{"links":{"first":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?authors__slug=jure-coklrtvslo-si&include=categories%2Cfeatured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=1&page_size=12","last":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?authors__slug=jure-coklrtvslo-si&include=categories%2Cfeatured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=28&page_size=12","next":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?authors__slug=jure-coklrtvslo-si&include=categories%2Cfeatured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=2&page_size=12","prev":null},"data":[{"type":"Post","id":"145080","attributes":{"wp-id":375441,"date":"2020-07-26T00:30:29+02:00","modified":"2020-08-08T09:47:15+02:00","slug":"jutranji-program-176","post-type":"post","title":"V koči na Žavcarjevem vrhu poznajo \"moderno tradicijo\"","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/07/jutranji-program-176/","content":"

O tem, da bi bilo nekje na Kozjaku dobro postaviti kočo, so razmišljali že med obema svetovnima vojnama, po drugi svetovni vojni pa so o tem – tudi zaradi varovanja slovenskega ozemlja na robu naše severne meje – razmišljali še bolj intenzivno.

Koča na Žavcarjevem vrhu (863 m) je bila prva planinska koča na Kozjaku, svoja vrata je uradno odprla 10. oktobra 1954. Trenutni oskrbnik koče je 14. po vrsti, pred njim sta bila več kot 10 let oskrbnika Hermina in Mirko Grace.

Septembra leta 2019 je oskrbo koče na Žavcarjevem vrhu prevzel Andrej Krštinc. Na Štajersko je prišel z Dolenjske in prevetril ne samo tukajšnjo kočo, tudi sicer Mariborčane poučuje o kulturi pitja piva. Butično pivo (predvsem lokalnih mikropivovarjev) je tudi obvezni del gostinske ponudbe v koči.

Gre sicer bolj za dnevno kočo, največ obiskovalcev je ob koncu tedna. Če pa se druženje slučajno zavleče pozno v večer, koča ponuja tudi okoli 30 ležišč. In letos sprejemajo tudi turistične bone.

$\"\"$

","excerpt":"Drugo terensko jutro v avgustu je s štajerskega konca","featured-media-id":31845,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174710708","abovetitle":"","subtitle":"Drugo terensko jutro v avgustu je s štajerskega konca","category-text":"False","permalink":"2020/07/jutranji-program-176/","show-start":"2020-08-08T05:10:00+02:00","show-end":"2020-08-08T05:20:00+02:00","audio-length":"2900","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/08/08/Vkoinaavcarjevemvrhupoznajomodernotradicijo4857727.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174710708","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

$\"\"$

"},{"kind":"html","content":"

$\"\"$

"},{"kind":"html","content":"

$\"\"$

"},{"kind":"html","content":"

$\"\"$

"},{"kind":"html","content":"

$\"\"$

"},{"kind":"html","content":"

$\"\"$

"},{"kind":"html","content":"

$\"\"$

"},{"kind":"html","content":"

$\"\"$

"},{"kind":"html","content":"

$\"\"$

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"450"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"419"},{"type":"Author","id":"465"}],"meta":{"count":2}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"31845"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/31845"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"144342","attributes":{"wp-id":372428,"date":"2020-07-11T00:31:40+02:00","modified":"2020-07-24T22:21:06+02:00","slug":"slovencem-po-svetu-72","post-type":"post","title":"Eli Miklavčič, geodetinja, ki je postala slikarka","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/07/slovencem-po-svetu-72/","content":"

Poleti si tudi v oddaji Slovencem po svetu pripovedujemo zgodbe. Tokrat bo svojo predstavila Eli Miklavčič, slikarka, ki je najprej doštudirala geodezijo, potem pa ugotovila, da raje slika in odšla v Nemčijo, kjer živi in ustvarja še danes. Udeleženka likovne kolonije v Mostu na Soči je tokrat prišla na obisk v Slovenijo z drugačnimi načrti in tako je prišla tudi pred mikrofon našega radia.

","excerpt":"Poletni portreti Slovenk in Slovencev, ki živijo v tujini","featured-media-id":31393,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/slovencem-po-svetu/174708240","abovetitle":"","subtitle":"Poletni portreti Slovenk in Slovencev, ki živijo v tujini","category-text":"False","permalink":"2020/07/slovencem-po-svetu-72/","show-start":"2020-07-24T21:05:00+02:00","show-end":"2020-07-24T22:00:00+02:00","audio-length":"3094","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/07/24/EliMiklavigeodetinjakijepostalaslikarkaMMC.PR1.20200724.5.2105.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174708240","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"376"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"419"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"31393"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/31393"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"144135","attributes":{"wp-id":371897,"date":"2020-07-09T16:05:46+02:00","modified":"2020-07-22T21:34:09+02:00","slug":"prvi-na-obisku-22","post-type":"post","title":"Olimpline v Črni na Koroškem","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/07/prvi-na-obisku-22/","content":"

$\"\"$ 4. julija letos so v Črni na Koroškem odprli najdaljšo slovensko jeklenico oziroma zipline, poimenovano olimpline v čast vseh udeležencev olimpijskih iger, ki prihajajo s Črne na Koroškem. Jeklenica z Navrškega vrha nad črno mimo črnajnskih smučišč ponuja 1260 metrov adrenalina kar 206 metrov visoko na najvišjem delu. Se bosta z nje upala spustiti koroška dopisnica Metka Pirc in novinar Jure K. Čokl? Prvi na obisku odgovarja tudi na to vprašanje.

Črna se ponaša s celo vrsto olimpijcev in Olimpline je poleg olimpijske zbirke in olimpijske poti že tretja zanimivost, poimenovana po njih. Ravno domači olimpijci pa so tisti, ki so prvi preizkusili adrenalinsko jeklenico.

»Vau, brez besed sem, enkratno in noro doživetje, še enkrat grem takoj,« je povedala nekdanja smučarka Katjuša Pušnik. »Zelo v redu, strah me ni bilo, prej sem skakal na velikankah, pa nisem bil privezan, tu pa sem,« je razložil nekdanji smučarski skakalec Drago Pudgar. »Razgledi so čudoviti, vsepovsod gore, črna se lepo vidi, čudovito je,« pa je utrinke prvega spusta strnila plavalka Tjaša Oder.

Olimpijka Nataša Lačen je bila prva, ki je testirala jeklenico še pred njenim uradnim odprtjem. »Na začetku dobiš v 30 metrih 100 kilometrov na uro. Ker se pelješ mimo skale, res občutiš to hitrost, pozneje pa hitrosti ne občutiš več,« je dejala. Zipline ima zanjo še globlji pomen, saj je spomin na njenega letos preminulega brata Gregorja Lačna, sicer alpinista, ki je dal pobudo za to najdaljšo jeklenico v Sloveniji. Črnjani ga še posebej cenijo, zato so na Navrškem vrhu, kjer se začne 1260 metrov dolg spust, postavili spominsko tablo in klopco.

