Svetovalni servisSvetovalni servis - zapišite vprašanje

Sodelujte v oddaji in gostu postavite vprašanje.

Prvi na maturi Maturitetni esej 2024 - Vsi smo notri. Vsi smo v.

S pisanjem šolskega eseja, ki k skupni oceni za slovenščino prispeva kar polovico končne ocene, se za maturante letos 7. maja začenja spomladanski rok splošne mature. Naslov letošnjega sklopa je Ujeti ali svobodni, obvezna dela pa štiri drame – Dogodek v mestu Gogi Slavka Gruma, Zaprta vrata Jean-Paula Sartra, Veliki briljantni valček Draga Jančarja in Naše skladišče Tjaše Mislej. Posameznim delom in glavnim likom smo že posvetili dve oddaji Studio ob 17h v preteklih tednih, v tokratni oddaji pa se bomo osredotočili na najpomembnejše razlike in podobnosti med vsemi štirimi dramami, izpostavili nekaj glavnih značilnostih eseja ter podali konkretna navodila na pisanje. Kakšen tip ujetosti zaznamo v delih? Kje se kaže odsotnost upanja? Kateri liki so brezizhodno ujeti? Kaj predstavlja rešitev, svobodo? Se lahko sploh znotraj sistema popolnoma osvobodiš? O vsem tem voditeljica Tadeja Bizilj in dijaki Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica, Ula Regali, Zoja Peteh, Julija Ambrožič, Teja Zaletelj, Alja Božič, Aljaž Lampret in profesorica slovenščine, Majda Simonič.

Intelekta Izpod pepela Vezuva se kot feniks dvigujejo izgubljene velike knjige grško-rimske antike

Znanstveniki so razvili revolucionarno metodo, kako naposled prebrati zoglenele papirusne zvitke iz knjižnice v starorimskem Herculaneumu, na katerih bi se utegnila skrivati velika izgubljena dela antičnega sveta

Aktualna tema Stefan Pan: Za zagotavljenje socialnega miru v Evropi potrebujemo preporod industrije

Stefan Pan je južnotirolski podjetnik. Našemu dopisniku iz Italije se ob srečanju mimogrede pohvali, da njegova bocenska tovarna speče 35 kilometrov jabolčnega zavitka na dan. Toda Pan je tudi visok funkcionar največjega italijanskega gospodarskega združenja Confindustria; njegovih 150.000 članic zaposluje četrtino italijanske delovne sile. Stefan Pan je kot delegat Confindustrie za evropske politike podpisal obširno analizo stanja v evropskem gospodarstvu, s katero v teh tednih prepričuje kandidate na evropskih volitvah o potrebah italijanskega gospodarstva. O strategijah razvoja evropskega gospodarstva v naslednji petletki se je z njim pogovarjal Janko Petrovec. Prevode bere Bernard Stramič.

Aktualna tema Tudi v naši soseščini vrtoglave vsote za nakupe orožja

Po koncu hladne vojne so številne evropske države zmanjšale obrambne proračune in se odpovedale velikim orožarskim projektom v prepričanju, da so večje vojne na celini stvar preteklosti. Vojna v Ukrajini pa je to miselnost povsem prevetrila. Ta vojna je tudi pokazala, da evropska industrija ni bila pripravljena na nekatere velike izzive, na primer na nenadno povpraševanje po velikih količinah topniških granat. Za nekaj več pojasnil o obrambnih izdatkih evropskih držav, zlasti naših sosed ter izvozu orožja, smo se pogovarjali z dolgoletnim urednikom revija obramba Borisom Knificem.

Ob osmih Luka Tičar: Stvar je zavožena, škarje in platno ima v rokah vlada

Čez dva dni bo minilo 30 let od ustanovitve Ekonomsko socialnega sveta, organa prek katerega poteka dialog med državo, sindikati in delodajalci. A obletnica mineva v razmerah, ko je socialni dialog že skoraj leto dni mrtev. Julija lani so ga zapustili delodajalci, kot razlog so navedli sprejemanje zakonskih predlogov mimo ekonomsko socialnega sveta. Aktualna vlada je v začetku mandata obljubljala, da bo socialni dialog spoštovala. Premier Robert Golob se bo danes neformalno srečal s sindikalisti in predstavniki delodajalcev. Dogovorili naj bi se, kdaj bodo spet lahko sedli za skupno mizo. Seveda ni prvič, da je socialni dialog zamrl. Vendar smo tokrat pred zelo pomembnimi reformami, ki terjajo soglasje. Med njimi je zagotovo najpomembnejša pokojninska reforma. Kje so vzroki za odsotnost socialnega dialoga in zakaj je ta tako pomemben?

Svetovalni servis Žar za vsakogar

Čeprav aprilsko vreme s kratkimi poznojesenskimi in zimskimi epizodami nekoliko odvrača pomlad, pa so nekateri ljubitelji žara že zavihali rokave. Kako žar očistiti in pripraviti na novo sezono? Kako izbrati pravi žar in kakšno orodje potrebuje mojster žara? Kašna je razlika med direktno in indirektno peko? Kaj pridobimo z dimljenjem, kdaj je primerna tehnika » low and slow«? Sezone ni treba vedno začeti z mesnimi klasikami, lahko jih zamenjajo sadje, sir, mehkužci in lupinarji. V torek zjutraj po deveti na Prvem bo naš gost poznavalec in raziskovalec peke na žaru Matej Stipanič. Svoja vprašanja lahko zapišete tudi na spletni strani prvi.rtvslo.si

Radiosfera Govorni pomočnik in nova rubrika Jezik na MMC-ju

Z Alenko Kovačič, vodjo Govorne izvedbe na Radiu Slovenija, več o projektu, ki poteka v duhu povezovanja in brisanja notranjih meja v naši RTV hiši. Radijske vsebine, ki se ukvarjajo z jezikom, se namreč zdaj selijo na MMC in bodo tako na voljo še širši publiki, poleg zelo uporabnega projekta, ki pa je krovni radiotelevizijski. V obeh primerih so svoja znanja združili tako radijski lektorji in fonetičarki, kot tudi televizijski, skupaj s sodelavci v Multimedijskem centru RTV Slovenija. Poleg Govornega pomočnika se na MMC portal (znotraj Kulture) uvaja nova rubrika Jezik.

Drugi pogled Vildana Osmani, Kosovo

Kosovo ostaja delno priznana republika z večinsko albanskim prebivalstvom, med manjšinami oz. etničnimi skupnostmi pa ni zgolj srbsko, ampak tudi turško, hrvaško, črnogorsko, romsko in bošnjaško prebivalstvo ... V Drugem pogledu bomo danes spoznali 29-letno Vildano Osmani, ki pripada bošnjaški manjšini, sicer pa se je s Kosova v Slovenijo oz. iz Prizrena v Ljubljano preselila leta 2015.

Torkov kviz Bralna značka, slovenska nesnovna kulturna dediščina

23. april je od leta 1995 Svetovni dan knjige in avtorskih pravic. Dan, ko praznuje knjiga ter bralke in bralci po svetu. Torkov kviz zato tokrat posvečamo gibanju, ki se je iz lokalne ideje razširilo na naiconalno raven in nad branjem navdušlo predvsem otroke in mladino. O Bralni znački pripoveduje Manca Perko, generalna sekretarka Društva bralna značka Slovenije - ZPMS.

