene resnice prebijejo na plano? Univerzalnega odgovora ni. Mogoče bi bil edino primeren odgovor sestavljen le iz dveh besed – skupek okoliščin. Cel kup okoliščin je v 19.stoletju botroval k temu, da je bil za avtorja prva slovenske posvetne pesniške zbirke imenovan Valentin Vodnik. Pesniška zbirka nosi naslov Pesme za pokušino. Zgodilo se je to leta 1805.

Toda tudi takrat je krog, ki si je privoščil to netočnost, vedel, da to ni res. Tudi sam Valentin Vodnik je to vedel, saj je imel v svojih rokah resnično prvo slovensko posvetno pesniško zbirko. Izšla je pet let prej, leta 1801 v Kranju. Njen naslov je Štiri pare kratkočasnih Novih pesmi, napisal pa jo je ljudski pesnik ali bukovniški verzifikator, kot so ga imenovali, Pavel Knobl, Notranjec iz Orehka pri Postojni doma.

Rojen je bil pred 255-imi leti v tej majhni, a pomembni notranjski vasici. Na pomembnost vasi kaže mogočni grad, ki je žal v razpadanju. Knoblove pesmi ne sodijo v okvir visoke pesniške umetnosti, so pač rimarske. Že naslov sam pove, da so kratkočasne, torej zabavljaške. Zoisov krog in dobo razsvetljenstva je gotovo posebej šokirala druga pesem Od prdca. Danes se naslovu in misli, le o čem pesem govori in kako, nasmehnemo, leta 1801 pa so se najbrž zgražali.

Vodnikov izvod Knoblove pesniške zbirke hranijo v ljubljanskem NUK-u. Kakšen odnos je imel do nje, kaže njegov zapis na notranji strani platnic: »Bukve iz Kranja, polne drekanja!« Kdo je bil Pavel Knobl in kakšne pesmi je pisal? Na to vprašanje je odgovor iskal Jurij Popov. Pravzaprav je iskal skupek okoliščin, ki so opozorila na Pavla Knobla in njegovo pesniško zbirko. Največ jih je našel v Orehku, kjer so v zadnjih letih zelo potrudili, da bi čimbolj raziskali življenje in delo rojaka, ki ga poznajo kot orglarja in mežnarja, skladatelja in učitelja. Pesmi pa po omenjeni zbirki in uničujoči kritiki ni pisal več, razen cerkvenih.

\"\" — \nGrad v OrehkuFoto: Jurij Popov, Radio Slovenija

\"\" — \nOrehekFoto: Jurij Popov, Radio Slovenija

\"\" — \nDrago Miselj – Mef je uglasbil Knoblovo pesem Nova kramaFoto: Jurij Popov, Radio Slovenija

\"\" — \nPodoba Pavla Knobla, kot ga je doživel slikar Darko Slavec, saj ni ohranjena nobena njegova podobaFoto: Jurij Popov, Radio Slovenija

","excerpt":"Zamolčano prvenstvo","featured-media-id":27723,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/sledi-casa/174664215","abovetitle":"","subtitle":"Zamolčano prvenstvo","category-text":"False","permalink":"2019/12/sledi-casa-196/","show-start":"2020-01-12T17:20:00+01:00","show-end":"2020-01-12T18:00:00+01:00","audio-length":"1921","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive05/2020/01/12/PavelKnoblMMC.PR1.20200112.7.1720.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174664215","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — \nGrad v OrehkuFoto: Jurij Popov, Radio Slovenija

\"\" — \nOrehekFoto: Jurij Popov, Radio Slovenija

\"\" — \nDrago Miselj – Mef je uglasbil Knoblovo pesem Nova kramaFoto: Jurij Popov, Radio Slovenija

\"\" — \nPodoba Pavla Knobla, kot ga je doživel slikar Darko Slavec, saj ni ohranjena nobena njegova podobaFoto: Jurij Popov, Radio Slovenija

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"375"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"420"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"27723"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/27723"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"131982","attributes":{"wp-id":335643,"date":"2019-12-23T01:37:09+01:00","modified":"2020-01-05T15:18:05+01:00","slug":"nedeljska-reportaza-189","post-type":"post","title":"Libeliška kuhinja","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2019/12/nedeljska-reportaza-189/","content":"