Da so usposobljeni inštruktorji, ki željne adrenalina ves čas skrbno spremljajo, že skoraj kot psihologi, smo slišali še v javljanju. »Udeleženci so večinoma navdušeni. Mogoče se na začetku najde kakšen, ki ga je malo strah, a se pogovorimo. Po spustu so vsi nasmejani in njihova prva reakcija je običajno, da se želijo še enkrat spustiti,« je pripovedoval inštruktor in profesor športne vzgoje na črnjanski osnovni šoli Marko Sonjak.

»A odštejem, ali greva na gas,« pa je vprašanje, s katerim skušajo opogumiti udeležence. Kot pravi Marko Sonjak, ponavadi odgovorijo: »gas«. Sicer pa vsakega udeleženca najprej stehtajo, glede na njegovo telesno višino in težo dobi ustrezen pas in škripec, s katerim je pripet na jeklenico ter obvezno čelado in nahrbtnik.

Že prvi dan ob odprtju se je po jeklenici spustila županja Romana Lesjak, saj je s tem želela pokazati, da je strah možno premagati. »Moj prvi vtis je odličen,« je dejala. Pravi, da so se že pred petimi leti začeli o jeklenici pogovarjati z alpinisti z Gregorjem Lačnom na čelu. »Od odprtja v začetku junija do zdaj so imeli okoli 500 obiskovalcev. »Tega smo zelo veseli. Prihajajo z vseh držav na svetu, bili so tudi iz Brazilije in še od kje. Mislim, da je Črna veliko naredila za turizem na Koroškem,« je povedala Lesjakova.

Najstarejši udeleženec, ki se je spustil po jeklenici je bil 78 let star dedek črnjanskega župnika Robija Sekavčnika, kar le še dokazuje, da so meje zgolj v glavah.

Pomembno je povezovanje čez mejo v okviru Geoparka Karavanke, Lesjakova pa pravi, da je jeklenica le začetek večjega parka na prostem, ki bi mu radi dodali še ferato do začetka Olimplinea, adrenalinski park z manjšo jeklenico za otroke, pogovarjajo se še o sankališču, v Žerjavu pa bi uredili še plezalno steno in viseče mostičke.

»V Črno ni težko priti, ko boste prišli, boste res zadeli v črno,« šaljivo pove Romana Lesjak.

","excerpt":"1260 metrov adrenalina","featured-media-id":31392,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/prvi-na-obisku/174707684","abovetitle":"","subtitle":"1260 metrov adrenalina","category-text":"False","permalink":"2020/07/prvi-na-obisku-22/","show-start":"2020-07-22T11:30:00+02:00","show-end":"2020-07-22T12:00:00+02:00","audio-length":"1346","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/07/22/OlimplinevrninaKorokemMMC.PR1.20200722.3.1130.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174707684","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

»Vau, brez besed sem, enkratno in noro doživetje, še enkrat grem takoj,« je povedala nekdanja smučarka Katjuša Pušnik. »Zelo v redu, strah me ni bilo, prej sem skakal na velikankah, pa nisem bil privezan, tu pa sem,« je razložil nekdanji smučarski skakalec Drago Pudgar. »Razgledi so čudoviti, vsepovsod gore, črna se lepo vidi, čudovito je,« pa je utrinke prvega spusta strnila plavalka Tjaša Oder.

"},{"kind":"html","content":"

»A odštejem, ali greva na gas,« pa je vprašanje, s katerim skušajo opogumiti udeležence. Kot pravi Marko Sonjak, ponavadi odgovorijo: »gas«. Sicer pa vsakega udeleženca najprej stehtajo, glede na njegovo telesno višino in težo dobi ustrezen pas in škripec, s katerim je pripet na jeklenico ter obvezno čelado in nahrbtnik.

"},{"kind":"html","content":"

Najstarejši udeleženec, ki se je spustil po jeklenici je bil 78 let star dedek črnjanskega župnika Robija Sekavčnika, kar le še dokazuje, da so meje zgolj v glavah.

"},{"kind":"html","content":"

»V Črno ni težko priti, ko boste prišli, boste res zadeli v črno,« šaljivo pove Romana Lesjak.

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"360"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"419"},{"type":"Author","id":"587"}],"meta":{"count":2}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"31392"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/31392"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"143480","attributes":{"wp-id":369803,"date":"2020-06-30T18:13:33+02:00","modified":"2020-07-10T22:30:10+02:00","slug":"slovencem-po-svetu-279","post-type":"post","title":"Domotožja že dolgo ne občutim več","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/06/slovencem-po-svetu-279/","content":"

Poletje prinaša čas za daljše zgodbe in v tokratni oddaji Slovencem po svetu smo za vas pripravili dve prav taki. Obe sta povezani z ameriškim kontinentom – ena z Mehiko in druga z ZDA. V prvi ste lahko prisluhnili fotografu Jaki Vinšku, ki že vrsto let živi in ustvarja v New Yorku, v drugi pa Barbari Čuk, redovnici Frančiškank Marijinih misijonark, ki je obiskala Slovenijo, zdaj pa se vrača nazaj v Mehiko.

Jaka Vinšek, fotograf, ki živi že deset let v New Yorku, je prav gotovo državljan sveta. V naši oddaji ste ga lahko spoznali pred tremi leti, vendar se je situacija v Velikem jabolku od takrat močno spremenila. New York je zaradi tradicionalno bolj demokratom naklonjenega jin liberalnega javnega mnenja trn v peti aktualnemu predsedniku Donaldu Trumpu, do nedavnega je bil tudi žarišče okužbe z novim koronavirusom v ZDA. Tam je zdaj tudi veliko nemirov, povezanih s protesti proti rasizmu, ki so zajeli vso državo.

Barbara Čuk Je misijonarka v Združenih mehiških državah (Mehiki), v kraju Leon, pet ur oddaljenem od glavnega mesta Ciudad de Mexico. Trenutno je v Sloveniji, vendar ima stik tudi z dogajanjem v Mehiki.

Še nekaj kratkih novic:

Z ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Heleno Jaklitsch so se prvič uradno srečali predstavniki združenja Slovenska izseljenska matica, Rafaelove družbe, Svetovnega slovenskega kongresa in Izseljenskega društva Slovenija v svetu. Predstavili so svoje delovanje ter aktualne teme in izzive, s katerimi se srečujejo. Pogovor je tekel tudi o načrtih za aktivnosti in dogodke v prihodnosti, tudi v luči precej spremenjenih razmer zaradi pandemije.