Prvaki tedna Gregor Novak: Kitajski zeleni prehod je visokotehnološka zgodba o uspehu

Gost tokratne epizode Prvakov tedna ima za sabo skoraj dve desetletji izkušenj dela na področju energetike. Zdaj je direktor razvoja in inovacij v podjetju Sonce Energija, kjer nima pisarne, pa tudi ne tajnice. Zadnje tedne je preživel na Kitajskem, kjer se je soočil s kitajskim modelom zelenega prehoda. Že pred leti je osnoval platformo Suncontract oziroma tržnico z električno energijo. Je tudi pobudnik prve slovenske podnebno nevtralne in samooskrbne vasi Zavrate. Zaveda se, da je trn v peti tako imenovanim staroenergetikom, saj poudarja, da se obnovljivi viri povrnejo v desetih letih, in da ni potrebe, da zadolžimo prihodnje generacije. Gost Prvakov tedna na Dan Zemlje je Gregor Novak.

Svetovalni servis Vzgoja otrok ob izzivih sodobnosti

Vzgoja otrok ob hitrem tempu življenja in vplivu družbenih omrežij je lahko kompleksna naloga. Kako ravnati, ko otroci ali mladostniki nimajo koncentracije, zanimanja, ciljev in nenazadnje odgovornosti? O vsem tem bomo govorili v ponedeljkovem Svetovalnem servisu. Z nami bo red. prof. dr. Zdenka Zalokar Divjak, psihologinja in logoterapevtka. Zanimalo nas bo tudi, zakaj je pomembna spontana igra ter kako je z omejevanjem rabe mobilnega telefona in drugih tehnologij.

Klicna koda Bo Andrej Plenković novi predsednik Evropske komisije?

Za Hrvaško je teden volilnih in povolilnih dogajanj, ki pa še niso prinesla jasne slike o bodoči vladi. V pogajanja o možni novi hrvaški koalicijski vladi se je vmešalo tudi ustavno sodišče. Po drugi strani nekateri tuji mediji vse glasneje omenjajo prav hrvaškega premierja Plenkovića kot možnega kandidata za predsednika Evropske komisije. Pa še pogled na evrovizijske stavnice. Hrvaška pesem Rim Tim Tagi Dim je bila dolgo časa na prvem mestu.

7. stran Kurt Vonnegut: Klavnica pet

V kultnem romanu ameriškega pisatelja si avtobiografska snov in odločno protivojno sporočilo podajata roko z vesoljskimi ladjami, laserskimi pištolami in drugimi motivi, ki jih praviloma najdemo v znanstveni fantastiki

naPOTki Na Vorančevi kovači se železo kuje, dokler je vroče

Lovro Jurečič je kovač, ki je v Vorančevi kovačiji obudil družinsko kovaško tradicijo. Čeprav se zdi, da njegova zgodba sega v leto 2019, ko je izdelal svoj prvi nož, v naPOTkih izvemo, da ga je kovaštvo nekako spremljajo že dlje časa, zahvaljujoč dedku Francu. Vsak nož, ki ga skuje mladi Podbočjan, skriva veliko simbolike in govori svojo zgodbo. Nekaj jih izvemo tudi v tokratnih naPOTkih.

KiKs "V zvezi s tem se bomo morali pogovoriti"

»Kar se tiče organizacije tekme, je še vse odprto. Kar zadeva varnost, tudi. V zvezi s tem se bomo morali pogovoriti.« Vas je v teh treh stavkih morda kaj zmotilo? Uporabili smo namreč mašila, ki so v pogovornem jeziku pogosta: se tiče, zadeva in v zvezi z. Kako jih, predvsem v besedilih, smiselno preoblikovati, da bo naše sporočilo bolj zgoščeno in jasno? Sogovornik: Marko Janša, urednik, lektor in predavatelj.

Lokalni junak Anita Veršec

Anita Veršec je pred 25-timi leti na Glasbeni šoli Brežice ustanovila citrarski orkester, kot prvi v državi, ki ga še vedno vodi. Pred dnevi so v viteški dvorani brežiškega gradu izvedli jubilejni koncert. Pod vodstvom ustanoviteljice in dirigentke prof. Anite Veršec je zaigralo 24 učencev in profesorice, Tinka Vukič, Jasmina Levičar in Damjana Praprotnik. Na koncertu, ki je imel naslov 'Bo moj vnuk še pel slovenske pesmi' so zaigrali priredbe slovenskih ljudskih pesmi, popevk, umetnih in baročnih skladb. Kot gosti so nastopili citrarski orkester 'Srebrne strune' Društva upokojencev Litije, ki jih Anita Veršec poučuje že več kot 15 let, skupina starejši citrarjev iz Brežic 'Gremo mi po svoje' in orkester 'Citroprekelj' iz Bele krajine, ki vsi delujejo pod taktirko Anite Veršec. Prava atrakcija koncerta je bil Mlajši citrarski orkester Glasbene šole Brežice, v katerem igrajo učenci stari od 7 do 10 let in večina njih je tokrat komaj drugič nastopila z orkestrom. Anitino življenje je prežeto z glasbo in ljubeznijo do citer, v otroštvu s prepevanjem ob babičinem igranju citer, pozneje jih je izmojstrila tudi sama, od leta 2000 je tudi članica Citrarskega kvarteta Slovenije.

Več

Zrcalo dneva Po preiskavah, povezanih z DARS-om, šest osumljenih

Odmevajo današnje preiskave, povezane z domnevno spornimi posli Družbe za avtoceste. Preiskave je Nacionalni preiskovalni urad izvedel na 23-ih lokacijah po državi - v prostorih DARS-a ter na domačih naslovih nekaterih nekdanjih vodilnih v tej družbi. Kaznivih dejanj je osumljenih šest ljudi. V Zrcalu dneva tudi: - Poslanci potrdili nov energetski zakon - Končuje se 200-i dan vojne v Gazi - Ob dnevu knjige poudarki o njenem pomenu

Radijski dnevnik 6 osumljenih kaznivih dejanj v zvezi s posli Darsa

Odmevajo današnje kriminalistične preiskave na Družbi za avtoceste ter na domačih naslovih nekdanjih vodilnih v Darsu. Ti naj bi bili - neuradno - med skupno šestimi osumljenci, ki so pod drobnogledom zaradi sumov kartelnega dogovarjanja, podkupovanja oziroma sklepanja večmilijonskih poslov na škodo upravljalca avtocest. Infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek je v odzivu poudarila, da takšni mafijski načini delovanja nimajo prostora v Sloveniji, zato upa, da bodo kriminalisti čimprej opravili svoje delo. Druge teme: - Državni zbor potrdil energetski zakon in novelo o pomoči podjetjem zaradi energetske krize - Vojna v Gazi divja že 200-i dan, širše napetosti na Bližnjem vzhodu - Rusija trdi, da dodatno oboroževanje Zahoda ne bo pomagalo Ukrajini

Dogodki in odmevi Kriminalisti preiskali Dars zaradi sumov podkupovanja in kartelnega dogovarjanja

Nacionalni preiskovalni urad je po državi preiskal prostore Darsa zaradi suma zlorabe položaja ali zaupanja na škodo družbe. Med drugim naj bi eden od šestih osumljencev drugi družbi omogočil pridobitev 16 miljonov evrov vrednega posla. Infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek je ob tem sporočila, da takim mafijskim načinom dela v državi ni mesta. Preiskava poteka pol leta po medijskem razkritju sumov podkupovanja in kartelnega dogovarjanja pri Darsovih poslih. Druge teme: - Socialni partnerji so na današnjem srečanju s premierjem Robertom Golobom naredili korak naprej. Minister za delo Luka Mesec je povedal, da so se dogovorili za oživitev ekonomsko socialnega sveta v prihodnjem mesecu, sam pa si bo prizadeval, da se to zgodi čim prej. Mesec je še povedal, da naj bi vlada jutri obravnavala izhodišča za pokojninsko reformo. - Evropski parlament je potrdil nova javnofinančna pravila za članice, ki bodo začela veljati prihodnje leto. Nova fiskalna pravila so nekoliko bolj prožna kot stara, od držav pa zahtevajo, da postopno zmanjšujejo javni dolg. - Stranke na Hrvaškem po parlamentarnih volitvah začenjajo pogajanja o sestavi vladi in ob tem prehajajo v sklepno fazo pred junijskimi evropskimi volitvami. Nosilec liste HDZ-ja je premier Andrej Plenković, zato so glasna ugibanja, ali želi politično kariero nadaljevati v Bruslju.