Bolj ko ne mimogrede smo izvedeli, da so libeliške kuharice znane in spoštovane daleč naokoli po vsej Dravski dolini. Rečeno je bilo, da so vse prireditve v tem kraju na meji z Avstrijo dobro obiskane, ker se končajo s pokušanjem dobrot iz libeliških kuhinj. Vse to je dobilo prvo dopolnitev pred dvajsetimi leti, ko so v kraju pripravili kuharske delavnice, ki so sledile trem ciljem – osvežitvi spomina na tradicionalne jedi, ki so že tonile v pozabo, prenosu znanja in veščine kuhanja na mlajše gospodinje in oblikovanju zapisov, ki bodo trajno ohranili podobo tradicionalne libeliške kuhinje. Takrat so v župnišču obnovili črno kuhinjo, do danes pa so tudi nabrali in uvrstili v posebno zbirko skoraj sto predmetov, potrebnih za kuhanje – vse od kozic do lesenih žlic. Za osvežitev spomina in prenos znanja na mlajše so pripravili kuharske delavnice, za trajen spomin pa oblikovali knjigo Libeliška kuharica, ki so jo zaradi velikega povpraševanja trikrat ponatisnili. Po dvajsetih letih in zaradi nič manjšega zanimanja so te dni natisnili novo, ki je dopolnitev prejšnje. Že prireditev ob predstavitvi v libeliškem gasilskem domu je pokazala, za kako veliko zanimanje gre. Kakšna je libeliška tradicionalna kuhinja, je vprašanje, ki je na to prireditev pospremilo tudi Jurija Popova. Vse odgovore je strnil v Nedeljsko reportažo.

\"\" — \nČrna kuhinja v župnišču – muzejum krušna pečFoto: Jurij Popov

\"\" — \nNajstarejša libeliška kuharica 89-letna Ana Novak, Štefanova Ančka\n(posnetek iz knjige, fotografije za knjigo posnel Tomo Jeseničnik)\nFoto: Tomo Jeseničnik (fotografije presnete iz knjige z dovoljenjem avtorice Brigita Rajšp)

\"\" — \nPosnetka s kuharskih delavnic v Libeličah\n(posnetka iz knjige, fotografije za knjigo posnel Tomo Jeseničnik)\nFoto: Tomo Jeseničnik (fotografije presnete iz knjige z dovoljenjem avtorice Brigita Rajšp)

\"\" — \nNaslovnica knjige Brigite Rajšter Libeliška kuharica. Na fotografije so tri trente.\n(presneta naslovnica knjige; fotografije za knjigo posnel Tomo Jeseničnik)\nFoto: Tomo Jeseničnik (fotografije presnete iz knjige z dovoljenjem avtorice Brigita Rajšp)

","excerpt":"Tradicija kot nepogrešljiva vez","featured-media-id":27680,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/nedeljska-reportaza/174662664","abovetitle":"","subtitle":"Tradicija kot nepogrešljiva vez","category-text":"False","permalink":"2019/12/nedeljska-reportaza-189/","show-start":"2020-01-05T14:30:00+01:00","show-end":"2020-01-05T15:30:00+01:00","audio-length":"1757","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive05/2020/01/05/LibelikakuhinjaMMC.PR1.20200105.7.1430.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174662664","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — \nČrna kuhinja v župnišču – muzejum krušna pečFoto: Jurij Popov

\"\" — \nNajstarejša libeliška kuharica 89-letna Ana Novak, Štefanova Ančka\n(posnetek iz knjige, fotografije za knjigo posnel Tomo Jeseničnik)\nFoto: Tomo Jeseničnik (fotografije presnete iz knjige z dovoljenjem avtorice Brigita Rajšp)

\"\" — \nPosnetka s kuharskih delavnic v Libeličah\n(posnetka iz knjige, fotografije za knjigo posnel Tomo Jeseničnik)\nFoto: Tomo Jeseničnik (fotografije presnete iz knjige z dovoljenjem avtorice Brigita Rajšp)

\"\" — \nNaslovnica knjige Brigite Rajšter Libeliška kuharica. Na fotografije so tri trente.\n(presneta naslovnica knjige; fotografije za knjigo posnel Tomo Jeseničnik)\nFoto: Tomo Jeseničnik (fotografije presnete iz knjige z dovoljenjem avtorice Brigita Rajšp)