Ministrica dr. Helena Jaklitsch se je udeležila slovesnosti v počastitev 100 -letnice rojstva znamenite antropologinje, etnologinje in jezikoslovke dr. Branislave Sušnik, ki je živela in delovala v Paragvaju. Občina Medvode, kjer je bila Sušnikova rojena, je pred svojim občinskim praznikom po njej poimenovala park v središču mesta, pripravila razstavo na prostem Bivališča Branislave Sušnik, na slovesnosti pa so Sušnikovi odkrili tudi spominsko obeležje - kot prvo v vrsti predvidenih obeležij znanim Medvodčanom na spominski steni Obrazi sotočja.

Pri Svetovnem slovenskem kongresu so za mlade rojake, ki živijo izven meja Republike Slovenije, ponovno pripravili bralno-risalni natečaj. Otroci naj sami ali s pomočjo staršev preberejo besedilo ljudske pravljice z naslovom »O štirih godcih in gozdnem škratu« in za natečaj pripravijo risbo oziroma sliko na listu formata A4 z motivom iz pravljice, ki se jim je najbolj vtisnil v spomin. Natečaj bo odprt do 25. oktobra 2020, vse prejete risbe pa bodo objavili na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa, kjer najdete tudi več informacij o natečaju.

","excerpt":"Jaka Vinšek, fotograf, ki živi in ustvarja v New Yorku","featured-media-id":31092,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/slovencem-po-svetu/174705628","abovetitle":"","subtitle":"Jaka Vinšek, fotograf, ki živi in ustvarja v New Yorku","category-text":"False","permalink":"2020/06/slovencem-po-svetu-279/","show-start":"2020-07-10T21:05:00+02:00","show-end":"2020-07-10T22:00:00+02:00","audio-length":"3071","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/07/10/Domotojanive.NewYorkjemojdom.MMC.PR1.20200710.5.2105.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174705628","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Še nekaj kratkih novic:

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"376"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"410"},{"type":"Author","id":"419"}],"meta":{"count":2}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"31092"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/31092"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"143437","attributes":{"wp-id":369760,"date":"2020-06-30T18:05:02+02:00","modified":"2020-07-10T07:42:06+02:00","slug":"nocni-obisk-1294","post-type":"post","title":"Protikoronska aplikacija - da ali ne?","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/06/nocni-obisk-1294/","content":"

Vlada je v predlog četrtega protikoronskega zakona vgradila pravno podlago za vzpostavitev in delovanje mobilne aplikacije, katere namen je obveščanje o stikih z okuženimi z novim koronavirusom in osebami v karanteni. Uporaba aplikacije naj bi bila prostovoljna, razen za tiste v karanteni in potrjeno pozitivne. Bi si jo namestili ali ne? Lahko dejansko pomaga ali gre zgolj za poizkus? Gre za obdelavo osebnih podatkov ali ne? Več kot dovolj vprašanj za nočni pogovor z voditeljem Juretom K. Čoklom.

","excerpt":"V živo na telefonski številki 01/475 22 22!","featured-media-id":29261,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/nocni-obisk/174705429","abovetitle":"","subtitle":"V živo na telefonski številki 01/475 22 22!","category-text":"False","permalink":"2020/06/nocni-obisk-1294/","show-start":"2020-07-10T00:15:00+02:00","show-end":"2020-07-10T01:00:00+02:00","audio-length":"2467","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/07/10/Protikoronskaaplikacija-daalineMMC.PR1.20200710.5.0015.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174705429","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"337"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"419"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"29261"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29261"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"143253","attributes":{"wp-id":369419,"date":"2020-06-29T19:06:14+02:00","modified":"2020-07-06T12:50:21+02:00","slug":"svetovalni-servis-1190","post-type":"post","title":"Nakup, vzdrževanje in servisiranje starodobnikov","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/06/svetovalni-servis-1190/","content":"

Starodobniki so za številne ljubitelje veliko več od vozil – gre za strast, predanost in celo za naložbo. Katera vozila sploh so starodobniki, koliko so vredni, kako jih vzdrževati in kje jih pokazati? Gost svetovalnega servisa bo predsednik Zveze slovenskih društev ljubiteljev starodobnih vozil, Janko Uratnik. Vaša vprašanja pričakujemo na telefonski številki 01/475 22 22 ali preko spletne aplikacije na naši spletni strani.

","excerpt":"Koliko so vredni, kako jih vzdrževati in kje jih pokazati?","featured-media-id":31048,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/svetovalni-servis/174704620","abovetitle":"","subtitle":"Koliko so vredni, kako jih vzdrževati in kje jih pokazati?","category-text":"False","permalink":"2020/06/svetovalni-servis-1190/","show-start":"2020-07-06T08:05:00+02:00","show-end":"2020-07-06T08:30:00+02:00","audio-length":"1694","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/07/06/NakupvzdrevanjeinservisiranjestarodobnikovMMC.PR1.20200706.1.0750.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174704620","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"386"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"419"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"31048"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/31048"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"143133","attributes":{"wp-id":367721,"date":"2020-06-28T20:05:48+02:00","modified":"2020-07-05T18:12:05+02:00","slug":"sledi-casa-220","post-type":"post","title":"Triglav: zobata železnica, observatorij ali smučišče?","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/06/sledi-casa-220/","content":"

Si predstavljate, da bi pesem Oj Triglav, moj dom zadonela pod stavbo observatorija, pevski zbor pa bi se do tja pripeljal z zobato železnico? Verjetno težko. Triglav nam, Slovenkam in Slovencem, pomeni veliko več kot zgolj najvišjo goro naše države, pravi dr. Peter Mikša z oddelka za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani. Prav lahko bi se namreč zgodilo, da bi se na vrh Triglava pripeljali z zobato železnico, si tam v observatoriju ogledali zvezde ter se zjutraj spustili s smučmi v dolino po eni izmed številnih smučarskih prog. In vendar je Triglav, simbol naše države, ostal tak, kakršnega smo dobili od naših prednikov. Samo po sebi se postavlja vprašanje, zakaj smo si kot svoj simbol izbrali ravno goro. Odgovor na to se skriva v naši identiteti, dodaja dr. Matej Ogrin z oddelka za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Slovenci se namreč identificiramo kot alpski narod in na tem območju živimo že dlje kot 1000 let. Dovolj, da smo se tega območja navadili in ga razumemo kot del sebe. In če je za našo državo Triglav tako močan simbol, zakaj bi ga nekdo hotel spremeniti v turistično destinacijo in s tem za vedno spremeniti njegovo podobo?

