{"links":{"first":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?authors__slug=jure-cepinrtvslo-si&include=categories%2Cfeatured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=1&page_size=12","last":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?authors__slug=jure-cepinrtvslo-si&include=categories%2Cfeatured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=13&page_size=12","next":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?authors__slug=jure-cepinrtvslo-si&include=categories%2Cfeatured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=2&page_size=12","prev":null},"data":[{"type":"Post","id":"143698","attributes":{"wp-id":370842,"date":"2020-07-06T15:03:27+02:00","modified":"2020-07-07T08:56:28+02:00","slug":"zakon-o-rtv-v-koalicijskem-usklajevanju","post-type":"post","title":"Zakon o RTV v koalicijskem usklajevanju","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/07/zakon-o-rtv-v-koalicijskem-usklajevanju/","content":"

Iz besedila osnutka, ki so ga pred dnevi pridobili nekateri mediji, je razvidno, da je namen vlade tri odstotke prispevka nameniti javni službi Slovenske tiskovne agencije, pet odstotkov pa za uresničevanje javnega interesa na področju medijev. Poleg tega pa naj bi iz zavoda izločili še dejavnost oddajnikov in zvez in jo prenesli na novo gospodarsko družbo, v 100-odstotni državni lasti. Na predlog se je v pogovoru z Juretom Čepinom odzval generalni direktor RTV Slovenija Igor Kadunc.

\"Mi smo že nagovorili ministrstvo v prejšnji in tej sestavi, povedali smo jim, da je bistvo problema RTV, da je treba zagotoviti denar za normalno poslovanje. Mi smo zmanjšali število zaposlenih in jih bomo še naprej, vendar brez nekega stabilnega financiranja enostavno ne bomo zmogli; bolj pomembno je, kako bomo zagotovili finančne osnove za delovanje RTV-ja po sedanjem zakonu, potem pa, če bo želja, da se to pobira od plačnikov RTV prispevka za STA, za lokalne medije, to je odgovornost vlade, seveda pa to ne more iti na račun našega, razen če nekdo želi, da zmanjšamo naše aktivnosti, da ukinemo drugi program, regionalne centre, televizijske, radijske …\"

Profesor novinarstva na Fakulteti za družbene vede Marko Milosavljević pa ob tem vidi vzporednice tudi z nastajanjem Zakona o javni radioteleviziji pred desetletjem in pol, po njegovih besedah je tudi takrat zakon nastajal v tajnosti in brez javnih razprav.

\"Reševanje potencialnih težav RTV-ja je nekaj, česar bi se morali lotiti na drugačen način, ne skozi neko ozko ekipo na kulturnem ministrstvu in s tako naglico. V tem trenutku je jasno, da imamo v državi glavno težavo pri komercialnih in zasebnih medijih, težave imajo tiskani mediji z distribucijo in s prodajo, imamo veliko nestabilnosti na področju elektronskih medijev, očitno so se dogajali procesi dodatnih koncentracij in tako naprej … skratka, zdi se, da se ministrstvo loteva tem, ki v tem trenutku niso najbolj problematične in žgoče v našem medijskem prostoru, kot je javna RTV, ne loteva se tistih, ki so resnično problematične in mislim, da s tem predvsem ustvarjajo dodatne probleme za javno radiotelevizijo.\"

Z ministrstva za kulturo pa medtem odgovarjajo, da je o noveli za zdaj še preuranjeno govoriti, saj je vsebina predloga trenutno v koalicijskem usklajevanju in se bo v prihodnje še spreminjala.

","excerpt":"V javnosti še vedno odmeva osnutek sprememb zakona o RTV Slovenija, ki predvideva razdelitev RTV prispevka tudi med druge medije, s čimer bi bil RTV ob 13 milijonov evrov letno. Predlog je v koalicijskem usklajevanju.","featured-media-id":24707,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174704688","abovetitle":"","subtitle":"V javnosti še vedno odmeva osnutek sprememb zakona o RTV Slovenija, ki predvideva razdelitev RTV prispevka tudi med druge medije, s čimer bi bil RTV ob 13 milijonov evrov letno. Predlog je v koalicijskem usklajevanju.","category-text":"False","permalink":"2020/07/zakon-o-rtv-v-koalicijskem-usklajevanju/","show-start":"2020-07-06T16:30:00+02:00","show-end":null,"audio-length":"328","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/07/06/ZakonoRTVvkoalicijskemusklajevanju4826314.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174704688","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

\"Mi smo že nagovorili ministrstvo v prejšnji in tej sestavi, povedali smo jim, da je bistvo problema RTV, da je treba zagotoviti denar za normalno poslovanje. Mi smo zmanjšali število zaposlenih in jih bomo še naprej, vendar brez nekega stabilnega financiranja enostavno ne bomo zmogli; bolj pomembno je, kako bomo zagotovili finančne osnove za delovanje RTV-ja po sedanjem zakonu, potem pa, če bo želja, da se to pobira od plačnikov RTV prispevka za STA, za lokalne medije, to je odgovornost vlade, seveda pa to ne more iti na račun našega, razen če nekdo želi, da zmanjšamo naše aktivnosti, da ukinemo drugi program, regionalne centre, televizijske, radijske …\"

"},{"kind":"html","content":"

\"Reševanje potencialnih težav RTV-ja je nekaj, česar bi se morali lotiti na drugačen način, ne skozi neko ozko ekipo na kulturnem ministrstvu in s tako naglico. V tem trenutku je jasno, da imamo v državi glavno težavo pri komercialnih in zasebnih medijih, težave imajo tiskani mediji z distribucijo in s prodajo, imamo veliko nestabilnosti na področju elektronskih medijev, očitno so se dogajali procesi dodatnih koncentracij in tako naprej … skratka, zdi se, da se ministrstvo loteva tem, ki v tem trenutku niso najbolj problematične in žgoče v našem medijskem prostoru, kot je javna RTV, ne loteva se tistih, ki so resnično problematične in mislim, da s tem predvsem ustvarjajo dodatne probleme za javno radiotelevizijo.\"

"},{"kind":"html","content":"

Z ministrstva za kulturo pa medtem odgovarjajo, da je o noveli za zdaj še preuranjeno govoriti, saj je vsebina predloga trenutno v koalicijskem usklajevanju in se bo v prihodnje še spreminjala.