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"334"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"420"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"27680"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/27680"}},"frontpage-image":{"data":null}}}],"included":[{"type":"Author","id":"420","attributes":{"slug":"jurij-popovrtvslo-si","name":"Jurij Popov","twitter":"","facebook":"","title":"Novinar","description":"Novinar urednik, ki je prešel v uredništvo dokumentarno-feljtonskega programa po osamosvojitvi Slovenije leta 1992. Do takrat, od leta 1984 dalje, je bil član uredništva Dnevno-informativnega programa, kjer je urejal poročila in vodil dnevno-informativne oddaje od Jutranjih kronik prek Dogodkov in odmevov do Radijskega dnevnika. Ko je prešel v DFR je nekaj časa urejal, oblikoval in vodil Socialni observatorij (v nočnem programu), ki je bil namenjen socialnim temam, od trgovine z ljudmi prek položaja žensk v sodobni slovenski družbi do moči in nemoči socialnih služb in tako naprej. Do upokojitve (aprila 2016) je pripravil več kot 750 radijskih dokumentarnih oddaj in sicer v rubrikah Naš gost, ki se je preimenovala v Razkošje v glavi, Naš kraj, oddaje, ki je ni več, Praznične reportaže, tudi teh ni več, Nedeljske reportaže in Sledi časa. Takoj po osamosvojitvi je preoblikoval in postavil na nove temelje oddajo Na današnji dan in jo leto in pol tudi urejal. Kot novinarja ga zanimajo predvsem socialne in zgodovinske teme, pa kulturne in popotniške. Kar zadeva zgodovinske teme ga najbolj zanimajo teme iz slovenske zgodovine, saj je prepričan, da jo premalo poznamo. V vsaki oddaji, ki jo pripravlja, zdaj kot pogodbeni sodelavec, poišče in poudari nekaj temeljnih vrednot, vrednot, ki imajo pomembno vlogo za sožitje med ljudmi, spoštovanje narodove identitete ter za dosledno sledenje Kantovemu kategoričnemu imperativu, ki ga šteje za temelj svojega novinarskega dela.","image":"http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/01/popov-360x360.jpg","image-landscape":""}},{"type":"Category","id":"325","attributes":{"wp-id":60,"description":"Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi. Oddaja poteka v živo, zato v njej lahko sodelujejo tudi poslušalci (tel. št.: 01-475-22-22).","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/med-stirimi-stenami/","name":"Med štirimi stenami","slug":"med-stirimi-stenami","parent-wp-id":0,"permalink":"med-stirimi-stenami/","show-description":"","show-image":null,"show-no-gradient":false,"broadcast-day":"","broadcast-hour":"","sidebar":"","hide-future":false,"show-removal-notice":false,"format":"wide","collection":false},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"44"},{"type":"CategoryShowLink","id":"58"}],"meta":{"count":2}}}},{"type":"Category","id":"334","attributes":{"wp-id":66,"description":"Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/nedeljska-reportaza/","name":"Nedeljska reportaža","slug":"nedeljska-reportaza","parent-wp-id":0,"permalink":"nedeljska-reportaza/","show-description":"","show-image":null,"show-no-gradient":false,"broadcast-day":"","broadcast-hour":"","sidebar":"","hide-future":false,"show-removal-notice":false,"format":"wide","collection":false},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"75"},{"type":"CategoryShowLink","id":"91"}],"meta":{"count":2}}}},{"type":"Category","id":"375","attributes":{"wp-id":85,"description":"Zgodovina je seštevek mnogih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Oddaja se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, njena prednost pa je v tem, da jih lahko prikaže skozi majhne dogodke.","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/sledi-casa/","name":"Sledi časa","slug":"sledi-casa","parent-wp-id":0,"permalink":"sledi-casa/","show-description":"Zgodovina je seštevek mnogih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Oddaja se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, njena prednost pa je v tem, da jih lahko prikaže skozi majhne dogodke.","show-image":"//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/02/7376299584_3f28b0dda4_o-1000x600.jpg","show-no-gradient":false,"broadcast-day":"nedelja","broadcast-hour":"17:20","sidebar":"","hide-future":false,"show-removal-notice":false,"format":"wide","collection":false},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"5"},{"type":"CategoryShowLink","id":"77"},{"type":"CategoryShowLink","id":"84"}],"meta":{"count":3}}}},{"type":"Media","id":"11379","attributes":{"wp-id":38066,"title":"piran","caption":"","media-source":"ScotchBroom","media-source-url":"https://www.flickr.com/photos/54081800@N07/16914864250/in/photolist-rLH6Qw-rPYx4c-4wE9zi-daENWo-daELoX-daELd2-daENq1-daEKQB-daEN3w-daEKvV-daEKkZ-daEMAQ-qo1Y26-aGZmNP-a7uDCt-4wJhDs-95qqk-4wJhFw-fx7g5j-fwRXBF-fwRXo6-fwRX8i-fx7eZU-fx7eHq-fwRWgV-fx7e6E-fwRVAF-fx7drN-fx7d7N-fwRUGr-fwRUiV-fx7cfJ-fwRTKi-fx7bGm-fx7bod-fwRSUa-fx7aNL-fx7avL-fx7a8E-fwRREM-fx79vS-fx79dU-fwRQPH-fwRQzr-9hr1b7-fwRQeK-fwRPUe-fwRPyR-fwRPga-fwRNWt","src-large-url":"//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/06/piran-980x541.jpg","src-small-url":"//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/06/piran-360x215.jpg","src-square-url":"//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/06/piran-360x360.jpg","src-lightbox-url":"//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/06/piran-1024x565.