Leta 1908 je prišlo do zametka prvega poizkusa ustanovitve Triglavskega narodnega parka, v katerem naj bi nastali projekti, o katerih govori današnja oddaja. To je hkrati tudi zametek naravovarstvenega pristopa k ohranjanju naše naravne dediščine, ki jo ta predstavlja. Vendar je bilo do Triglavskega nacionalnega parka takrat še daleč. Prišla je II. svetovna vojna, za njo socializem in pravila so se tako spremenila, da je okolje znova dobilo drugačen pomen.

\"\" — Zobata železnica na Triglav
*foto:* Planinski muzej Mojstrana

Prvi načrt, ki je nastal leta 1907, je na vrh oziroma tik podenj želel pripeljati zobato železnico. To je bil za tiste čase že kot načrt ali še prej kot ideja, čeprav logična, projekt na robu znanstvene fantastike. Do gradnje ni prišlo nikoli. Približno 50 let kasneje, leta 1946, bi Triglav spet lahko dobil drugačno podobo. Na njem so želeli zgraditi observatorij, ki bi bil hkrati tudi turistična točka s pestro gostinsko ponudbo. Tudi da ideja se ni nikoli uresničila, čeprav so del Triglava celo minirali. Razlogov za to je več, verjetno jih lahko iščemo tudi v tihem uporu Slovencev zoper to odločitev. Zagovorniki »približevanja Triglava ljubiteljem gora« s tem niso izgubili zaleta. Leta 1957 je prišlo do že tretjega poizkusa spreminjana podobe simbola slovenstva. Ta projekt bi bil največji. Imenovali so ga Triglavska smučišča ali Triglavske žičnice.

\"\" — Triglavska smučišča
*foto:* Planinski muzej Mojstrana

Zagotovo bi velikansko smučišče bilo zanimivo slovenskim in tudi tujim smučarjem, vendar bi bila s tem narejena nepopravljiva škoda okolju. Enako, kot bi se zgodilo v primeru gradnje observatorija ali zobate železnice na samem vrhu Slovencem tako svete gore. In vendar so ti projekti prinesli tudi nekaj dobrega. Iz teh treh zgodb se lahko in se tudi moramo česa naučiti za prihodnost. Na primer dejstva, da je napredek za vsako ceno brez upoštevanja okolja lahko nepopravljiv korak nazaj. Ne samo za nas, ampak tudi za tiste, ki za nami šele prihajajo. Kljub temu, zaključi dr. Matej Ogrin, da se prej ali slej ljudje navadimo vsega.

","excerpt":"Projekti, ki bi lahko za zmeraj spremenili videz simbola Slovenije","featured-media-id":31053,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/sledi-casa/174704545","abovetitle":"","subtitle":"Projekti, ki bi lahko za zmeraj spremenili videz simbola Slovenije","category-text":"False","permalink":"2020/06/sledi-casa-220/","show-start":"2020-07-05T17:20:00+02:00","show-end":"2020-07-05T18:00:00+02:00","audio-length":"1606","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/07/05/TriglavskiprojektiMMC.PR1.20200705.7.1720.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174704545","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Zobata železnica na Triglav
*foto:* Planinski muzej Mojstrana

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Triglavska smučišča
*foto:* Planinski muzej Mojstrana

"},{"kind":"html","content":"

Ime boga Triglava se pojavlja med slovanskimi narodi vse Evrope. Trimužjat, Troglav, Terglau, Terglou, pri zahodnih, neslovanskih sosedih tudi Dreiherrnspitze in Corno Tre Signori. Imena, ki izpričujejo zgodbo božanstva, ki smo ga Slovenci v obliki gore vzeli kot enega izmed najbolj prepoznavnih narodnih simbolov. Kako je Triglav postal Slovencem tako pomemben simbol, kakšno vlogo je imel pri tem baron Žiga Zois, kakšna je bila tržna vrednost vrha te Slovencem svete gore leta 1895 in kaj nam pomeni danes? Pred dnevom državnosti vam v poslušanje ponujamo ponovitev oddaje Sledi časa, ki jo je pripravil Jure K. Čokl.

","excerpt":"Gora, ki Slovence povezuje že vso zgodovino","featured-media-id":30808,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/sledi-casa/174701821","abovetitle":"","subtitle":"Gora, ki Slovence povezuje že vso zgodovino","category-text":"False","permalink":"2020/06/sledi-casa-218/","show-start":"2020-06-21T17:20:00+02:00","show-end":"2020-06-21T18:00:00+02:00","audio-length":"1737","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/06/21/KakojeTriglavpostalsimbolSlovenijeMMC.PR1.20200621.7.1720.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174701821","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

Začenja se poletna gorniška sezona, letos bo v naših gorah zaradi epidemije koronavirusa obisk verjetno še večji. V izogib težavam ali celo nesrečam v gorah prihaja v studio Prvega Matjaž Šerkezi, strokovnim sodelavec PZS in gorski reševalec, ki bo odgovarjal na vaša vprašanja v zvezi z gorništvom, izvedeli pa boste tudi to, kako in kje boste lahko v gorah porabili vaše turistične bone. Pokličite nas na telefonski številki 01/475 22 22 ali nam vprašanje zastavite na naši spletni strani na naslovu radioprvi.si.

","excerpt":"Kako, kam in s kom varno v gore?","featured-media-id":30761,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/svetovalni-servis/174701385","abovetitle":"","subtitle":"Kako, kam in s kom varno v gore?","category-text":"False","permalink":"2020/06/svetovalni-servis-1181/","show-start":"2020-06-19T08:05:00+02:00","show-end":"2020-06-19T08:30:00+02:00","audio-length":"1726","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/06/19/ZaelasejepoletnagornikasezonaMMC.PR1.20200619.5.0750.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174701385","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"386"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"419"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"30761"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30761"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"141773","attributes":{"wp-id":362732,"date":"2020-06-11T09:33:50+02:00","modified":"2020-06-11T09:33:50+02:00","slug":"tone-gasper","post-type":"post","title":"Tone Gašper","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/06/tone-gasper/","content":"

Da bo študiral, ‘se je vedelo’. Da bo glasba tako močno zaznamovala njegovo življenje, pa verjetno ne, čeprav ga je spremljala od malih nog, saj mu je mama na njegova vprašanja odgovarjala s petjem. Pot ga je vodila po vsem svetu in svojo ljubezen do petja je predstavil tisočem. Za svoje delo dobil celo vrsto nagrad, srečal Josipa Broza Tita in z zborom več kot desetkrat zapel na vrhu Triglava. Vse to in še veliko več je Tone Gašper, že trinajsto leto upokojeni ravnatelj OŠ Mislinja.