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"272"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"417"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"24707"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/24707"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"143020","attributes":{"wp-id":367607,"date":"2020-06-28T19:36:20+02:00","modified":"2020-07-03T12:43:04+02:00","slug":"svetovalni-servis-1189","post-type":"post","title":"Priprava na daljše potovanje","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/06/svetovalni-servis-1189/","content":"

Letos še toliko bolj kot prejšnja leta velja, da se je treba na brezskrbne počitnice dobro pripraviti. To med drugim vključuje načrtovanje poti, spremljanje aktualnih informacij o koronavirusnih ukrepih v državi, v katero potujemo, ter preverjanje stanja na cestah, na pot pa se odpravimo le s tehnično brezhibnim in ustrezno servisiranim vozilom ter pravilno naloženo prtljago. Kdaj se odpraviti na pot, kako se izogniti gneči in kaj vse je treba pred odhodom preveriti, bo povedal AMZS-jev inštruktor varne vožnje Mitja Jeseničnik.

","excerpt":"Potovalni in prometni napotki za lažje načrtovanje poti","featured-media-id":31055,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/svetovalni-servis/174704131","abovetitle":"","subtitle":"Potovalni in prometni napotki za lažje načrtovanje poti","category-text":"False","permalink":"2020/06/svetovalni-servis-1189/","show-start":"2020-07-03T08:05:00+02:00","show-end":"2020-07-03T08:30:00+02:00","audio-length":"1771","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/07/03/PripravanadaljepotovanjeMMC.PR1.20200703.5.0750.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174704131","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"386"},{"type":"Category","id":"450"}],"meta":{"count":2}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"417"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"31055"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/31055"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"141024","attributes":{"wp-id":359571,"date":"2020-05-28T00:35:58+02:00","modified":"2020-06-10T08:06:05+02:00","slug":"veste-kaj-jeste-226","post-type":"post","title":"Nakupovanje sveže zelenjave prek spleta ima velik potencial","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/05/veste-kaj-jeste-226/","content":"

V času epidemije novega koronavirusa, ko smo več časa preživeli doma in se izogibali pogostim obiskom trgovin, se je kot zelo priročna rešitev izkazal tudi nakup zelenjave prek spleta z dostavo na dom. Podatki Inštituta za nutricionistiko kažejo, da se je nakupovanje sadja in zelenjave z dostavo na dom v času epidemije povečalo za več kot 150%. Skladno s tem se je povečalo tudi število spletnih ponudnikov svežih vitaminov, zato so pri Zvezi potrošnikov preverili, kakšne so možnosti naročanja zelenjave na dom in kako pestra je ponudba, pravi Boštjan Okorn.

Nam se je zdela to zanimiva ideja tudi zato, da domačo zelenjavo, ki jo vzgojimo v Sloveniji, približamo našim kupcem; marsikdo sicer hodi do svojega kmeta ali pa kupuje na tržnici, ampak v mestih so tudi ljudje, ki se slabše znajdejo ali pa udobneje živijo in za to ne najdejo časa, medtem ko lahko na spletu, tako kot vse ostale stvari, tudi zelenjavo kupujemo 24 ur na dan.

Pod drobnogled so vzeli tiste ponudnike, ki zabojčke z zelenjavo tudi pripeljejo do vrat potrošnika; našli so 9 ponudnikov, izkazalo pa se je, da je regijska razpršenost razmeroma slaba, saj jih večina razvaža samo v Ljubljano in okolico. Dostava zelenjave je pri večini ponudnikov mogoča samo v času delavnikov, do 16. ure. Dostavljavci to rešujejo tako, da zabojčke z zelenjavo pustijo pri sosedu ali pred vhodnimi vrati. Se pa zna zaplesti pri plačilu, možnosti so namreč zelo omejene.

Nekdo, ki je že kupoval prek spleta, je verjetno navajen, da plača vnaprej, s kreditno kartico ali predračunom, paypalom … skratka na nek oddaljen, brezstični način, ampak to ponujajo samo redki. Ostali imajo plačilo ob dostavi, kjer pa je spet težava, če ne jemljejo kreditnih kartic ali pa prodajalec nima drobiža. Ko kupujemo prek spleta, je plačilo ob dostavi ena od slabših možnosti, ki pa se je tukaj izkazala za najpogostejšo.

Ko govorimo o kakovosti dostavljene zelenjave, večjih odstopanj med ponudniki na Zvezi potrošnikov niso zaznali, opozarjajo pa, da večina ponudnikov na spletni strani ne navaja podatkov o poreklu izdelkov. Ker kupujejo tako od manjših kmetih kot večjih prodajalcev, izvor zelenjave za potrošnike ni zanemarljiv. Spletna prodaja in dostava zelenjave vsekakor lahko postane uspešen način prodaje sveže zelenjave, za kar pa bodo potrebne tudi določene prilagoditve potrošnikov. Ti se morajo zavedati, da je zelenjava sezonskega tipa, kar pomeni, da morajo najprej pregledati ponudbo in nato načrtovati obroke, ne obratno; v sklopu testa so pri Zvezi potrošnikov naročili 9 izdelkov – solato, čebulo, česen, krompir, zelje, brokoli, bučke, korenje in špinačo, le polovica ponudnikov pa je dostavila vse izbrane izdelke.

Podrobnejši rezultati primerjave so dostopni tukaj.

","excerpt":"Zveza potrošnikov je primerjala ponudnike, ki zelenjavo dostavijo na dom ","featured-media-id":30464,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/veste-kaj-jeste/174699268","abovetitle":"","subtitle":"Zveza potrošnikov je primerjala ponudnike, ki zelenjavo dostavijo na dom ","category-text":"False","permalink":"2020/05/veste-kaj-jeste-226/","show-start":"2020-06-10T07:40:00+02:00","show-end":"2020-06-10T08:00:00+02:00","audio-length":"300","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/06/10/NakupovanjesveezelenjaveprekspletaimavelikpotencialMMC.PR1.20200610.3.0740.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174699268","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Nam se je zdela to zanimiva ideja tudi zato, da domačo zelenjavo, ki jo vzgojimo v Sloveniji, približamo našim kupcem; marsikdo sicer hodi do svojega kmeta ali pa kupuje na tržnici, ampak v mestih so tudi ljudje, ki se slabše znajdejo ali pa udobneje živijo in za to ne najdejo časa, medtem ko lahko na spletu, tako kot vse ostale stvari, tudi zelenjavo kupujemo 24 ur na dan.