Aktualna tema Tudi v naši soseščini vrtoglave vsote za nakupe orožja

Po koncu hladne vojne so številne evropske države zmanjšale obrambne proračune in se odpovedale velikim orožarskim projektom v prepričanju, da so večje vojne na celini stvar preteklosti. Vojna v Ukrajini pa je to miselnost povsem prevetrila. Ta vojna je tudi pokazala, da evropska industrija ni bila pripravljena na nekatere velike izzive, na primer na nenadno povpraševanje po velikih količinah topniških granat. Za nekaj več pojasnil o obrambnih izdatkih evropskih držav, zlasti naših sosed ter izvozu orožja, smo se pogovarjali z dolgoletnim urednikom revija obramba Borisom Knificem.

Po Sloveniji Škoda zaradi pozebe na kmetijskih površinah na Štajerskem in na Primorskem

Še drugi poudarki iz oddaje: - Sušilnica blata na Srminu je dobila uporabno dovoljenje. Kdaj bo začela delovati, še ni znano. - Obnova mariborskega Lenta je med slovenskimi finalisti za EU projekt. - Ljubljančani bodo morali na kopanje v Ljubljanici počakati še nekaj let. - Ob dnevu knjige tudi tradicionalna akcija Primorci beremo.

Danes do 13:00 Danes do trinajstih 13:00

Petnajstminutna oddaja je predvsem lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanja, problemov in uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13.00.

Aktualna tema Stefan Pan: Za zagotavljenje socialnega miru v Evropi potrebujemo preporod industrije

Stefan Pan je južnotirolski podjetnik. Našemu dopisniku iz Italije se ob srečanju mimogrede pohvali, da njegova bocenska tovarna speče 35 kilometrov jabolčnega zavitka na dan. Toda Pan je tudi visok funkcionar največjega italijanskega gospodarskega združenja Confindustria; njegovih 150.000 članic zaposluje četrtino italijanske delovne sile. Stefan Pan je kot delegat Confindustrie za evropske politike podpisal obširno analizo stanja v evropskem gospodarstvu, s katero v teh tednih prepričuje kandidate na evropskih volitvah o potrebah italijanskega gospodarstva. O strategijah razvoja evropskega gospodarstva v naslednji petletki se je z njim pogovarjal Janko Petrovec. Prevode bere Bernard Stramič.

Ob osmih Luka Tičar: Stvar je zavožena, škarje in platno ima v rokah vlada

Čez dva dni bo minilo 30 let od ustanovitve Ekonomsko socialnega sveta, organa prek katerega poteka dialog med državo, sindikati in delodajalci. A obletnica mineva v razmerah, ko je socialni dialog že skoraj leto dni mrtev. Julija lani so ga zapustili delodajalci, kot razlog so navedli sprejemanje zakonskih predlogov mimo ekonomsko socialnega sveta. Aktualna vlada je v začetku mandata obljubljala, da bo socialni dialog spoštovala. Premier Robert Golob se bo danes neformalno srečal s sindikalisti in predstavniki delodajalcev. Dogovorili naj bi se, kdaj bodo spet lahko sedli za skupno mizo. Seveda ni prvič, da je socialni dialog zamrl. Vendar smo tokrat pred zelo pomembnimi reformami, ki terjajo soglasje. Med njimi je zagotovo najpomembnejša pokojninska reforma. Kje so vzroki za odsotnost socialnega dialoga in zakaj je ta tako pomemben?

Jutranja kronika Ob 30-letnici Ekonomsko-socialnega sveta opozorila o odsotnosti socialnega dialoga

Sindikati in delodajalci se bodo danes, ob 30-letnici delovanja Ekonomsko-socialnega sveta, sešli na neformalnem srečanju, na katero jih je povabil predsednik vlade Robert Golob. Namena srečanja sta obuditev socialnega dialoga in vnovično celovito delovanje Ekonomsko-socialnega sveta. Drugi poudarki oddaje: - Zunanji ministri Evropske unije sprejeli razširitev sankcij proti Iranu; ob zavedanju o nujnosti pomoči Ukrajini pa za zdaj brez konkretnih ponudb. - V New Yorku se je začelo sojenje nekdanjemu predsedniku Trumpu zaradi ponarejanja poslovnih dokumentov v zvezi s plačilom pornografski igralki za molk o spolnem razmerju. - Ob svetovnem dnevu knjige Društvo slovenskih pisateljev organizira literarno branje na vrtu Lili Novy, založba Sanje pa tradicionalno Noč knjige.

Jutranja kronika Ob 30-letnici ESS srečanje sindikatov, delodajalcev in vlade.

Sindikati, delodajalci in predstavniki vlade se bodo danes - ob 30-letnici delovanja Ekonomsko socialnega sveta - sešli na neformalnem srečanju. Glavni namen je obuditev socialnega dialoga. Ta je pomembna civilizacijska pridobitev, meni nekdanji predsednik svobodnih sindikatov Dušan Semolič in dodaja, da je osnova za dialog interes z vseh treh socialnih partnerjev. Ostali poudarki oddaje: - Evropski zunanji ministri v Luksemburgu razširili sankcije proti Iranu. - Prebivalci Gaze podvrženi dolgoročnim duševnim boleznim. - Ljubljanski mestni svet potrdil prejemnike občinskih nagrad.

Zrcalo dneva Predsednica republike Pirc Musar ob 20-letnici članstva Slovenije v Evropski uniji gostila predsednike vseh štirih sosednjih držav

Ob 20-letnici članstva Slovenije v Evropski uniji je predsednica republike Nataša Pirc Musar na Brdu pri Kranju gostila predsednike vseh štirih sosednjih držav. Skupaj so se zavzeli za odprte meje v Evropski uniji in njeno širitev - predvsem na zahodni Balkan; pri tem so opozorili tudi na nujne spremembe v delovanju Unije, da bi bilo odločanje članic o skupnih zadevah preglednejše in hitrejše.

Več

Prvi na maturi Maturitetni esej 2024 - Vsi smo notri. Vsi smo v.

S pisanjem šolskega eseja, ki k skupni oceni za slovenščino prispeva kar polovico končne ocene, se za maturante letos 7. maja začenja spomladanski rok splošne mature. Naslov letošnjega sklopa je Ujeti ali svobodni, obvezna dela pa štiri drame – Dogodek v mestu Gogi Slavka Gruma, Zaprta vrata Jean-Paula Sartra, Veliki briljantni valček Draga Jančarja in Naše skladišče Tjaše Mislej. Posameznim delom in glavnim likom smo že posvetili dve oddaji Studio ob 17h v preteklih tednih, v tokratni oddaji pa se bomo osredotočili na najpomembnejše razlike in podobnosti med vsemi štirimi dramami, izpostavili nekaj glavnih značilnostih eseja ter podali konkretna navodila na pisanje. Kakšen tip ujetosti zaznamo v delih? Kje se kaže odsotnost upanja? Kateri liki so brezizhodno ujeti? Kaj predstavlja rešitev, svobodo? Se lahko sploh znotraj sistema popolnoma osvobodiš? O vsem tem voditeljica Tadeja Bizilj in dijaki Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica, Ula Regali, Zoja Peteh, Julija Ambrožič, Teja Zaletelj, Alja Božič, Aljaž Lampret in profesorica slovenščine, Majda Simonič.