Ko sem vstopil v njegovo glasbeno sobo, ki je že na prvi pogled prijetna in sama zase govori o neverjetnem obsegu dela Toneta Gašperja, je bil moj sogovornik sredi telefonskega pogovora. Pokimal mi je, naj sedem. Med njegovim pogovorom sem radovedno opazoval njegovo delovno sobo. Spominki in fotografije z vsega sveta, pianino in na prvi pogled vsaj 300 zgoščenk. Cela vrsta notnih partitur, na tleh obvezna preproga, ki ublaži zvok korakov, če kdo vstopi v sobo med vajo. Da, tako je videti delovno okolje človeka, ki natančno ve, kaj hoče v življenju. In vendar je bil in je na svoj način Tone Gašper še zmerom ravnatelj. Ki pozna in visoko ceni svoj poklic, vendar je do njega tudi kritičen.

$\"\"$

Da bo moral od doma in da si bo kruh služil z znanjem, je vedel ves čas, pove. Že kot prvošolec je prepeval na mizi v razredu, prve prave pevske izkušnje pa je dobil na cerkvenem koru. Pot ga je vodila v Maribor, kjer je na učiteljišču svojo ljubezen do glasbe samo še poglobil. Odločitev, da se bo osredotočil na glasbo tudi pri študiju, je bila tako vsekakor pričakovana. Da ga bo glasba zaznamovala za vse življenje, ni bilo nikoli dvoma.

Pel je tudi med služenjem vojaškega roka. Že po šestih mesecih služenja je skrbel za radijsko postajo in časopise, pri njem pa so se v klubu zbirali tudi Slovenci, ki so vojaški rok služili v istem kraju. Seveda je tudi tam organiziral vojaški oktet, ki je prepeval celo črnske duhovne pesmi. Ko se je leto vojaščine izteklo, se je Tone Gašper vrnil v domačo Mislinjo in se zaposlil v mislinjski osnovni šoli. Kjer je, kar malce presenetljivo, poleg glasbe poučeval tudi matematiko in fiziko. Ravnatelj, ki je tudi glasbenik ali glasbenik, ki je tudi ravnatelj? Oboje po svoje drži. In vrstni red bi se morda lahko tudi obrnil, če bi bil splet okoliščin drugačen.

Kmalu je dobil priložnost, da stopi na čelo mislinjske šole. In to je tudi naredil. Ni pa mu bilo zmerom lahko. A vendar je bil pri svojem delu in razmišljanju pred svojim časom, saj je bila OŠ Mislinja ena izmed prvih, ki je imela računalniško učilnico in učbeniški sklad. Verjetno ste pomislili, da mu ob tako predanem ravnateljevanju za petje ni ostalo veliko časa. Res mu ga ni, a si ga je toliko, kolikor je hotel, vendarle vzel.

$\"\"$

Tone Gašper že trinajst let ne hodi več v službo, vendar njegovo življenje še zmerom poteka tako, kot da bi jo imel. Tudi zato, ker je aktiven član Lions kluba Slovenj Gradec, zaradi katerega je življenje marsikomu lažje. Plod njegovih prizadevanj je med drugim razdelilnica hrane v Mislinji. Delo v klubu pa mu daje tudi priložnosti, da se srečuje z nekdanjimi sodelavci. In to mu pomeni veliko.

Treba je biti pošten, do sebe in do drugih. Ljubezen je tisto, zaradi česar je pesem slišati tako, da poslušalci rečejo: ‘Aha, to je to. Tako je treba zapeti’.

In temu bi težko dodali še kaj.

","excerpt":"Repriza oddaje","featured-media-id":30512,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/razkosje-v-glavi/174526622","abovetitle":"","subtitle":"Repriza oddaje","category-text":"False","permalink":"2020/06/tone-gasper/","show-start":"2020-06-13T16:30:00+02:00","show-end":null,"audio-length":"1827","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2018/03/17/RazkojevglaviMMC.PR1.20180317.6.1630.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174526622","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

$\"\"$

"},{"kind":"html","content":"

$\"\"$

"},{"kind":"html","content":"

Treba je biti pošten, do sebe in do drugih. Ljubezen je tisto, zaradi česar je pesem slišati tako, da poslušalci rečejo: ‘Aha, to je to. Tako je treba zapeti’.

"},{"kind":"html","content":"

In temu bi težko dodali še kaj.

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"370"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"419"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"30512"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30512"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"141166","attributes":{"wp-id":360116,"date":"2020-05-30T01:34:47+02:00","modified":"2020-06-12T22:18:05+02:00","slug":"slovencem-po-svetu-274","post-type":"post","title":"Svet po epidemiji bo drugačen, a vseeno lep","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/05/slovencem-po-svetu-274/","content":"

V tokratni oddaji ste lahko slišali tri zgodbe, ki jih povezujejo tri Slovenke, vsaka s svojo pripovedjo. Dr. Urška Jelerčič se ukvarja z biofiziko v Izraelu, Milena Pinza je vzgojiteljica v Makedoniji in Eva Kotnik študira Španščino v Sevilli. Vsaka izmed njih gradi mozaik prepoznavnost Slovenije tudi izven meja naše domovine, čeprav vsaka na svoj način in s svojo zgodbo.

Za nekaj minut smo kar na začetku oddaje odpotovali ob Sredozemsko morje, in sicer v izraelski Tel Aviv, ki ga že kar nekaj let od blizu odkriva iskriva Ajdovka dr. Urška Jelerčič. Po diplomi iz fizike je doktorat opravljala na področju modeliranja celičnih organelov, področje biofizike pa je tudi tisto, ki je nadalje utiralo njeno raziskovalno in delovno pot. Zelo rada potuje, odkriva kulinarično bogastvo Tel Aviva in seveda pogreša tudi marsikaj domačega. O tem je pripovedovala v pogovoru z Mojco Delač.