"},{"kind":"html","content":"

Nekdo, ki je že kupoval prek spleta, je verjetno navajen, da plača vnaprej, s kreditno kartico ali predračunom, paypalom … skratka na nek oddaljen, brezstični način, ampak to ponujajo samo redki. Ostali imajo plačilo ob dostavi, kjer pa je spet težava, če ne jemljejo kreditnih kartic ali pa prodajalec nima drobiža. Ko kupujemo prek spleta, je plačilo ob dostavi ena od slabših možnosti, ki pa se je tukaj izkazala za najpogostejšo.

"},{"kind":"html","content":"

Podrobnejši rezultati primerjave so dostopni tukaj.

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"396"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"417"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"30464"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30464"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"139067","attributes":{"wp-id":353760,"date":"2020-04-23T00:35:57+02:00","modified":"2020-05-06T17:55:25+02:00","slug":"veste-kaj-jeste-221","post-type":"post","title":"Vitaminski kviz!","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/04/veste-kaj-jeste-221/","content":"

Ob zaključku serije oddaj o vitaminih na Prvem v sredinem jutru pripravljamo »vitaminozni kviz«! 13 vitaminov, nujnih za delovanje človeškega telesa in nujnih za sodelovanje v sredinem kvizu.

Spomnili se bomo recimo, da z največ dvema velikima žlicama bučnega olja dnevno zadostimo potrebam po vitaminu E, zadostno količino pa vnesemo tudi, če zaužijemo polovico skodelice narezanih mandljev. Da pa bomo delovali preventivno v dolgoročnem smislu, moramo že do 25. leta misliti na osteoporozo, ki se lahko pojavi v starosti. Zato je pomemben vitamin D. Kostno maso namreč pridobivamo samo približno do 25. leta, že po 35. letu pa jo začnemo izgubljati.

In tukaj se z zanimivostmi o vitaminih ne konča …

","excerpt":"Kako dobro poznate vitamine? Ti so namreč nujni za naše delovanje. ","featured-media-id":29860,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/veste-kaj-jeste/174690867","abovetitle":"","subtitle":"Kako dobro poznate vitamine? Ti so namreč nujni za naše delovanje. ","category-text":"False","permalink":"2020/04/veste-kaj-jeste-221/","show-start":"2020-05-06T07:40:00+02:00","show-end":"2020-05-06T08:00:00+02:00","audio-length":"836","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/05/06/VitaminskikvizMMC.PR1.20200506.3.0740.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174690867","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

Ob zaključku serije oddaj o vitaminih na Prvem v sredinem jutru pripravljamo »vitaminozni kviz«! 13 vitaminov, nujnih za delovanje človeškega telesa in nujnih za sodelovanje v sredinem kvizu.

"},{"kind":"html","content":"

In tukaj se z zanimivostmi o vitaminih ne konča …

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"396"},{"type":"Category","id":"450"}],"meta":{"count":2}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"417"},{"type":"Author","id":"468"}],"meta":{"count":2}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"29860"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29860"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"138259","attributes":{"wp-id":351535,"date":"2020-04-09T00:35:43+02:00","modified":"2020-04-22T08:00:06+02:00","slug":"veste-kaj-jeste-219","post-type":"post","title":"Folna kislina je za nosečnice ključnega pomena","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/04/veste-kaj-jeste-219/","content":"

Vitamin B9 je drug izraz za folno kislino, v to skupino sodi več spojin, ki jih skupno poimenujemo folati – vse te spojine imajo enako biološko aktivnost, folna kislina pa je sintetična oblika te spojine. V naravi folna kislina ne obstaja, ampak je v obliki folatov, prisotna je le v prehranskih dopolnilih in zdravilih. Največ folatov je v stročnicah – čičeriki, črnem fižolu, soji in leči, najdemo ga tudi v sončničnih semenih, orehih, špinači in špargljih, dober vir so še goveja in telečja jetra, pravi Marina Abazović, direktorica Dolenjskih lekarn.

Če uživamo dovolj raznovrstno prehrano, pomanjkanja folne kisline ni. Prav tako je s hrano in prehranskimi dopolnili težko preseči najvišji priporočen dnevni odmerek folne kisline, ki znaša 1 gram.

Folna kislina je pomembna za sintezo genetskega materiala in posledično za delitev celic ter rast tkiv. Folati so najpomembnejši pri nosečnicah, saj vplivajo na razvoj ploda, nosečnice morajo zaužiti višje odmerke, tudi s prehranskimi dopolnili.

Ob pomanjkanju folne kisline pri nosečnicah lahko pride do srčnih napak in napak pri razvoju živčne cevi pri otroku

Potrebe po folatu so povečane tudi pri dolgoročnem jemanju nekaterih zdravil, tveganje za nizko oskrbljenost s folatom pa predstavlja tudi zloraba alkohola.

","excerpt":"Vitamin B9 oziroma folna kislina je pomemben za sintezo genetskega materiala, delitev celic ter rast tkiv","featured-media-id":29655,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/veste-kaj-jeste/174687746","abovetitle":"","subtitle":"Vitamin B9 oziroma folna kislina je pomemben za sintezo genetskega materiala, delitev celic ter rast tkiv","category-text":"False","permalink":"2020/04/veste-kaj-jeste-219/","show-start":"2020-04-22T07:40:00+02:00","show-end":"2020-04-22T08:00:00+02:00","audio-length":"421","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/04/22/VitaminB9MMC.PR1.20200422.3.0740.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174687746","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Če uživamo dovolj raznovrstno prehrano, pomanjkanja folne kisline ni. Prav tako je s hrano in prehranskimi dopolnili težko preseči najvišji priporočen dnevni odmerek folne kisline, ki znaša 1 gram.