Na pravi strani Tjaša Železnik o položaju žensk v družbi

"O mojem telesu, in to velja tudi za mojo hčerko, lahko odločam samo jaz in ne neki gospod, tam nekje, sivolas in sivobrad, ki ne ve, kaj je biti ženska", pravi gledališka igralka Tjaša Železnik, ki je v novi epizodi podkasta Na pravi strani spregovorila tudi o položaju žensk v gledališču, o družbenih normah, ki od žensk zahtevajo večno mladost, o stereotipih, s katerimi se soočajo deklice, in o tem, kako pomembno se je bojevati za svoje pravice. Gostjo je pred mikrofon povabila avtorica in voditeljica podkasta Tita Mayer.

Srce bije za posel Peter Curk, Iconomi

Gost 26. epizode Srce bije za posel, je generalni direktor Iconomi-ja, platforme za upravljanje kripto premoženj. Pravi, da ni tipičen kriptomilijonar in da največje tveganje zanj predstavljata motor in smučanje. Dodaja, da imajo mnogi, ki vstopajo v kritpstovet, prevelika pričakovanja: »Ko gre vse gor, postanejo vsi pohlepni, in ko gre dol, se prestrašijo.« Sogovornik komentira tudi aktualno dogajanje, torej četrti halvnig bitcoina ter vstop ameriških ETF-ov.

Umetnost možnega Pragmatična socialna demokracija in Taylor Swift – Mojca Širok (RTV Slovenija) in Nataša Mulec (Radio Slovenija)

Zadnji kongres Socialnih demokratov sodi med tistih deset političnih dogodkov, ki si jih bodo novinarji, ki spremljajo politično dogajanje, zagotovo zapomnili. Ne samo zato, ker je trajal 15 ur, pravi novinarka notranjepolitične redakcije Nataša Mulec v tokratni epizodi podkasta politiki Umetnost možnega. Tudi zaradi proceduralnih zapletov, govorov, ki bi jih lahko slišali tudi – denimo – na kongresu Nove Slovenije in šal, ki so si jih med dolgimi pavzami pripovedovali delegati. Nataše ni presenetilo, da je v predsedniški tekmi zmagal Matjaž Han, po lastnih besedah »pragmatični socialni demokrat«. »Pragmatizem ima s socialno demokracijo skupnega toliko, kot imam jaz skupnega s Taylor Swift,« pa pravi Mojca Širok, dopisnica RTV iz Bruslja. Po njenih besedah bo izid evropskih volitev brez dvoma »desno in še bolj desno«, razlog za to pa je tudi zmeda na levici. Politično dogajanje v Sloveniji po Mojčinih besedah odslikava predvsem nepoznavanje mehanizmov delovanja institucij Evropske unije. Opozori, da vlade posameznih držav praviloma za vse slabo okrivijo EU, vse dobro pa pripišejo sebi. S kolegom Juričem sta zato resno razmišljala o podkastu »Za vse je kriv Bruselj«. Mojca Širok tudi pove, kako se je, nič hudega sluteč, nenadoma znašla v središču popolnoma neresničnih govoric, da iz novinarstva prestopa v politiko. Trije kolegi v ljubljanskem studiu prikimavamo – ja, s slovenskim politično-tračarskim podzemljem smo se, žal, že vsi srečali …

Prvi na maturi Ujeti v Sartrov pekel in skladišče Tjaše Mislej

V drugi oddaji, ki jo to leto namenjamo maturantom splošne mature kot pomoč pri pripravi na maturitetni esej, bomo govorili o drami Zaprta vrata, ki jo je med drugo svetovno vojno napisal Jean-Paul Sartre, in o delu Naše skladišče, ki jo ga je pred nekaj leti izdala Tjaša Mislej. Kako ujeti ali svobodni so junaki francoske eksistencialistične in slovenske sodobne socialne drame? Kaj pomeni znani citat iz Sartrove drame »Pekel so drugi« in kakšen pekel predstavlja skladišče velikega hipermarketa? Kako ujeti so liki v lastna dejanja, občutek krivde in odnose z drugimi, kako v kolesje delovanja velikih korporacij, ki na račun poceni delovne sile hlepijo po dobičku? Ali sploh obstaja izhod? Odgovore iščemo v Studiu ob 17h z dijaki in s profesorjem slovenščine Gimnazije Želimlje.

Prvič Z nekom

O čem sploh govorimo, ko govorimo o prvem spolnem odnosu? To je bilo prvo vprašanje, na katerega so odgovarjali mladi, ki so se zbrali za pogovor v oddaji Prvič z nekom. Seveda pa jih je steklenica resnice pripeljala tudi do vprašanja, kako se spomnijo prvega spolnega odnosa, kaj jim je bilo pomembno in kako so se počutili po njem. Opozorili so, da so pri spolnosti zanje pomembna tudi čustva in predvsem komunikacija. Izvedeli bomo tudi, kakšne izkušnje si želijo mladi, ki prvega spolnega odnosa še niso doživeli. Mladi so se pogovarjali iskreno in brez dlake na jeziku, zato je oddaja primerna za osebe, starejše od 12 let.

Evolucija užitka Kok sem bil neumen! Sploh nisem opazil, da me vara.

Za sodobno spolnost v zahodnih in njim podobnih družbah je značilna visoka pestrost. Vendar se, kot kažejo raziskave, večina spolnosti zgodi v razmeroma stabilnih partnerskih zvezah, zvestoba pa je izjemno pomembna.

Prvič Razmerje

Resna veza ali »situationship«? To je zdaj vprašanje! A le eno od vprašanj, na katero so mladi odgovarjali v tokratni oddaji. Govorili so tudi o vrednotah, kaj jim je v zvezi pomembno, kaj pričakujejo od osebe, s katero so v razmerju in kaj imajo z razmerji opraviti memi!

Prvi na maturi Ujeti v Gogi in zavodu Svoboda osvobaja

Za maturitetni esej, ki predstavlja za dijake zaključnih letnikov gimnazij prvo delanje letošnje splošne mature, morajo dijaki letos (2024) prebrati štiri dramska besedila, tematski sklop pa nosi naslov Ujeti ali svobodni. V prvi od treh oddaj Studio ob 17.00, ki jih letos namenjamo maturantom, bomo govorili o Dogodku v mestu Gogi Slavka Gruma in Velikem briljantnem valčku Draga Jančarja. Kakšne teme in vprašanja odpirata ti dve dramski besedili, ki sta nastali v minulem stoletju, a v različnih obdobjih? Kaj ju povezuje, kakšne so razlike? Kako nas lahko omejujejo in šibijo lastne travmatične izkušnje, neizživeta spolnost in občutki krivde, koliko skupnost, v kateri živimo, in koliko svobode posamezniku sploh ostane v totalitarnem sistemu? Kateri liki, ki so jih mladi tako temeljito spoznali v zadnjem letu, so najbolj ujeti, kaj jih utesnjuje in ali pot do svobode sploh obstaja? Kako sta deli nagovorili mlade in kako sami občutijo ujetost v okolje, v katerem živijo? Več z dijaki in s profesorico slovenščine z Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer.