Pandemija novega korona virusa tudi Severne Makedonije ni zaobšla. Medtem, ko se razmere v Evropi v zadnjih dneh urejajo in države odpravljajo ukrepe, ki so jih sprejele v času pandemije, pa se je stanje v tej državi v zadnjih dneh spet poslabšalo. V Severni Makedoniji živi tudi okrog 500 Slovencev, delujejo pa tudi tri slovenska društva. Najstarejše je v Skopju, slovensko društvo Triglav v Bitoli pa združuje Slovence na tem območju približno trinajst let. V Bitoli že več kot 35 let živi tudi Kraševka Milena Pinza, po poklicu vzgojiteljica in tudi učiteljica slovenskega jezika in kulture v Bitoli. Slovenski dopolnilni pouk seveda v nastalih okoliščinah tudi pri njih poteka drugače kot so ga bili vajeni. Milena Pinza je Lili Brunec, najprej povedala več o razmerah v Severni Makedoniji v času korona krize.

V Španiji, enem izmed največjih žarišč virusne bolezni kovid-19 še zmerom veljajo nekateri preventivni ukrepi za preprečevanje širjenja epidemije koronavirusne bolezni, čeprav se življenje že vrača v ustaljene tirnice. O tem, kako je bilo med epidemijo in kako je ta vplivala na življenje Špank in Špancev sem se pogovarjal z Evo Kotnik, ki je preživela epidemijo v deželi tapasov in vina.

Še kratki novici:

Združenje Slovenska izseljenska matica objavlja likovni natečaj za mlade z naslovom Toplina v objemu doma pod mentorstvom Lee Kralj. Natečaj poteka le še do tega ponedeljka, torej 15. junija. Več informacij najdete na spletni strani Slovenskem izseljenske matice.

","excerpt":"Slovenke in Slovenci gradijo mozaik prepoznavnosti naše države v tujini","featured-media-id":30598,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/slovencem-po-svetu/174700013","abovetitle":"","subtitle":"Slovenke in Slovenci gradijo mozaik prepoznavnosti naše države v tujini","category-text":"False","permalink":"2020/05/slovencem-po-svetu-274/","show-start":"2020-06-12T21:05:00+02:00","show-end":"2020-06-12T22:00:00+02:00","audio-length":"3064","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/06/12/SlovencemposvetuMMC.PR1.20200612.5.2105.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174700013","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Še kratki novici:

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"376"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"410"},{"type":"Author","id":"419"},{"type":"Author","id":"429"},{"type":"Author","id":"464"}],"meta":{"count":4}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"30598"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30598"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"140882","attributes":{"wp-id":358877,"date":"2020-05-25T00:40:31+02:00","modified":"2020-06-07T18:15:05+02:00","slug":"sledi-casa-216","post-type":"post","title":"Karel Pečko, svetovljan iz Slovenj Gradca","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/05/sledi-casa-216/","content":"

Karel Pečko. Slovenj Gradec. Ne nujno v tem vrstnem redu, vendar neločljivo povezana na način, ki ga ne more spregledati nihče. Če je koroškemu mestu vsestranski slikar, galerist in muzeolog in še marsikaj Karel Pečko vdahnil dušo, je Slovenj Gradec njemu vrnil navdih, naravo in ljudi, ki so ga cenili. Letos mineva 100 let od rojstva velikega umetnika in njegovo mesto se mu je poklonilo z razstavo njegovih del in življenja. Kot se za nekoga, ki vrača ljubezen, tudi spodobi.

$\"\"$

Ta ljubezenska zgodba ima srečen konec, dodajmo. Zgodba, katere glavni junak je bil toliko stvari, da je izmed njih težko izluščiti tisto, ki bi Karla Pečka najbolj določala. Nina Popič, kustosinja pedagoginja v Koroški galeriji likovnih umetnosti, ga opisuje kot vsestranskega umetnika, ki je puščal pečat na vseh področjih. Pa naj bo to slikanje, raziskovanje vedut oziroma mestnih dvorišč, različnih tehnik ustvarjanja, galerijske aktivnosti ali muzeologije. Nenazadnje morda tudi pristnega človeškega stika, ki mu je znal vdahniti poseben pečat.

$\"\"$

Katarina Hergold Germ, kustosinja in muzejska svetovalka v Koroški galeriji likovnih umetnosti, pripisuje velik vpliv na značaj Karla Pečka okolju, v katerem se je rodil. Koroška pokrajina s svojimi hribi in gorami, celki, malimi mesti, ki imajo čisto svoj, poseben ritem. Pečko se je sprehodil od vasi v otroštvu do mesta v zrelih letih. In kot je mesto postalo del njega je del mesta postal tudi on.

$\"\"$

Njegovo otroštvo, če bi njegovemu otroštvu sploh lahko tako rekli, je bilo žalostno. Pri rosnih šestih letih je izgubil očeta, nato je v veliki revščini že z dvanajstimi leti moral služiti svoj kruh. Vendar se ni nikoli vdal, za kar je imela gotovo zasluge njegova mama, ki je sama preživljala tri majhne otroke.

$\"\"$

O tem, da bi želel postati slikar, ni bilo govora. Na to ni niti pomislil. Potem pa so ga naključja pripeljala do priporočila, ki mu je odprlo vrata na ljubljansko Likovno akademijo. O tem, kako je postal slikar, bi lahko pripravili še eno oddajo. Odprl se mu je nov svet. Dobil je službo likovnega pedagoga, spoznal je ljudi, ki so razmišljali podobno kot on. In preselil se je v Slovenj Gradec. Njegovo mesto.

$\"\"$

Tako je prišel v stik z nadarjenimi mladimi ljudmi, ki jim je lahko dal vse tisto, česar sam ni mogel dobiti. Vplival je na sistem poučevanja, bil je mentor in vzornik. Vseeno pa je bil in ostal predvsem slikar. Razvil je številne sloge in uporabil različne tehnike. Njegova ljubezen je bila širša tudi od okvirov slik, ki jih je ustvarjal. Njegovo galerijsko delo je privabilo številne ugledne goste. Zaradi njegovih razstav je v malo mesto na Koroškem začelo prihajati vedno več znanih ljudi, ki so jih veliko večja mesta čakala zaman. Slovenj Gradec je prav zaradi galerije kar dvakrat gostil nekdanjega jugoslovanskega maršala Josipa Broza Tita. Tako tudi ni veliko presenečenje, da se je znašel na fotografijah kultne fotografinje Inge Morath, ki je med drugimi umetniki fotografirala tudi Pabla Picassa in Roya Liechensteina. Letos, ko mineva 100 let od rojstva Karla Pečka, so se mu poklonili tudi v njegovem Slovenj Gradcu.

$\"\"$

In kako to, da ga je uspelo kljub izjemnemu talentu zadržati majhno mestece, kakršno je Slovenj Gradec? Zato, ker mu je dalo vse, česar si je želel in vse, kar je potreboval. In to je znal svojemu mestu tudi vrniti.