"},{"kind":"html","content":"

Ob pomanjkanju folne kisline pri nosečnicah lahko pride do srčnih napak in napak pri razvoju živčne cevi pri otroku

"},{"kind":"html","content":"

Potrebe po folatu so povečane tudi pri dolgoročnem jemanju nekaterih zdravil, tveganje za nizko oskrbljenost s folatom pa predstavlja tudi zloraba alkohola.

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"396"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"417"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"29655"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29655"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"137423","attributes":{"wp-id":349296,"date":"2020-03-26T00:35:47+01:00","modified":"2020-04-12T23:12:06+02:00","slug":"veste-kaj-jeste-217","post-type":"post","title":"Vitamin, ki skrbi za delovanje več kot 140 encimov v telesu","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/03/veste-kaj-jeste-217/","content":"

Vitamin B6 rastline, glive in bakterije proizvajajo same, človek in večina živali pa nimamo encimov, da bi ga sami sintetizirali, zato ga moramo nujno v telo vnesti s prehrano, pojasnjuje dr. Bojan Doljak s Fakultete za farmacijo.

Največ ga je v mesu, jetrih, perutnini, svinjini, orehih, sončničnih semenih, lešnikih, nekaj tudi v ribah, presenetljivo malo pa ga je v zelenjavi in sadju.

Vitamin B6 ima zelo pomembno funkcijo pri več kot 140ih encimih, kjer je koencim; brez njega ti encimi ne morejo delovati v našem telesu. Najpomembnejši je pri sintezi in razgradnji aminokislin, tudi glukoze, nekaterih živčnih prenašalcev, lipidov in sintezi naših nukleinskih kislin … ima torej veliko razpršenih učinkov in funkcij.

Zdrava in raznolika prehrana povečini zagotavlja dovolj vitamina B6, dodajanje je potrebno le pri ljudeh z ledvičnimi boleznimi in določenimi motnjami absorpcije.

Preveliki vnosi, ki bi lahko škodovali telesu, bi se gibali okrog 50, 100 ali celo 500 mg na dan; se pravi, da ta vitamin ni nevaren niti pri preodmerjanju.

Vitamin B6 je toplotno stabilen, zato priprava hrane s kuhanjem ali pečenjem ne zmanjša njegove vsebnosti.

","excerpt":"Praktično nemogoče je, da vitamina B6 zaužijemo preveč","featured-media-id":29523,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/veste-kaj-jeste/174684383","abovetitle":"","subtitle":"Praktično nemogoče je, da vitamina B6 zaužijemo preveč","category-text":"False","permalink":"2020/03/veste-kaj-jeste-217/","show-start":"2020-04-08T07:40:00+02:00","show-end":"2020-04-08T08:00:00+02:00","audio-length":"465","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/04/08/VestekajjesteMMC.PR1.20200408.3.0740.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174684383","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Največ ga je v mesu, jetrih, perutnini, svinjini, orehih, sončničnih semenih, lešnikih, nekaj tudi v ribah, presenetljivo malo pa ga je v zelenjavi in sadju.

"},{"kind":"html","content":"

Zdrava in raznolika prehrana povečini zagotavlja dovolj vitamina B6, dodajanje je potrebno le pri ljudeh z ledvičnimi boleznimi in določenimi motnjami absorpcije.

"},{"kind":"html","content":"

Preveliki vnosi, ki bi lahko škodovali telesu, bi se gibali okrog 50, 100 ali celo 500 mg na dan; se pravi, da ta vitamin ni nevaren niti pri preodmerjanju.

"},{"kind":"html","content":"

Vitamin B6 je toplotno stabilen, zato priprava hrane s kuhanjem ali pečenjem ne zmanjša njegove vsebnosti.

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"396"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"417"},{"type":"Author","id":"481"}],"meta":{"count":2}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"29523"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29523"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"136599","attributes":{"wp-id":347067,"date":"2020-03-12T17:37:18+01:00","modified":"2020-03-28T15:06:26+01:00","slug":"veste-kaj-jeste-215","post-type":"post","title":"Vitamin, ki ga najdemo v sardinah, telečjih jetrih, piščancu in arašidih","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/03/veste-kaj-jeste-215/","content":"

Z izrazom “vitamin B3” pravzaprav označujemo molekulo niacin; ta zajema več spojin, med katerimi se v hrani najpogosteje nahajata nikotinamid in nikotinska kislina, pojasnjuje izredna profesorica na Fakulteti za farmacijo Anamarija Zega.

Niacin ima dokazano vlogo pri sproščanju energije pri presnovi, delovanju živčnega sistema, normalnemu psihološkemu delovanju, ohranjanju zdravih sluznic in kože ter pri zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti.

Odrasel človek za normalno delovanje v povprečju potrebuje 16 mg niacina dnevno. Dovolj niacina zaužijemo že z raznoliko in uravnoteženo prehrano.

Najbogatejši vir niacina so jetra, piščanec, nekatere ribe, precej niacina je v hrani rastlinskega izvora, npr. v otrobih, sončničnih semenih in pšeničnih kalčkih.

","excerpt":"Vitamin B3 je pomemben za normalno presnovo in nastanek različnih spojin oziroma njihovo odstranitev iz telesa","featured-media-id":29228,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/veste-kaj-jeste/174681154","abovetitle":"","subtitle":"Vitamin B3 je pomemben za normalno presnovo in nastanek različnih spojin oziroma njihovo odstranitev iz telesa","category-text":"False","permalink":"2020/03/veste-kaj-jeste-215/","show-start":"2020-03-25T07:40:00+01:00","show-end":"2020-03-25T08:00:00+01:00","audio-length":"508","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/03/25/VitaminMMC.PR1.20200325.3.0740.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174681154","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Niacin ima dokazano vlogo pri sproščanju energije pri presnovi, delovanju živčnega sistema, normalnemu psihološkemu delovanju, ohranjanju zdravih sluznic in kože ter pri zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti.

"},{"kind":"html","content":"

Odrasel človek za normalno delovanje v povprečju potrebuje 16 mg niacina dnevno. Dovolj niacina zaužijemo že z raznoliko in uravnoteženo prehrano.