Na pravi strani Marta Kos in Zvezdan Martič o Zavezi 50-50

V slovenskih medijih v več kot 70 odstotkih kot viri informacij nastopajo moški; slednji so v veliki večini tudi gostje različnih oddaj in komentatorji politično družbenega dogajanja pri nas in v svetu. Ker je enakost spolov temeljna vrednota in temeljno načelo Evropske unije, zapisano pa je tudi v slovenski ustavi sta danes predsednica Združenja Ona Ve Marta Kos in predsednik uprave RTV Slovenija Zvezdan Martič podpisala Zavezo 50 – 50 za aktivno delovanje na področju enakosti spolov v slovenskem medijskem prostoru. O namenu zaveze in o tem kakšne spremembe prinaša v novi epizodi podkasta Na pravi strani z voditeljico Tito Mayer.

Umetnost možnega Kotlar, politik, kandidat, vohun – Darijan Košir (Dnevnik) in Uroš Esih (Delo)

Ali razkritja o ruskem vplivu na politiko in javnost v Evropi kažejo, da se ruska proxy vojna stopnjuje? Ne, pravi gost tokratne epizode podkasta o politiki Umetnost možnega Darijan Košir, nekdanji dopisnik iz Moskve, zdaj urednik časopisa Dnevnik. Nasprotno, zdaj se samo razkriva ruska propaganda, ki jo ruske obveščevalne službe širijo že vrsto let in naj bi s tem izdatno pripomogle tako k brexitu kot k prvemu vzponu Trumpa na vrh ZDA. Rusija ima nedvomno interes ošibiti evropsko enotnost in razširiti svoje območje vpliva. A to, kar vidimo zdaj, je predvsem soočenje z realnostjo, razkrivanje, kako globoko je že doslej segel vpliv Putinovih interesov. Nedvomno bodo odnosi z Rusijo tema evropskih volitev, kar je predvsem interes zmernih strank. (Skrajno)desne stranke pa bodo vztrajale pri tradicionalnem naboru tem – predvsem migracijah, dodaja Uroš Esih, komentator Dela. Govorimo tudi o pripravah slovenskih strank na volitve, kjer je vladna stran še v precejšnjem zaostanku. In seveda tudi o prerivanju kandidatov za predsednika pred kongresom socialnih demokratov. Na poslušanje!

Več

41 stopinj vročine Jupiter

Poslušamo skladbe: Dukha Waltz (Jure Pukl/Tadej Tomšič) – solisti Jure Pukl, Blaž Jurjevčič in David Jarh, A Handfoul of Soul (Duško Gojkovič/Jimmy Wood) – poje Mario Biondi, Jupiter (Silvije Glojnarić) – solista Ratko Divjak in Petar Ugrin, ter Grooving Hard (Don Menza) – solista Don Menza in Primož Grašič.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Slovenska zemlja v pesmi in besedi

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

Etnofonija Cserepes Remix: Veliki slalom

Cserepes Remix: Veliki slalom. Vsaka od objavljenih skladb je samostojen glasbeni spust, glasbeni slalom, niz pazljivo prepletenih terenskih posnetkov, ki jih je Cserepes postavil v svobodno razvejano etnofuzijsko digitalno okolje.https://okopislavertvslo.wordpress.com/2024/04/18/cserepes-remix-veliki-slalom/

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom Z Branetom Rončelom

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Čestitke in pozdravi Čestitke in pozdravi, prvi del

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Sobotni glasbeni večer Sobotni glasbeni večer

Terry Lee Hale se je rodil v Texasu v letu, ko je odšel Hank Williams. Že v mladosti je bila glasba v njegovi bližini, dokončno pa si je želel z njo služiti kruh, ko je videl nastop Beatlesov v oddaji Eda Sullivana v letu 1963. Njegova uporniška narava in nepopustljivost sta rezultirala številne nenadejane obrate v njegovi mladosti. Izključili so ga iz srednje šole z obrazložitvijo, da so njegove misli preveč radikalne (kar za drugo polovico 60-ih niti ni bilo tako nenavadno) in sam je bil tega najbolj vesel. Odpotoval je v v Frisco, kjer je bil očaran nad Johnom Leejem Hookerjem, Vanom Morrisonom in skupino The Grateful Dead; ter se pozneje odpravil še na vzhodno obalo, kjer je spoznaval zvoke Woodyja Guthrieja, Boba Dylana, Skipa Jamesa in Lightnina Hopkinsa. Kupil si je prvo kitaro in se učil igrati. Preživljal se je kot pevec, priložnostni delavec, se vmes poročil in ločil, ter hkrati večkrat prepotoval celotno področje obljubljene dežele po širem in počez, dokler se konec osemdesetih ni vsaj delno ustalil v Seattlu. To je bil čas, ko v tem mestu nisi mogel biti zaspan. Postal je zelo priznan in iskan pri mnogih takrat nastajajočih bendih nove generacije, ki so ga vabili kot gosta. Tako je odpiral koncerte skupin Faith No More, Soundgarden, Walkabouts, Screaming Trees ter Green Pajamas…, vse dokler ga leta 1992 ni zmotil nočni klic iz Nemčije, če je pripravljen posneti ploščo za založbo Normal Records. Temu je sledil prestop k založbi Glitterhouse Records, za katero je posnel naslednjih pet plošč, nekatere pod svojo lastno producentsko roko, ali pa sta mu pri tem opravilu pomagala Chris Eckman (iz skupine The Walkabouts) ter predvsem John Keane (znan kot producent plošč skupin R.E.M., Cowboy Junkies, ter Indigo Girls …). Danes je Terry Lee Hale razpet med Evropo, Seattlom in Texasom. Še vedno je popotnik, ki ne ve, kaj mu bo prinesel jutrišnji dan, kje se bo ustavil oziroma kje bo odložil svoje kavbojske škornje in klobuk. Je glasbeni romar, ki išče nove izzive, odkriva nove kraje in nove zvoke. Želimo vam prijetno poslušanje. Igra in poje vam Terry Lee Hale. Koncert je bil v studiu 14 Radia Slovenija.

Pesem v žepu Etno Histeria World Orchestra 2023

Vse od leta 2003 se skoraj vsako poletje nekje na Primorskem zbere od 50 do 100 glasbenikov z različnih koncev sveta, ki jih združuje želja po skupnem muziciranju in druženju. In vsakič znova se tako rodi Etno Histeria World Orchestra. O dogajanju na lanski dvajseti izvedbi orkestrskega druženja nam spregovori koordinatorka projekta Laura Krajnc, sicer članica slovenske glasbene zasedbe Zajtrk, ki s seboj prinaša album »Etno Histeria World Orchestra 2023«.