","excerpt":"Veliki umetnik, ki je s svojim delom v malo mesto pripeljal velike ljudi","featured-media-id":30395,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/sledi-casa/174698685","abovetitle":"","subtitle":"Veliki umetnik, ki je s svojim delom v malo mesto pripeljal velike ljudi","category-text":"False","permalink":"2020/05/sledi-casa-216/","show-start":"2020-06-07T17:20:00+02:00","show-end":"2020-06-07T18:00:00+02:00","audio-length":"1602","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2020/06/07/KarelPekosvetovljanizSlovenjGradcaMMC.PR1.20200607.7.1720.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174698685","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

$\"\"$

"},{"kind":"html","content":"

$\"\"$

"},{"kind":"html","content":"

$\"\"$

"},{"kind":"html","content":"

$\"\"$

"},{"kind":"html","content":"

$\"\"$

"},{"kind":"html","content":"

$\"\"$

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"375"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"419"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"30395"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30395"}},"frontpage-image":{"data":null}}}],"included":[{"type":"Author","id":"410","attributes":{"slug":"weberrtvslo-si","name":"Jane Weber","twitter":"","facebook":"","title":"Glasbeni urednik","description":"","image":"http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/01/janew-360x334.jpg","image-landscape":""}},{"type":"Author","id":"419","attributes":{"slug":"jure-coklrtvslo-si","name":"Jure K. Čokl","twitter":"@KCokl","facebook":"https://www.facebook.com/jurecokl","title":"Novinar","description":"Jure K. Čokl je univerzitetni diplomirani kulturolog in socialni antropolog. Na nacionalnem radiu je začel delati leta 1999, ko je na Valu 202 po avdiciji postal honorarni sodelavec. Bil je eden izmed snovalcev prve spletne strani Vala 202. Od leta 2011 je član Prvega - Informativnega programa, kjer je vaš spremljevalec ob petkih čez dan in v večernem in nočnem programu. Z Lili Brunec ureja tudi oddajo Slovencem po svetu. Slišite ga lahko tudi v dokumentarnih oddajah, najbliže so mu zgodovinski dogodki, o katerih ni veliko znanega. Področja, ki jih pri svojem delu prav tako pogosto pokriva, so zaščita in reševanje, alpinizem, adrenalinski športi in nevsakdanje zgodbe, kot na primer neznani leteči predmeti, kulti, neobičajne prakse in vse tisto, čemur njegovi kolegi pravijo 'čudno'. Da je res tako, lahko tudi sami ugotovite ob pregledu seznama nekaterih oddaj, ki jih je pripravil.","image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/10/jure-square-360x360.jpg","image-landscape":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/10/jure-square-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"429","attributes":{"slug":"lili-brunecrtvslo-si","name":"Lili Brunec","twitter":"","facebook":"","title":"Novinarka","description":"","image":"http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/01/lili-360x334.jpg","image-landscape":""}},{"type":"Author","id":"464","attributes":{"slug":"mojca-delacrtvslo-si","name":"Mojca Delač","twitter":"","facebook":"","title":"Novinarka","description":"Mojca Delač je po diplomi iz mednarodnih odnosov, v Veliki Britaniji dokončala magistrski študij socialne psihologije. Radijsko delo jo spremlja že od osnovnošolskih klopi, ko je prve ure v etru nabirala na domačem lokalnem radiu. Del ekipe Prvega programa je postala kot absolventka, ko se je pridružila ekipi oddaje Slovencem po svetu. Tu je »doma« še danes, s tem da rada skoči tudi drugam, recimo v jutranji ali dnevni program. Zanima jo nič manj kot cel svet- najbolj pa tisti, ki se zriše z zgodbami ljudi in tisti, ki odpira poti po svetu nevroznanosti. Leta 2014 je prejela priznanje RTV za izjemne oz. nadpovprečne delovne dosežke, med drugim za izvedbo projekta »Svet je naš!« ob 85- letnici Radia Slovenija in za poljudnoznanstveni kviz Dobro vprašanje!","image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_1675-360x360.jpg","image-landscape":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_1675-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"465","attributes":{"slug":"nadia-petauerrtvslo-si","name":"Nadia Petauer","twitter":"","facebook":"","title":"Urednica jutranjega programa","description":"","image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_2001-360x360.jpg","image-landscape":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_2001-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"587","attributes":{"slug":"metka-pircrtvslo-si","name":"Metka Pirc","twitter":"","facebook":"","title":"Dopisništvo na Koroškem","description":"","image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/06/metka_pirc_maj_2018-1-360x360.jpg","image-landscape":""}},{"type":"Category","id":"337","attributes":{"wp-id":9,"description":"Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor. Sogovorniki iz najrazličnejših področij življenja delijo izkušnje, poglede na svet, zanimivosti, ideje, ki širijo obzorja, spodbudijo k premišljevanju in razvedrijo.","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/nocni-obisk/","name":"Nočni obisk","slug":"nocni-obisk","parent-wp-id":0,"permalink":"nocni-obisk/","show-description":"Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor. Sogovorniki iz najrazličnejših področij življenja delijo izkušnje, poglede na svet, zanimivosti, ideje, ki širijo obzorja, spodbudijo k premišljevanju in razvedrijo.","show-image":null,"show-no-gradient":false,"broadcast-day":"","broadcast-hour":"","sidebar":"","hide-future":true,"show-removal-notice":false,"format":"wide","collection":false},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"5"},{"type":"CategoryShowLink","id":"9"},{"type":"CategoryShowLink","id":"10"}],"meta":{"count":3}}}},{"type":"Category","id":"360","attributes":{"wp-id":126,"description":"Prek radijskih valov v vaše domove pripeljemo dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. ","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/prvi-na-obisku/","name":"Prvi na obisku","slug":"prvi-na-obisku","parent-wp-id":0,"permalink":"prvi-na-obisku/","show-description":"Prek radijskih valov v vaše domove pripeljemo dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. ","show-image":null,"show-no-gradient":false,"broadcast-day":"sreda","broadcast-hour":"11.30","sidebar":"","hide-future":false,"show-removal-notice":false,"format":"wide","collection":false},"relationships":{"show-links":{"data":[],"meta":{"count":0}}}},{"type":"Category","id":"370","attributes":{"wp-id":82,"description":"Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/razkosje-v-glavi/","name":"Razkošje v glavi","slug":"razkosje-v-glavi","parent-wp-id":0,"permalink":"razkosje-v-glavi/","show-description":"","show-image":null,"show-no-gradient":false,"broadcast-day":"","broadcast-hour":"","sidebar":"","hide-future":false,"show-removal-notice":false,"format":"wide","collection":false},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"76"},{"type":"CategoryShowLink","id":"93"}],"meta":{"count":2}}}},{"type":"Category","id":"375","attributes":{"wp-id":85,"description":"Zgodovina je seštevek mnogih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Oddaja se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, njena prednost pa je v tem, da jih lahko prikaže skozi majhne dogodke.","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/sledi-casa/","name":"Sledi časa","slug":"sledi-casa","parent-wp-id":0,"permalink":"sledi-casa/","show-description":"Zgodovina je seštevek mnogih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Oddaja se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, njena prednost pa je v tem, da jih lahko prikaže skozi majhne dogodke.","show-image":"//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/02/7376299584_3f28b0dda4_o-1000x600.jpg","show-no-gradient":false,"broadcast-day":"nedelja","broadcast-hour":"17:20","sidebar":"","hide-future":false,"show-removal-notice":false,"format":"wide","collection":false},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"5"},{"type":"CategoryShowLink","id":"77"},{"type":"CategoryShowLink","id":"84"}],"meta":{"count":3}}}},{"type":"Category","id":"376","attributes":{"wp-id":86,"description":"Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/slovencem-po-svetu/","name":"Slovencem