"},{"kind":"html","content":"

Najbogatejši vir niacina so jetra, piščanec, nekatere ribe, precej niacina je v hrani rastlinskega izvora, npr. v otrobih, sončničnih semenih in pšeničnih kalčkih.

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"396"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"417"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"29228"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29228"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"137114","attributes":{"wp-id":348543,"date":"2020-03-20T16:39:18+01:00","modified":"2020-03-20T17:30:38+01:00","slug":"hojs-miri-vojsko-na-mejo-ne-na-ulice","post-type":"post","title":"Hojs miri: Vojsko na mejo, ne na ulice","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/03/hojs-miri-vojsko-na-mejo-ne-na-ulice/","content":"

Vlada skuša s tem razbremeniti delo policistov na naši južni meji, kjer v zadnjih dneh prihaja do povečanega prehoda ilegalnih migrantov, stroka pa krepitvi vojske v razmerah, ko bi bolj potrebovali kadrovske okrepitve v zdravstvu, ni preveč naklonjena. Vrstijo se opozorila, da je to ukrep v skrajni sili, ki mora imeti širok politični in družbeni konsenz.
\nPremier Janez Janša je v včerajšnjem nagovoru izpostavil, da “nas je kriza zajela v trenutku, ko so nekateri najvitalnejši instrumenti države za njeno obvladovanje kadrovsko izjemno osiromašeni”.

Slovenska vojska bo zato v prihodnjih dneh začela popolnjevati svoje enote s prostovoljno rezervo. Vsi, ki obvladate vojaška znanja in veščine in ne delate na nujnih delovnih mesti, vabljeni, da se prostovoljno pridružite skupnim naporom za zagotavljanje splošne varnosti.

Stroka soglaša, da gre za precej nenavaden način soočanja z najbolj perečimi izzivi. Ljudje še vedno ne vedo, zakaj natanko je pri spopadanju z naraščajočim številom obolelih in zagotavljanju nemotene preskrbe prebivalstva potrebna krepitev vojske, opozarja Rok Zupančič, izredni profesor na katedri za obramboslovje.

V prihodnjih dneh je predvsem pričakovati, da se bo stopnjeval pritisk na naš zdravstveni sistem, ne pa pritisk glede zunanje ogroženosti države; ne pozabimo, da so državne meje v soseščini praktično zaprte in verjetno ni pričakovati, da bi se kmalu pojavila neka velika potreba po vojaško-specifičnih nalogah.

Notranji minister Aleš Hojs je medtem v medresorsko usklajevanje že poslal predlog aktivacije 37.a člena Zakona o obrambi, parlamentarno razpravo o njem pa pričakuje že prihodnji teden. Poudarja, da je ta ukrep namenjen izključno razbremenitvi policije in da dodatnih pooblastil, razen teh, ki so navedena v 1. odstavku (opozarjanje, napotitev, začasno omejevanje gibanja oseb in sodelovanje pri obvladovanju skupin in množic), ni mogoče pridobiti.

Ne gre za to, da želimo poslati vojsko na ulice, da vojska s tanki pride na ceste, gre samo za varovanje naše zunanje meje oz. natančneje južne meje s Hrvaško, ki smo jo dolžni zaščititi. Zadnji podatki kažejo, da se vdor ilegalnih migrantov veča, da nimamo razjasnjenih odnosov s Hrvaško, ta želi potrdila, da migranti nimajo koronavirusa, kar obremenjuje papirologijo, gre samo za to, da zavarujemo južno mejo.

","excerpt":"V javnosti še vedno odmevata napoved premierja Janeza Janše o popolnjevanju enot Slovenske vojske s prostovoljno rezervo in predlog o aktivaciji 37.a člena Zakona o obrambi, s katerim vojska dobiva policijska pooblastila","featured-media-id":15136,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174680208","abovetitle":"","subtitle":"V javnosti še vedno odmevata napoved premierja Janeza Janše o popolnjevanju enot Slovenske vojske s prostovoljno rezervo in predlog o aktivaciji 37.a člena Zakona o obrambi, s katerim vojska dobiva policijska pooblastila","category-text":"False","permalink":"2020/03/hojs-miri-vojsko-na-mejo-ne-na-ulice/","show-start":"2020-03-20T16:30:00+01:00","show-end":null,"audio-length":"372","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/03/20/HojsmiriVojskonamejonenaulice4682098.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174680208","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Slovenska vojska bo zato v prihodnjih dneh začela popolnjevati svoje enote s prostovoljno rezervo. Vsi, ki obvladate vojaška znanja in veščine in ne delate na nujnih delovnih mesti, vabljeni, da se prostovoljno pridružite skupnim naporom za zagotavljanje splošne varnosti.

"},{"kind":"html","content":"

V prihodnjih dneh je predvsem pričakovati, da se bo stopnjeval pritisk na naš zdravstveni sistem, ne pa pritisk glede zunanje ogroženosti države; ne pozabimo, da so državne meje v soseščini praktično zaprte in verjetno ni pričakovati, da bi se kmalu pojavila neka velika potreba po vojaško-specifičnih nalogah.

"},{"kind":"html","content":"

Ne gre za to, da želimo poslati vojsko na ulice, da vojska s tanki pride na ceste, gre samo za varovanje naše zunanje meje oz. natančneje južne meje s Hrvaško, ki smo jo dolžni zaščititi. Zadnji podatki kažejo, da se vdor ilegalnih migrantov veča, da nimamo razjasnjenih odnosov s Hrvaško, ta želi potrdila, da migranti nimajo koronavirusa, kar obremenjuje papirologijo, gre samo za to, da zavarujemo južno mejo.