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Predstavitev nove zgoščenke Mitja Kvinteta

Po petnajstih letih se je Mitja Mastnak, kitarist in vodja kvinteta Mitja, odločil, da je spet čas, da skupaj z zasedbo posname nove skladbe. Na zgoščenki jih je šestnajst, od teh ena avtorska, preostale pa predelave njemu sicer zelo ljubih avtorjev in ansamblov. Katerih, pa izveste, če se nam pridružite v tokratni oddaji. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

41 stopinj vročine Adam's Song

V oddaji poslušamo skladbe I Love You Z.J.Q (Boško Petrović/Lojze Krajnčan) - solist Boško Petrović, Adam's Song (David Jarh/Aleš Avbelj) - solista Blaž Jurjevčič in Tomaž Gajšt ter Fragmentations (Michael Abene) - igrata Big Band in Simfonični orkester RTV Slovenija, solisti Tadej Tomšič, Aleš Suša in Emil Spruk.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Pstote

S slamo krita Kovkarjeva kajža v Pustotah že kakih tristo let stoji tam na Loškem, torej v območju Škofje Loke. Privlačen opis ima na spletnem mestu kovkarjeva-kajza.si, kjer se ponaša z (naj)pridevnikoma: najlepša in najstarejša lesena hiša. Diši po minulih časih in molče pripoveduje zgodbe. Bogate zgodbe o svojih ljudeh. O tistih bolj oddaljenih, katerih akterji so zanesljivo pokojni, se govori več, o tistih, katerih zemlja je še rahla, pa mnogo manj. Spoznamo življenjsko zgodbo nepismenega samorastnika, ki je s pripovedovanjem rim zabaval ljudi in tako razglašal tudi črno kroniko, kot je bil detomor, na primer. To je bil v Kovkarjevi kajži rojeni Franc Vidmar - Pustotnik. Prav tako je ta kajža nudila zavetje intelektualcu, nadarjenemu literatu Janezu Okornu, ki je zaradi pomanjkanja financ trpel hudo lakoto v času izobraževanja, živel v neprimernih življenjskih pogojih in je mnogo prezgodaj umrl zaradi jetike. V času Druge svetovne vojne je bila Kovkarjeva kajža partizanska postojanka Zagreb. Danes kajža nudi topel prostor kulturnim dogodkom in medse pogosto sprejme tudi Murnove godce, potomce znanih godcev Selške doline. Oddaja odstira zgodbo Kovkarjeve kajže in njenih ljudi.

Prva vrsta Mind Tree

V Prvi vrsti nastopa zasedba Mind Tree, ki jo sestavljajo pianist Matic Štemberger, basist Peter Smrdel in bobnar Žiga Smrdel. Trio predstavlja tako skladbe z albuma Catharsis, kot tudi nove skladbe.

Več

Lahko noč, otroci! Bršljan pravljic

Tam, prav na vrh visokega stolpa, so v zlato zastraženi sobi skrite pravljice … Pripoveduje: Vesna Jevnikar. Napisala: Bina Štampe Žmavc. Posneto v studiih Radia Slovenija 2006.

Lahko noč, otroci! Najmočnejši

Po soncu, toči, gori in vetru starec najde človeka. Pripoveduje: Alenka Svetel. Napisal: Mikhail Aleksandrovič Bulatov (ruska narodna). Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1976.

Prvi na maturi Maturitetni esej 2024 - Vsi smo notri. Vsi smo v.

S pisanjem šolskega eseja, ki k skupni oceni za slovenščino prispeva kar polovico končne ocene, se za maturante letos 7. maja začenja spomladanski rok splošne mature. Naslov letošnjega sklopa je Ujeti ali svobodni, obvezna dela pa štiri drame – Dogodek v mestu Gogi Slavka Gruma, Zaprta vrata Jean-Paula Sartra, Veliki briljantni valček Draga Jančarja in Naše skladišče Tjaše Mislej. Posameznim delom in glavnim likom smo že posvetili dve oddaji Studio ob 17h v preteklih tednih, v tokratni oddaji pa se bomo osredotočili na najpomembnejše razlike in podobnosti med vsemi štirimi dramami, izpostavili nekaj glavnih značilnostih eseja ter podali konkretna navodila na pisanje. Kakšen tip ujetosti zaznamo v delih? Kje se kaže odsotnost upanja? Kateri liki so brezizhodno ujeti? Kaj predstavlja rešitev, svobodo? Se lahko sploh znotraj sistema popolnoma osvobodiš? O vsem tem voditeljica Tadeja Bizilj in dijaki Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica, Ula Regali, Zoja Peteh, Julija Ambrožič, Teja Zaletelj, Alja Božič, Aljaž Lampret in profesorica slovenščine, Majda Simonič.

RIO radijska igra za otroke Maša Ogrizek, Klemen Markovčič: Gospa s klobukom – 3. del

Ljudmila, upokojena učiteljica šivanja in izjemno nenavadna gospa, se s kovčekmobilom in papigo Ara Bello odpravi na potovanje, polno zabavnih dogodivščin. Brez zavor, dvakrat preveč in pol premalo, pripotuje v nenavaden kiosk, nadaljuje pot skozi gozd, ugotovi, da kdor le molči, lahko znori, se nauči plavati in vzljubi morje in se na koncu vrne k svojemu prijatelju gospodu Blazniku. Ugotovi torej, da je življenje piknik. Samosvoje, tokrat slušno popotovanje skozi letne čase, od jeseni do jeseni, od prvega šolskega dne do prvega šolskega dne. V tretjem delu se naša upokojena učiteljica šivanja odloči, da bo nekoliko pospešila potovanje zato sede na vlak, a doživi neljubo nevšečnost, ki jo silno vznejevolji, spozna ljubeznivo sprevodnico, ljubiteljsko slikarko Pavlo, se prav po detektivsko loti zagate in se naposled s previsa navdušena zazre v morje v daljavi. Režiser in avtor radijske priredbe: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Avtor izvirne glasbe: Gregor Strniša Ljudmila, gospa s klobukom – Marijana Brecelj Pripovedovalec – Matija Rozman Nastalo v Uredništvu igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2024.

Lahko noč, otroci! Vreča, lonec in ponev

... si ogledajo Ljubljano in žalostno končajo v Ljubljanici … Pripoveduje: Silvij Božič. Napisal: Janez Rožencvet. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1976.

Hudo! Z Močvirskimi tulipani v naravo

Družili smo se s taborniki, razlogi za to pa so bili kar trije. V soboto je v parku Tivoli v Ljubljani potekal 26. taborniški Féštival, to je prireditev, ki na enem mestu združi veliko število tabornikov iz vse države in tudi tiste, ki jih taborniški način življenja zanima, drugi razlog je, da 22. aprila obeležujemo dan tabornikov, prav tako na ta dan pa praznujemo še svetovni dan zemlje, kar je še tretji razlog, da smo oddajo Hudo namenili pogovoru o tem, kako lahko sobivamo z naravo in kako z našimi dejavnostmi tam pustimo čim manjši odtis oziroma kako ima lahko naše bivanje v naravi nanjo čim manjši vpliv. In kdo bi bil boljši za tako debato, kot so taborniki. Z nami v studiu so bili taborniki iz rodu Močvirski tulipani.

Hudo športni Smučarski skakalec Maks Čuček

Najprej je bil navdušen nogometaš, zdaj je še bolj navdušen smučarski skakalec. Čeprav je bilo letos zaradi bolezni kar nekaj težkih trenutkov, Ljubljančan Maks Čuček z optimizmom gleda v naslednjo sezono.

Kulturomat Plejade

Danes bomo v Kulturomatu spoznali Plejade – svežo indie rock skupino, ki je konec prejšnjega meseca izdala svoj prvi singel Ne poveš. Vokalist Domen Brodarič in kitarist Aleksij Drnovšček sta nam povedala, kako je potekalo ustvarjanje singla in kaj je bilo najtežje pri tem. Več pa v Kulturomatu, ki ga je pripravila Lana Furlan!

Zakajček Zakaj dobimo sive lase?