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"22753","attributes":{"wp-id":292694,"title":"DSC_0023","caption":"Vodni kanali – rake","media-source":"Jurij Popov","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/03/dsc_0023-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/03/dsc_0023-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/03/dsc_0023-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/03/dsc_0023-1200x800.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"27680","attributes":{"wp-id":336569,"title":"DSC_0002","caption":"Naslovnica knjige Brigite Rajšter Libeliška kuharica. Na fotografije so tri trente.\n(presneta naslovnica knjige; fotografije za knjigo posnel Tomo Jeseničnik)","media-source":"Tomo Jeseničnik (fotografije presnete iz knjige z dovoljenjem avtorice Brigita Rajšp)","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/12/dsc_0002-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/12/dsc_0002-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/12/dsc_0002-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/12/dsc_0002-1059x1200.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"27723","attributes":{"wp-id":337392,"title":"DSCN8638","caption":"Podoba Pavla Knobla, kot ga je doživel slikar Darko Slavec, saj ni ohranjena nobena njegova podoba","media-source":"Jurij Popov, Radio Slovenija","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/12/dscn8638-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/12/dscn8638-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/12/dscn8638-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/12/dscn8638-1200x900.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"28106","attributes":{"wp-id":340079,"title":"DSC_0027-001","caption":"Vodomec, posnet ob Rinži v Kočevju","media-source":"Jurij Popov, Radio Slovenija","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/01/dsc_0027-001-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/01/dsc_0027-001-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/01/dsc_0027-001-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/01/dsc_0027-001-1200x1172.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"28328","attributes":{"wp-id":341946,"title":"Julija in Aleksandra Krašek","caption":"Julija in Aleksandra Krašek","media-source":"Irina Kralj","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/01/julija-in-aleksandra-krasek-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/01/julija-in-aleksandra-krasek-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/01/julija-in-aleksandra-krasek-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/01/julija-in-aleksandra-krasek-1105x1200.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"28460","attributes":{"wp-id":342903,"title":"DSCN8709","caption":"Kočevje – urarstvo Pajnič z vurmoharjem na fasadi","media-source":"Jurij Popov, Radio Slovenija","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/dscn8709-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/dscn8709-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/dscn8709-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/dscn8709-1200x726.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"28585","attributes":{"wp-id":343780,"title":"DSC_0182 (002)","caption":"2.\tPaninsko polje in Cerkniško – rapalska meja je potekala ob robu polja in vse do Javornikov in naprej proti Reki","media-source":"Jurij Popov, Prvi program RaSlo","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/dsc_0182-002-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/dsc_0182-002-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/dsc_0182-002-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/dsc_0182-002-1200x800.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"28954","attributes":{"wp-id":346677,"title":"DSC_0089","caption":"Napoleonov most prek Nadiže","media-source":"Jurij Popov, Radio Slovenija","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/dsc_0089-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/dsc_0089-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/dsc_0089-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/dsc_0089-1200x797.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29257","attributes":{"wp-id":349368,"title":"DSC_0012","caption":"Libeliče, kostnica in cerkev Svetega Martina","media-source":"Jurij Popov, Radio Slovenija","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/dsc_0012-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/dsc_0012-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/dsc_0012-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/dsc_0012-1200x745.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"30497","attributes":{"wp-id":362572,"title":"DSC_0186","caption":"Tartinijev spomenik","media-source":"Jurij Popov, Prvi program Radia Slovenija","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/dsc_0186-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/dsc_0186-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/dsc_0186-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/dsc_0186-1200x800.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"31071","attributes":{"wp-id":370522,"title":"DSC_0025","caption":"","media-source":"Jurij Popov","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/dsc_0025-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/dsc_0025-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/dsc_0025-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/dsc_0025-1200x800.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}}],"meta":{"pagination":{"page":1,"pages":11,"count":128}}}