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"272"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"417"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"15136"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/15136"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"135388","attributes":{"wp-id":343825,"date":"2020-02-20T00:35:36+01:00","modified":"2020-03-04T08:00:05+01:00","slug":"veste-kaj-jeste-212","post-type":"post","title":"Vitamina C je v rdeči papriki kar petkrat več kot v limoni","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/02/veste-kaj-jeste-212/","content":"

Najboljši vir vitamina C so sadje in zelenjava ter iz njiju izdelani sokovi. Veliko vitamina C vsebujejo acerola oz. divja češnja, šipek, jagode rakitovca in njihov sok, paprika, brokoli, črni ribez, kosmulje, koromač in citrusi. Količinsko so v našem geografskem prostoru za oskrbo pomembno tudi krompir, ohrovt, brstični ohrovt, rdeče in belo zelje, špinača in paradižnik. Živila, bogata z vitaminom C, prispevajo k ohranjanju normalnega delovanja imunskega in živčnega sistema, nastajanju kolagena, normalni psihološki funkciji, zaščiti celic pred oksidativnim stresom in zmanjšanju utrujenosti.

","excerpt":"Dober vir vitamina C so predvsem surova živila, saj se s kuhanjem uniči velik del vitamina C","featured-media-id":28806,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/veste-kaj-jeste/174676064","abovetitle":"","subtitle":"Dober vir vitamina C so predvsem surova živila, saj se s kuhanjem uniči velik del vitamina C","category-text":"False","permalink":"2020/02/veste-kaj-jeste-212/","show-start":"2020-03-04T07:40:00+01:00","show-end":"2020-03-04T08:00:00+01:00","audio-length":"477","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/03/04/VrdeipaprikigajekarpetkratvekotvlimoniMMC.PR1.20200304.3.0740.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174676064","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"396"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"417"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"28806"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/28806"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"135161","attributes":{"wp-id":343248,"date":"2020-02-16T00:35:16+01:00","modified":"2020-03-05T15:29:10+01:00","slug":"kiks-9","post-type":"post","title":"“Od Lukata do Markota”","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/02/kiks-9/","content":"

Za jezikoslovce so moška osebna imena zelo pestra in zanimiva kategorija, saj se naše pogovorno sklanjanje imen razlikuje od pregibanja v knjižnem pisanem jeziku. Najbolj izrazit primer so imena, ki se končajo na -o in -a, pravi Helena Dobrovoljc, višja znanstvena sodelavka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša.

\n“Redkokdo bo rekel »srečal sem Silva, Vlada,…«, pogovorno govorimo »srečal sem Silvota, Vladota, Markota,…«; skratka, pogovorno uresničevanje podaljšave s -t-je zelo pogosto, v knjižnem jeziku pa se zavedamo, da ta podaljšava ni primerna za rabo. Na družbenih omrežjih, kjer smo bolj sproščeni in pogovornost pride bolj do izraza, se že srečujemo tudi z zapisano podaljšavo s -t-.”

Težave lahko nastopijo še pri posameznih imenih, kakršno je Klemen, ljudje se pogosto sprašujejo, je prav Klemna ali Klemena. Gre za že uveljavljeno dvojnico, ime se lahko torej sklanja na oba načina, se pa Pravopis vedno bolj ozira na to, kaj posameznik, ki je nosilec imena, želi zase – torej kako svoje ime pregiba on oziroma njegova okolica. Ob tem velja izpostaviti še en sklop imen, in sicer tista, ki se končajo na -r.

\n“Vsi imamo v ušesih Prešernov Krst pri Savici in Črtomirja, ki ga Prešeren še ni podaljševal z -j-, danes pa je to že kar pravilo, tako da že Slovenski pravopis 2001 opozarja, da se pojavljata obe obliki, je pa zdaj v slovenščini zdaj že povsem prevladujoča podaljšava z -j-, torej Bogomirja, Vladimirja, Črtomirja, …”

","excerpt":"Kaj imajo skupnega Luka, Marko in Arne? Pregibanje njihovih imen marsikomu povzroča težave!","featured-media-id":28851,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/kiks/174675151","abovetitle":"","subtitle":"Kaj imajo skupnega Luka, Marko in Arne? Pregibanje njihovih imen marsikomu povzroča težave!","category-text":"False","permalink":"2020/02/kiks-9/","show-start":"2020-02-29T07:30:00+01:00","show-end":"2020-02-29T08:00:00+01:00","audio-length":"338","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/02/28/KajimajoskupnegaLukaMarkoinArneTekosesklanjajo4655304.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174675151","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

\n“Redkokdo bo rekel »srečal sem Silva, Vlada,…«, pogovorno govorimo »srečal sem Silvota, Vladota, Markota,…«; skratka, pogovorno uresničevanje podaljšave s -t-je zelo pogosto, v knjižnem jeziku pa se zavedamo, da ta podaljšava ni primerna za rabo. Na družbenih omrežjih, kjer smo bolj sproščeni in pogovornost pride bolj do izraza, se že srečujemo tudi z zapisano podaljšavo s -t-.”

"},{"kind":"html","content":"

\n“Vsi imamo v ušesih Prešernov Krst pri Savici in Črtomirja, ki ga Prešeren še ni podaljševal z -j-, danes pa je to že kar pravilo, tako da že Slovenski pravopis 2001 opozarja, da se pojavljata obe obliki, je pa zdaj v slovenščini zdaj že povsem prevladujoča podaljšava z -j-, torej Bogomirja, Vladimirja, Črtomirja, …”

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"436"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"417"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"28851"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/28851"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"134596","attributes":{"wp-id":341852,"date":"2020-02-06T00:35:31+01:00","modified":"2020-02-19T10:15:17+01:00","slug":"veste-kaj-jeste-210","post-type":"post","title":"Zelo redko se zgodi, da v telesu manjka vitamina E","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/02/veste-kaj-jeste-210/","content":"

Predstavljamo vitamin E; za razliko od nekaterih drugih vitaminov, denimo vitamina D, ga imamo v telesu vsi dovolj in zelo redko pride do pomanjkanja. Vitamin E je ključen za normalno delovanje imunskega sistema in živčevja. Za razliko od drugih vitaminov, ki sodelujejo v mnogih procesih in reakcijah, je naloga vitamina E izključno zaščita pred oksidacijo, pojasnjuje dr. Janez Mravljak, izredni profesor na Fakulteti za farmacijo.

“Vitamin E se nahaja v različnih vrstah hrane, predvsem v oreščkih, rastlinskih oljih in žitih. Že z eno do dvema velikima žlicama bučnega olja zadostimo dnevni potrebi po vitaminu E.”