po svetu","slug":"slovencem-po-svetu","parent-wp-id":0,"permalink":"slovencem-po-svetu/","show-description":"","show-image":null,"show-no-gradient":false,"broadcast-day":"","broadcast-hour":"","sidebar":"","hide-future":false,"show-removal-notice":false,"format":"wide","collection":false},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"50"},{"type":"CategoryShowLink","id":"92"}],"meta":{"count":2}}}},{"type":"Category","id":"386","attributes":{"wp-id":94,"description":"Strokovnjaki z najrazličnejših področij odgovarjajo na vaša vprašanja vsak delavnik med 8.05 in 8.30. Vprašanje pošljite na radioprvi@rtvslo.si ali ga zapišite na radioprvi.si.","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/svetovalni-servis/","name":"Svetovalni servis","slug":"svetovalni-servis","parent-wp-id":0,"permalink":"svetovalni-servis/","show-description":"Strokovnjaki z najrazličnejših področij odgovarjajo na vaša vprašanja vsak delavnik med 8.05 in 8.30. Vprašanje pošljite na radioprvi@rtvslo.si ali ga zapišite na radioprvi.si.","show-image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/01/svetovalni-servis-1400x1400_px30-360x360.jpg","show-no-gradient":false,"broadcast-day":"","broadcast-hour":"","sidebar":"","hide-future":true,"show-removal-notice":false,"format":"square","collection":false},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"40"},{"type":"CategoryShowLink","id":"88"}],"meta":{"count":2}}}},{"type":"Category","id":"450","attributes":{"wp-id":517,"description":"Vsak dan prehitimo sončni vzhod.","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/jutro/","name":"Jutro","slug":"jutro","parent-wp-id":0,"permalink":"jutro/","show-description":"Vsak dan prehitimo sončni vzhod.","show-image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/coffee-1209090_1920.png","show-no-gradient":false,"broadcast-day":"vsak dan","broadcast-hour":"5.00–9.00","sidebar":"","hide-future":false,"show-removal-notice":false,"format":"wide","collection":true},"relationships":{"show-links":{"data":[],"meta":{"count":0}}}},{"type":"Media","id":"29261","attributes":{"wp-id":349379,"title":"jure","caption":"Jure K. Čokl","media-source":"RadioPrvi","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/jure-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/jure-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/jure-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/jure-1200x900.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"30395","attributes":{"wp-id":361235,"title":"IMG_20200602_105936","caption":"","media-source":"Foto: Marta Krejan Čokl","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/img_20200602_105936-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/img_20200602_105936-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/img_20200602_105936-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/img_20200602_105936-1200x900.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"30512","attributes":{"wp-id":362737,"title":"tone1","caption":"","media-source":"Marta Krejan Čokl","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/tone1.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/tone1-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/tone1-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/tone1.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"30598","attributes":{"wp-id":363075,"title":"telaviv","caption":"Tel Aviv","media-source":"Wikimedia Commons","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/telaviv-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/telaviv-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/telaviv-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/telaviv-1200x803.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"30761","attributes":{"wp-id":364507,"title":"412538_425965150787818_602284575_o","caption":"","media-source":"Marta Krejan Čokl","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/412538_425965150787818_602284575_o-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/412538_425965150787818_602284575_o-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/412538_425965150787818_602284575_o-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/412538_425965150787818_602284575_o-1200x674.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"30808","attributes":{"wp-id":364823,"title":"triglav","caption":"","media-source":"Marta Krejan Čokl","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/triglav.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/triglav-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/triglav-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/triglav.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"31048","attributes":{"wp-id":370301,"title":"old-car-mercedes-benz-golden-preview","caption":"","media-source":"hippopx.com","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/old-car-mercedes-benz-golden-preview.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/old-car-mercedes-benz-golden-preview-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/old-car-mercedes-benz-golden-preview-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/old-car-mercedes-benz-golden-preview.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"31053","attributes":{"wp-id":370330,"title":"observatorij","caption":"Observatorij na Triglavu","media-source":"Planinski muzej Mojstrana","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/observatorij-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/observatorij-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/observatorij-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/observatorij-1200x758.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"31092","attributes":{"wp-id":370954,"title":"ny","caption":"New York","media-source":"goodfreephotos.com","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/ny-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/ny-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/ny-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/ny-1200x647.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"31392","attributes":{"wp-id":374150,"title":"l_260223_1","caption":"","media-source":"visit-crna.si","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/l_260223_1-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/l_260223_1-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/l_260223_1-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/l_260223_1-1200x797.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"31393","attributes":{"wp-id":374153,"title":"34484045_10156611009458680_2717763139205595136_o","caption":"","media-source":"osebni arhiv","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/34484045_10156611009458680_2717763139205595136_o-942x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/34484045_10156611009458680_2717763139205595136_o-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/34484045_10156611009458680_2717763139205595136_o-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/34484045_10156611009458680_2717763139205595136_o-679x1200.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"31845","attributes":{"wp-id":378326,"title":"CE8E9832-4744-472B-B177-0F7216C9F2F2","caption":"Jutranja ekipa","media-source":"Prvi","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/ce8e9832-4744-472b-b177-0f7216c9f2f2-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/ce8e9832-4744-472b-b177-0f7216c9f2f2-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/ce8e9832-4744-472b-b177-0f7216c9f2f2-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/ce8e9832-4744-472b-b177-0f7216c9f2f2-1200x900.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}}],"meta":{"pagination":{"page":1,"pages":28,"count":328}}}