V današnji oddaji Radijski ringaraja smo že prišli tudi do naše rubrike Zakajček. Naš Zakajček se vsako soboto sprašuje nekaj drugega, odgovore pa poišče med vami otroki in pri strokovnjakih … Danes bomo izvedeli, zakaj imamo sive lase? Prisluhnimo …

Radijski ringaraja Skrbimo za okolje in beremo dobre knjige

V aprilu obeležujemo svetovni dan Zemlje in svetovni dan knjige, zato se bomo v tokratni oddaji Radijski ringaraja skupaj z otroki z Osnovne šole Šentjernej spraševali, kako skrbimo za naš planet in kaj vse lahko naredi prav vsak od nas, da bo naša Zemlja lepša in čistejša. Skupaj bomo prelistali tudi različne knjige in ugotavljali, kakšni knjižni junaki so najbolj zanimivi in zakaj nekatere knjige vzamemo v roke lahko tudi večkrat. Za naše najmlajše poslušalce imamo pripravljena tudi lepa knjižna presenečenja, zato se nam le pridružite na 01 475 22 22. Se slišimo!

Lahko noč, otroci! Cmokači z barja

Le kdo so prikupna majhna bitja, ki vseskozi cmokajo in se veselijo dežja? Pripoveduje: Marijana Klanšek. Napisala: Irma Lavrenčič. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1985.

Več

Naše poti Španski Romi zaradi zgodovinskih vzrokov niso ohranili svojega jezika

Španski Romano Kher je v Barceloni pripravil srečanje Romov treh držav – poleg domačinov še iz Italije in Slovenije. V okviru evropskega projekta ACE so se pogovarjali o sodelovanju in mednarodni aktivaciji Romov. Evropska komisija je razkrila zmagovalce četrte izdaje prestižne nagrade „Romom najbolj prijazen župan“ na Zahodnem Balkanu in v Turčiji. V Kočevju pa so Rominje ustanovile novo folklorno skupino Čhaja kočijaha.

Sotočja Od najmlajših in mladih do rojakov zrelih let, ki preganjajo more

Pobudnik mreže Maj – mladi Alpe Jadran - Feliks Wieser je prepričan, da morajo organizacije slovenske narodne skupnosti, če si želijo zagotoviti naraščaj, vlagati v mlade. Ti so serijo druženj začeli letos v Porabju, kjer so spoznavali okuse regije, tudi koup oziroma tamerli.

Slovencem po svetu Pravnica Ana Srovin Coralli iz Švice uživa tudi v peki sladic

Tokrat v oddaji gostimo doktorandko mednarodnega prava Ano Srovin Coralli, ki skoraj osem let biva in raziskovalno deluje v Švici. Ustavljamo se tudi pri slovenskih rojakih v Sarajevu, kjer so v okviru slovenskega društva Cankar pripravili tradicionalno likovno kolonijo, z vso zavzetostjo pa se pripravljajo tudi na osrednjo prireditev društva - Cankarjeve dneve. Pomudili pa smo se še v osrčju slovenskega izseljenstva v Ameriki, v Clevelandu, kjer ta konec tedna poteka 40. Festival diatonične harmonike ali kot ga imenujejo- harmonike na knofe.

Sami naši Dopolnilni pouk srbskega jezika na OŠ Trnovo, Dan hrvaškega jezika na Filozofski fakulteti, Feministični pevski zbor Z´borke praznuje

Osnovna šola Trnovo je ena izmed 11 šol, ki v Ljubljani organizirajo dopolnilni pouk srbskega jezika. Take šole so tudi na obali, v Postojni, Novi Gorici, Velenju, Novem mestu in Kranju. Na Osnovni šoli Trnovo smo se pogovarjali z učiteljico srbščine Jeleno Stefanović. V Menzi pri koritu je Feministični pevski zbor Z´borke praznoval deseto letnico obstoja. Na svoje praznovanje so povabile tudi Hororkestar iz Beograda. Za konec smo se odpravili na Filozofsko fakulteto v Ljubljani, na kateri so obeležili Dan hrvaškega jezika. Tudi glasbeno bomo pestro obarvani – spominjali se bomo največjih jugoslovanskih evrovizijskih hitov.

Naše poti V Kočevju so za dan Romov pripravili največje obeležje doslej

Minuli teden smo skupaj z vami obeležili svetovni dan Romov. Zato se nocoj odpravljamo v Kočevje, kjer je občina skupaj s tamkajšnjo ljudsko univerzo, posamezniki Romi in romskim svetnikom pripravila do sedaj največje praznovanje dneva Romov. Ustanovila se je tudi nova romska folklorna skupina. Pestro in bogato prireditev so pripravili tudi v Novem mestu. Prinašamo pa še reportažo iz Milana, kjer so v tamkajšnji Scali s kulturno prireditvijo in koncertom glasbenikov Santina in Genarra Spinelli z gosti in orkestrom obeležili največji praznik Romov.

Sotočja V boj za enakopravnost jezikov tudi z lutko na roki

Univerza v Trstu je ob 100-letnici delovanja podelila častna doktorata italijanskemu predsedniku Matarelli in nekdanjemu slovenskemu predsedniku Pahorju, ker sta se zoperstavila ozkoglednosti nacionalizma in se zavzela za politiko sprave. To je bil začetek poti, ki pa še ni končana, opozarjajo v krovnih organizacijah.

Slovencem po svetu Po Sydneyu tudi Slovenci v Melbournu zagnali svojo radijsko oddajo

V tokratni oddaji potujemo v Melbourne v oddaljeno Avstralijo, kjer je v nedeljo začela delovati nova slovenska radijska oddaja, njena voditelja sta Lenti Lenko in Anamarija Butinar. V Ljubljani smo pred mikrofon ujeli igralko in pevko Alyo Elouissi, ki sicer živi v Moskvi, pogovarjali smo se tudi s Petro Jan Likar iz Bruslja, ki prav tako kot Alya Elouissi v tujini živeče Slovence poučuje slovenščino. V oddaji pa bomo govorili tudi o plesu - folklorna skupina društva Lipa iz Muenchna namreč praznuje četrt stoletja delovanja.

Sami naši Kafana kot kulturna dediščina, antologija punk glasbe in svetovno znana kitaristka kosovskih korenin

V oddaji Sami naši na Prvem se nocoj o glasbi pogovarjamo z mednarodno priznano nemško glasbenico kosovskega rodu Ibadet Ramadani ter z Vinkom Barićem, umetnikom iz Splita, ki je v Ljubljani predstavil svojo antologijo punka. Na Inštitutu za filozofijo in družbeno teorijo Univerze v Beogradu pa po obsežnih raziskavah pričakujejo, da se praksa kafanske označi za del nesnovne kulturne dediščine Srbije. O tem govori Sanja Iguman Glušac.

Naše poti Kongres Romov leta 1971 v Londonu je bil velika budnica svetu

Juan de Dios Ramirez Heredia je ena največjih svetovnih romskih avtoritet. Med drugim je bil 13 let član evropskega parlamenta, je pa tudi eden od zgolj dveh še živečih delegatov z zgodovinskega kongresa v Londonu leta 1971, kjer je zastopal Španijo. Ekskluzivni pogovor z gospodom Heredio je ekipa televizijske oddaje Kaj govoriš posnela v Barceloni. Ob svetovnem dnevu Romov pa se je v Sloveniji zvrstilo lepo število prireditev. Tokrat prinašamo utrinke z osrednje prireditve v Murski Soboti in prireditve v Mariboru.

Sotočja Kaj se dogaja s pravicami slovenske narodne skupnosti?

Avstrija ne izpolnjuje zakonsko določene zaščite manjšin in krši vladavino prava, v Bruslju opozarjajo predstavniki koroških Slovencev. Kaj si obetajo od javne predstavitve na odboru za peticije evropskega parlamenta?