","excerpt":"Največ ga je v oljih in oreščkih","featured-media-id":28574,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/veste-kaj-jeste/174672875","abovetitle":"","subtitle":"Največ ga je v oljih in oreščkih","category-text":"False","permalink":"2020/02/veste-kaj-jeste-210/","show-start":"2020-02-19T07:40:00+01:00","show-end":"2020-02-19T08:00:00+01:00","audio-length":"381","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/02/19/ZeloredkosezgodidavtelesumanjkavitaminaEMMC.PR1.20200219.3.0740.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174672875","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Vitamin E se nahaja v različnih vrstah hrane, predvsem v oreščkih, rastlinskih oljih in žitih. Že z eno do dvema velikima žlicama bučnega olja zadostimo dnevni potrebi po vitaminu E.”

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"396"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"417"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"28574"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/28574"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"134594","attributes":{"wp-id":341850,"date":"2020-02-06T00:35:25+01:00","modified":"2020-02-19T09:34:05+01:00","slug":"priimkovna-delavnica-177","post-type":"post","title":"Priimek Nemanič","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/02/priimkovna-delavnica-177/","content":"

Med priimki v Sloveniji je priimek Nemanič na 873. mestu. 1. januarja lani se je s tem priimkom podpisovalo 397 prebivalk in prebivalcev Slovenije, jih je pa bilo leta 1997 že 421.

","excerpt":"O priimku priznani slovenski enolog Julij Nemanič","featured-media-id":28573,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/priimkovna-delavnica/174672871","abovetitle":"","subtitle":"O priimku priznani slovenski enolog Julij Nemanič","category-text":"False","permalink":"2020/02/priimkovna-delavnica-177/","show-start":"2020-02-19T06:50:00+01:00","show-end":"2020-02-19T07:00:00+01:00","audio-length":"302","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/02/19/PriimekNemaniMMC.PR1.20200219.3.0650.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174672871","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

Med priimki v Sloveniji je priimek Nemanič na 873. mestu. 1. januarja lani se je s tem priimkom podpisovalo 397 prebivalk in prebivalcev Slovenije, jih je pa bilo leta 1997 že 421.

