Jernejka Drolec

Jernejka Drolec - Novinarka

Jernejka Drolec je rosna otroška leta preživela v dveh idiličnih vasicah v Tuhinjski dolini, najprej pri starih starših v mlinu, nato na kmetiji drugih starih staršev. Osnovno šolo in splošno gimnazijo končala v Kamniku. V dijaških in študentskih letih se precej kulturno udejstvovala v okviru KD Pedenjmožic, nastopala v dramskih igrah, pesniških večerih, recitalih in spektaklih. Po objavi pesmi v skupinski zbirki Tempora mutantur 1 in 2 opustila pisanje poezije. Končala univerzitetni študij zootehnike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Po opravljenih izpitih eno leto poučevala predmet živinoreja na Srednji agroživilski šoli v Ljubljani, nato pa priložnostno opravljala administrativna dela in se poskusila kot spikerka na Radiu Kranj. Na Radiu Slovenija začela v redakciji za poročila o stanju na cestah. Diplomirala leta 1993, s področja genetike in selekcije ovac, pri mentorju prof. dr. Francu Zagožnu in somentorju Dragu Kompanu. Na Radiu Slovenija redno zaposlena od 1993. V notranje politični in gospodarski redakciji pokrivam področje kmetijstva, gozdarstva in prehrane. Prosti čas najraje preživljam v naravi, po možnosti nad 1500 metri nadmorske višine ali ob vodi. Dolgoletna učenka joge. Obiskovalka gora. Vrtičkarica. Zagovornica narave in njenih zakonitosti.
raspberry-picking-robot[1]

Kmetijsko živilski sejem Agra

Dela v kmetijstvu prevzemajo roboti, kakšna je digitalizacija v kmetijstvu pri nas
HMELJ

Slovenske sorte hmelja so zelo iskane na svetovnih trgih

Pridelek hmelja bo okrnjen zaradi številnih neuri, toče, viharjev in temperaturnih nihanj
ovce – pixabay

Napadi zveri

Kaj bo prineslo izboljšanje razmer? Odgovore iščemo z ministrom za okolje, ministrico za kmetijstvo in predstavnikom sindikata kmetov.
wolf-635063_1280

Smo prišli do meje sobivanja z zvermi?

Komentar Jernejke Drolec ob pritiskih kmetov na državne organe z očitki o neučinkovitem upravljanju zveri
wolf-1992716_1920

Volkovi uplenijo tisto, kar jim predstavlja najlažji plen

Tam, kjer uporabljajo zaščitne ograje, je škoda na čredah za 80 odstotkov manjša
podlubniki_bobo

Prenamnožitev podlubnikov v letošnjem letu prerašča v naravno nesrečo

V primerjavi z lanskim letom se letos hitreje kot osmerozobi lubadar širi šesterozobi smrekov lubadar, ki se naseljuje predvsem v drobni material in sečne ostanke
veterina

Alternativne metode zdravljenja tudi v veterini

V Sloveniji imamo šele prvo generacijo 15 veterinarjev, ki so končali podiplomski študij homeopatije
POPOLNOMA UNIČENA KORUZA

Hude posledice neurij s točo na poljščinah

Velika pogostost neviht s točo terja boljšo zaščito in varovanje kmetijske rastlinske proizvodnje
Uničena koruza

Kako zavarovati pridelke pred uničujočimi ujmami

Kmetje opozarjajo, da so zavarovalne premije previsoke
Ptuj intervence_Nuška Gajšek

Na Ptuju škodo utrpeli skoraj vse osnovne šole in številni kulturni objekti

Veliko škode tudi v Obsotelju in v občini Zagorje ob Savi. Posamezniki naj še pred popoldanskim vnovičnim dežjem očistijo odtočne kanale.
geyser-3242008_1920

Geotermalna energija – energija prihodnosti?

Razprava o razvojnih izzivih na področju izrabe geotermalne energije
Emil Erjavec, eden vodilnih evropskih agrarnih ekonomistov

Dr. Emil Erjavec: Za kmetijstvo prelomno leto

Populizem je krepko zajadral v slovensko politiko, politiki se igrajo s stroko in načinom odločanja