Slovencem po svetu Učitelji slovenščine iz evropskih držav na strokovnem srečanju v Ljubljani

V prvi aprilski oddaji osrednjo pozornost namenjamo učenju slovenskega jezika in kulture pri slovenskih rojakih v tujini. O izkušnjah poučevanja slovenščine in ohranjanju materinščine v nekaterih evropskih državah smo se pogovarjali z nekaterimi udeleženci seminarja za učitelje dopolnilnega pouka slovenščine v tujini, ki je ta teden potekal v Ljubljani. Oziramo se tudi k tradicionalni Poletni šoli slovenskega jezika, ki jo prireja Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik Filozofske fakultete v Ljubljani in vas seznanjamo z možnostjo pridobitve štipendij za udeležence slovenskih korenin. Ustavljamo pa se tudi pri slovenskih rojakih v srbski prestolnici, ki so v pomlad vstopili z novimi projekti, ki so jih začrtali na nedavni letni skupščini v slovenskem društvu Sava.

Več

Novice Radia Slovenija Novice ob 23h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

41 stopinj vročine Jupiter

Poslušamo skladbe: Dukha Waltz (Jure Pukl/Tadej Tomšič) – solisti Jure Pukl, Blaž Jurjevčič in David Jarh, A Handfoul of Soul (Duško Gojkovič/Jimmy Wood) – poje Mario Biondi, Jupiter (Silvije Glojnarić) – solista Ratko Divjak in Petar Ugrin, ter Grooving Hard (Don Menza) – solista Don Menza in Primož Grašič.

Zrcalo dneva Po preiskavah, povezanih z DARS-om, šest osumljenih

Odmevajo današnje preiskave, povezane z domnevno spornimi posli Družbe za avtoceste. Preiskave je Nacionalni preiskovalni urad izvedel na 23-ih lokacijah po državi - v prostorih DARS-a ter na domačih naslovih nekaterih nekdanjih vodilnih v tej družbi. Kaznivih dejanj je osumljenih šest ljudi. V Zrcalu dneva tudi: - Poslanci potrdili nov energetski zakon - Končuje se 200-i dan vojne v Gazi - Ob dnevu knjige poudarki o njenem pomenu

Literarni večer Claude Esteban: Razpostava vrta in telesa

Francoski pesnik Claude Esteban se je rodil 26. julija 1935 španskemu očetu in francoski materi. Pripadnost različnima kulturama je močno zaznamovala njegovo poezijo. Dvojnost, ki jo je čutil v sebi, je delno pomiril tako, da je svoje pesmi pisal v francoščini ter v francoski jezik prevajal špansko govoreče pesnike, kot so bili Octavio Paz, Jorge Luis Borges in Federico Garcia Lorca. V zbirki "Razpostava vrta in telesa", ki je izšla leta 1983, v kratkih, skorajda aforističnih pesmih v prozi raziskuje razmerja med živo in neživo naravo ter človekovo mesto pri tem, vse v luči zavedanja o svoji lastni smrtnosti, ki je bila morda osrednja pesnikova obsesija. Prevajalec: Aleš Berger, interpret: Marko Mandić, režiser: Igor Likar, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, tonski mojster: Mirko Marinšek, urednici oddaje: Maja Žel Nolda, Ana Rozman, leto nastanka: 2011.

Novice Radia Slovenija Novice ob 21h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Radijska igra William Shakespeare: Ves ta svet je oder, 2. del, Ljubezen

V recitalu izbora monologov in sonetov odzvanja Shakespearjeva pretanjena ubeseditev čustvenih stanj, hrepenenj in premislekov o medčloveških odnosih. Še vedno močna prisotnost Shakespearjeve dramatike na svetovnih, pa tudi slovenskih odrih priča o večno aktualnem iskanju novih pomenov, konceptov in premislekov o enigmatičnem opusu velikana angleške in svetovne renesanse. Režiserka in prirejevalka: Gabrijela Lučka Gruden Prevajalci: Matej Bor, Janez Menart, Oton Župančič Prirejevalec: Jože Javoršek Tonski mojster: Branko Kosi Glasbena oblikovalka in izvajalka glasbe – pianistka: Vesna Zuppin Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Maribor februarja 1993

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Slovenska zemlja v pesmi in besedi

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

Lahko noč, otroci! Bršljan pravljic

Tam, prav na vrh visokega stolpa, so v zlato zastraženi sobi skrite pravljice … Pripoveduje: Vesna Jevnikar. Napisala: Bina Štampe Žmavc. Posneto v studiih Radia Slovenija 2006.

Radijski dnevnik 6 osumljenih kaznivih dejanj v zvezi s posli Darsa

Odmevajo današnje kriminalistične preiskave na Družbi za avtoceste ter na domačih naslovih nekdanjih vodilnih v Darsu. Ti naj bi bili - neuradno - med skupno šestimi osumljenci, ki so pod drobnogledom zaradi sumov kartelnega dogovarjanja, podkupovanja oziroma sklepanja večmilijonskih poslov na škodo upravljalca avtocest. Infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek je v odzivu poudarila, da takšni mafijski načini delovanja nimajo prostora v Sloveniji, zato upa, da bodo kriminalisti čimprej opravili svoje delo. Druge teme: - Državni zbor potrdil energetski zakon in novelo o pomoči podjetjem zaradi energetske krize - Vojna v Gazi divja že 200-i dan, širše napetosti na Bližnjem vzhodu - Rusija trdi, da dodatno oboroževanje Zahoda ne bo pomagalo Ukrajini

Dogodki in odmevi Kriminalisti preiskali Dars zaradi sumov podkupovanja in kartelnega dogovarjanja

Nacionalni preiskovalni urad je po državi preiskal prostore Darsa zaradi suma zlorabe položaja ali zaupanja na škodo družbe. Med drugim naj bi eden od šestih osumljencev drugi družbi omogočil pridobitev 16 miljonov evrov vrednega posla. Infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek je ob tem sporočila, da takim mafijskim načinom dela v državi ni mesta. Preiskava poteka pol leta po medijskem razkritju sumov podkupovanja in kartelnega dogovarjanja pri Darsovih poslih. Druge teme: - Socialni partnerji so na današnjem srečanju s premierjem Robertom Golobom naredili korak naprej. Minister za delo Luka Mesec je povedal, da so se dogovorili za oživitev ekonomsko socialnega sveta v prihodnjem mesecu, sam pa si bo prizadeval, da se to zgodi čim prej. Mesec je še povedal, da naj bi vlada jutri obravnavala izhodišča za pokojninsko reformo. - Evropski parlament je potrdil nova javnofinančna pravila za članice, ki bodo začela veljati prihodnje leto. Nova fiskalna pravila so nekoliko bolj prožna kot stara, od držav pa zahtevajo, da postopno zmanjšujejo javni dolg. - Stranke na Hrvaškem po parlamentarnih volitvah začenjajo pogajanja o sestavi vladi in ob tem prehajajo v sklepno fazo pred junijskimi evropskimi volitvami. Nosilec liste HDZ-ja je premier Andrej Plenković, zato so glasna ugibanja, ali želi politično kariero nadaljevati v Bruslju.

Aktualna tema Tudi v naši soseščini vrtoglave vsote za nakupe orožja

Po koncu hladne vojne so številne evropske države zmanjšale obrambne proračune in se odpovedale velikim orožarskim projektom v prepričanju, da so večje vojne na celini stvar preteklosti. Vojna v Ukrajini pa je to miselnost povsem prevetrila. Ta vojna je tudi pokazala, da evropska industrija ni bila pripravljena na nekatere velike izzive, na primer na nenadno povpraševanje po velikih količinah topniških granat. Za nekaj več pojasnil o obrambnih izdatkih evropskih držav, zlasti naših sosed ter izvozu orožja, smo se pogovarjali z dolgoletnim urednikom revija obramba Borisom Knificem.