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"355"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"417"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"28573"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/28573"}},"frontpage-image":{"data":null}}}],"included":[{"type":"Author","id":"417","attributes":{"slug":"jure-cepinrtvslo-si","name":"Jure Čepin","twitter":"","facebook":"","title":"Novinar","description":"","image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/img_7986-2-e1581446582993-360x360.jpg","image-landscape":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/img_7986-2-e1581446582993-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"468","attributes":{"slug":"natasa-raslrtvslo-si","name":"Nataša Rašl","twitter":"","facebook":"","title":"Novinarka","description":"Nataša Rašl je magistrica novinarskih študij. Njena radijska zgodba se je začela med študijem komunikologije leta 2008, ko je začela opravljati delo jutranje asistentke na Prvem programu Radia Slovenija. Po letu dni je začela z ustvarjanjem lastnih novinarskih prispevkov pod okriljem Uredništva dnevno aktualnega programa, kjer je zaposlena tudi danes. Je avtorica različnih oddaj in voditeljica torkovih juter na Prvem.","image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_1786-360x360.jpg","image-landscape":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_1786-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"481","attributes":{"slug":"radioprvirtvslo-si","name":"Prvi","twitter":"","facebook":"","title":"","description":"","image":"","image-landscape":""}},{"type":"Category","id":"272","attributes":{"wp-id":34,"description":"Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/aktualno/","name":"Aktualno","slug":"aktualno","parent-wp-id":0,"permalink":"aktualno/","show-description":"","show-image":null,"show-no-gradient":false,"broadcast-day":"","broadcast-hour":"","sidebar":"","hide-future":false,"show-removal-notice":false,"format":"wide","collection":false},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"101"}],"meta":{"count":1}}}},{"type":"Category","id":"355","attributes":{"wp-id":73,"description":"V Priimkovni delavnici vsako sredo deset minut pred sedmo zjutraj predstavljamo statistiko in nastanek priimkov ter objavljamo pogovore z nosilci obravnavanih priimkov. Če poznate ozadje svojega priimka, ste ga kdaj raziskovali, imate kakšno zanimivo zgodbo, povezano s svojim priimkom, potem vas vabimo, da sodelujete z nami. Pokličite nas na 01/475-22-22 ali pa nam pišite na radioprvi@rtvslo.si. Predstavitve priimkov pripravljamo v sodelovanju s profesorjem Janezom Kebrom.","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/priimkovna-delavnica/","name":"Priimkovna delavnica","slug":"priimkovna-delavnica","parent-wp-id":0,"permalink":"priimkovna-delavnica/","show-description":"","show-image":null,"show-no-gradient":false,"broadcast-day":"","broadcast-hour":"","sidebar":"","hide-future":false,"show-removal-notice":false,"format":"wide","collection":false},"relationships":{"show-links":{"data":[],"meta":{"count":0}}}},{"type":"Category","id":"386","attributes":{"wp-id":94,"description":"Strokovnjaki z najrazličnejših področij odgovarjajo na vaša vprašanja vsak delavnik med 8.05 in 8.30. Naši kontakti so 01/475-22-22, radioprvi@rtvslo.si ali 041-3000-07 za SMS, ki ga začnete z besedo PRVI.","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/svetovalni-servis/","name":"Svetovalni servis","slug":"svetovalni-servis","parent-wp-id":0,"permalink":"svetovalni-servis/","show-description":"Strokovnjaki z najrazličnejših področij odgovarjajo na vaša vprašanja vsak delavnik med 8.05 in 8.30. Naši kontakti so 01/475-22-22, radioprvi@rtvslo.si ali 041-3000-07 za SMS, ki ga začnete z besedo PRVI.","show-image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/01/svetovalni-servis-1400x1400_px30-360x360.jpg","show-no-gradient":false,"broadcast-day":"","broadcast-hour":"","sidebar":"","hide-future":true,"show-removal-notice":false,"format":"square","collection":false},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"40"},{"type":"CategoryShowLink","id":"88"}],"meta":{"count":2}}}},{"type":"Category","id":"396","attributes":{"wp-id":235,"description":"Oddaja o vsem tistem, kar se skriva v hrani.","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/veste_kaj_jeste/","name":"Veste, kaj jeste?","slug":"veste_kaj_jeste","parent-wp-id":0,"permalink":"veste_kaj_jeste/","show-description":"","show-image":null,"show-no-gradient":false,"broadcast-day":"","broadcast-hour":"","sidebar":"","hide-future":false,"show-removal-notice":false,"format":"wide","collection":false},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"60"},{"type":"CategoryShowLink","id":"62"}],"meta":{"count":2}}}},{"type":"Category","id":"436","attributes":{"wp-id":497,"description":"Kratka informativna koristna slovenščina","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/kiks/","name":"KiKs","slug":"kiks","parent-wp-id":0,"permalink":"kiks/","show-description":"Kratka informativna koristna slovenščina","show-image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/01/kiks-naslovna-2.png","show-no-gradient":false,"broadcast-day":"sobota","broadcast-hour":"7:30","sidebar":"","hide-future":true,"show-removal-notice":false,"format":"wide","collection":false},"relationships":{"show-links":{"data":[],"meta":{"count":0}}}},{"type":"Category","id":"450","attributes":{"wp-id":517,"description":"Vsak dan prehitimo sončni vzhod.","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/jutro/","name":"Jutro","slug":"jutro","parent-wp-id":0,"permalink":"jutro/","show-description":"Vsak dan prehitimo sončni vzhod.","show-image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/coffee-1209090_1920.png","show-no-gradient":false,"broadcast-day":"vsak dan","broadcast-hour":"5.00–9.00","sidebar":"","hide-future":false,"show-removal-notice":false,"format":"wide","collection":true},"relationships":{"show-links":{"data":[],"meta":{"count":0}}}},{"type":"Media","id":"15136","attributes":{"wp-id":216618,"title":"SLOVESNOST OB ODHODU PRVEGA KONTINGENTA SV V LATVIJO","caption":"Slovenija, Ljubljana, 09.06.2017, 09S. junij 2017\nSlovensnost ob odhodu prvega kontingenta Slovenske vojske v Latvijo, vojska, orozja, vojna, cevlji, denar,\n Foto: Borut Zivulovic/Bobo","media-source":"BoBo/Bobo","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/vojska_skornji-980x598.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/vojska_skornji-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/vojska_skornji-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/vojska_skornji-1024x625.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"24707","attributes":{"wp-id":310711,"title":"RTVSLO","caption":"","media-source":"Ziga Zivulovic jr./Bobo","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtvslo-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtvslo-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtvslo-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtvslo-1200x761.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"28573","attributes":{"wp-id":343717,"title":"book-897834_1920-980×551","caption":"","media-source":"Pixabay","media-source-url":"https://pixabay.com/photos/book-bible-old-antique-897834/","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/book-897834_1920-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/book-897834_1920-980x551-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/book-897834_1920-980x551-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/book-897834_1920-980x551.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"28574","attributes":{"wp-id":343730,"title":"olje","caption":"","media-source":"MMC RTV SLO/Kaja Sajovic","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/olje-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/olje-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/olje-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/olje.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"28806","attributes":{"wp-id":345575,"title":"65175630_sadje8","caption":"","media-source":"MMC RTV SLO","media-source-url":"https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/limona-ima-trikrat-manj-vitamina-c-kot-zelena-paprika/355421","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/65175630_sadje8-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/65175630_sadje8-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/65175630_sadje8-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/65175630_sadje8-1200x800.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"28851","attributes":{"wp-id":345937,"title":"feedback-2849602_1920","caption":"","media-source":"Pixabay","media-source-url":"https://pixabay.com/photos/feedback-analytics-public-speaking-2849602/","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/feedback-2849602_1920-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/feedback-2849602_1920-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/feedback-2849602_1920-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/feedback-2849602_1920-1200x800.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29228","attributes":{"wp-id":349084,"title":"takeaway-1625652_1920","caption":"","media-source":"Pixabay","media-source-url":"https://pixabay.com/photos/takeaway-salad-mixed-salad-rocket-1625652/","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/takeaway-1625652_1920-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/takeaway-1625652_1920-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/takeaway-1625652_1920-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/takeaway-1625652_1920-1200x800.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29523","attributes":{"wp-id":352140,"title":"salmon-1238248_1920","caption":"","media-source":"Pixabay","media-source-url":"https://pixabay.com/photos/salmon-cooked-food-fish-herbs-1238248/","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/salmon-1238248_1920-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/salmon-1238248_1920-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/salmon-1238248_1920-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/salmon-1238248_1920-1200x800.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29655","attributes":{"wp-id":353485,"title":"agriculture-315512_1280","caption":"Stročnice so najboljši vir folne kisline","media-source":"Pixabay","media-source-url":"https://pixabay.com/photos/agriculture-assortment-background-315512/","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/agriculture-315512_1280-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/agriculture-315512_1280-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/agriculture-315512_1280-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/agriculture-315512_1280-1200x794.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29860","attributes":{"wp-id":355513,"title":"cook-366875_1920","caption":"","media-source":"Comfreak","media-source-url":"https://pixabay.com/photos/cook-food-plate-tableware-courts-366875/","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/cook-366875_1920-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/cook-366875_1920-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/cook-366875_1920-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/cook-366875_1920-1200x720.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"30464","attributes":{"wp-id":362242,"title":"vegetables-3910226_1920","caption":"","media-source":"Pixabay","media-source-url":"https://pixabay.com/photos/vegetables-assortment-basket-3910226/","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/vegetables-3910226_1920-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/vegetables-3910226_1920-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/vegetables-3910226_1920-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/vegetables-3910226_1920-1200x798.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"31055","attributes":{"wp-id":370333,"title":"traffic-2251530_1920","caption":"","media-source":"Pixabay","media-source-url":"https://pixabay.com/photos/traffic-transport-jam-highway-auto-2251530/","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/traffic-2251530_1920-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/traffic-2251530_1920-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/traffic-2251530_1920-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/traffic-2251530_1920-1200x900.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}}],"meta":{"pagination":{"page":1,"pages":13,"count":147}}}