{"links":{"first":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?authors__slug=jernejka-drolecrtvslo-si&include=categories%2Cfeatured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=1&page_size=12","last":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?authors__slug=jernejka-drolecrtvslo-si&include=categories%2Cfeatured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=16&page_size=12","next":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?authors__slug=jernejka-drolecrtvslo-si&include=categories%2Cfeatured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=2&page_size=12","prev":null},"data":[{"type":"Post","id":"147470","attributes":{"wp-id":384691,"date":"2020-09-07T00:31:34+02:00","modified":"2020-09-20T14:09:05+02:00","slug":"za-nase-kmetovalce-74","post-type":"post","title":"Slovenska prašičereja je na absolutnem dnu","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/09/za-nase-kmetovalce-74/","content":"

V oddaji Za naše kmetovalce predstavljamo možnosti za pomoč kmetijam, ki so utrpele škodo po neurjih v avgustu in možnosti za vnovično vzpostavitev tovarne za predelavo sladkorne pese v Ormožu. Največ pozornosti namenjamo prašičereji. Ta je v zadnjih desetih letih doživela največje nazadovanje med vsemi kmetijskimi dejavnostmi. Pogovarjali smo se z Alojzem Vargo, predsednikom Slovenske zveze prašičerejcev in dr. Alešem Kuharjem, z biotehniške fakultete. Slednji opozarja, da razvoja panoge ne more biti, če ne bomo imeli vzpostavljenih velikih sistemov. Večji rejci pa rešitev za obstanek na trgu vidijo v shemi Izbrana Kakovost, ki še ne more zaživeti, ker je za to v Sloveniji rojenih, zrejenih in zaklanih premalo prašičev. Ob koncu oddaje pa izvemo, kaj se v Brkinih dogaja z zamenjavo stare znamenite kakovostne brkinske slive, ki jo je zdesetkala virusna bolezen – šarka.

","excerpt":"Vizija razvoja prašičereje ne more temeljiti na razdrobljeni proizvodnji, model razvoja mora graditi na velikih strnjenih oskrbnih sistemih","featured-media-id":32810,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/za-nase-kmetovalce/174719299","abovetitle":"","subtitle":"Vizija razvoja prašičereje ne more temeljiti na razdrobljeni proizvodnji, model razvoja mora graditi na velikih strnjenih oskrbnih sistemih","category-text":"False","permalink":"2020/09/za-nase-kmetovalce-74/","show-start":"2020-09-20T13:20:00+02:00","show-end":"2020-09-20T14:00:00+02:00","audio-length":"2125","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/09/20/ZanaekmetovalceMMC.PR1.20200920.7.1320.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174719299","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"399"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"413"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"32810"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/32810"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"146882","attributes":{"wp-id":382370,"date":"2020-08-27T00:31:46+02:00","modified":"2020-09-10T07:15:01+02:00","slug":"studio-ob-17-00-348","post-type":"post","title":"Razsodba o teranu","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/08/studio-ob-17-00-348/","content":"

Že leta se vleče spor o tem, ali smejo tudi hrvaški pridelovalci vina uporabljati besedo teran. Evropska komisija jim je to – pod določenimi pogoji - dovolila, čeprav je po zaščiteni označbi porekla teran vino iz grozdja sorte refošk, pridelanega na slovenskem Krasu. Očitali so ji, da je Hrvaški izjemo odobrila zaradi političnih zavezništev in da je s tem ogrozila ves sistem geografskih označb. Slovenija jo je zaradi tega postavila pred Sodišče Evropske unije in zdaj je razsodba znana.

O odzivih na neuspeh Slovenije in posledicah z voditeljico Jernejko Drolec, naša dopisnica Mojco Širok iz Luksemburga, predsednik Konzorcija kraških pridelovalcev Terana Marjan Colja in strokovnjak za intelektualno lastnino dr. Bojan Pretnar. Predstavljamo tudi stališča pravnikov dr. Petre Weingerl iz Maribora in dr. Matija Damjana iz Ljubljane ter odzive politike.

","excerpt":"Kakšen je izkupiček slovenske tožbe proti evropski komisiji in kaj zdaj","featured-media-id":32590,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/studio-ob-17h/174716912","abovetitle":"","subtitle":"Kakšen je izkupiček slovenske tožbe proti evropski komisiji in kaj zdaj","category-text":"False","permalink":"2020/08/studio-ob-17-00-348/","show-start":"2020-09-09T17:05:00+02:00","show-end":"2020-09-09T18:00:00+02:00","audio-length":"3404","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/09/09/S-17RazsodbasodiaEUgledeteranaLJ_3278286.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174716912","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"385"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"413"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"32590"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/32590"}},"frontpage-image":{"data":{"type":"Media","id":"32565"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/32565"}}}},{"type":"Post","id":"146104","attributes":{"wp-id":379278,"date":"2020-08-13T00:31:33+02:00","modified":"2020-08-26T18:18:05+02:00","slug":"studio-ob-17-00-339","post-type":"post","title":"Trg z zelenjavo je eden od najbolj kaotičnih","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/08/studio-ob-17-00-339/","content":"

Trg z zelenjavo pri nas je eden od najbolj neurejenih. So krivi pridelovalci s slabo organiziranostjo ali zakonodaja, ki omogoča nepreglednost? Slovenski tržni pridelovalci poročajo, da nimajo kam prodati zelenjave, na trgovskih policah pa je - razen na vrhuncu sezone - več uvoženih kot doma pridelanih vrtnin. Država spodbuja postavitve novih rastlinjakov, s katerimi bi povečali stabilnost oskrbe z zelenjavo. Nekateri trgovci in dobavitelji že sklepajo pogodbe, ki so temelj načrtovane zelenjadarske proizvodnje. Ob koncu glavne sezone prodaje sveže zelenjave Jernejka Drolec s predstavniki zelenjavne verige ocenjuje, kakšna je bila ta sezona in kako se pripraviti na prihodnjo.
\nGostje:
\n- Jože Podgoršek, državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo,
\n- Patricija Pirnat, predsednica zelenjavne verige Slovenije;
\n- Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije;
\n- Tina Bibič, direktorica svežega programa (sadje, zelenjava) v Mercatorju.
\n- Branko Majerič, tržni pridelovalec zelenjave iz Moškanjcev na Ptujskem polju, član odbora za zelenjadarstvo pri Kmetijsko gozdarski zbornici.

","excerpt":"Kam s slovenskim krompirjem in drugo zelenjavo?","featured-media-id":32251,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/studio-ob-17h/174713989","abovetitle":"","subtitle":"Kam s slovenskim krompirjem in drugo zelenjavo?","category-text":"False","permalink":"2020/08/studio-ob-17-00-339/","show-start":"2020-08-26T17:05:00+02:00","show-end":"2020-08-26T18:00:00+02:00","audio-length":"3257","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/08/26/TrgzzelenjavojeedenodnajboljkaotinihMMC.PR1.20200826.3.1705.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174713989","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"385"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"413"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"32251"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/32251"}},"frontpage-image":{"data":{"type":"Media","id":"32250"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/32250"}}}},{"type":"Post","id":"146095","attributes":{"wp-id":379269,"date":"2020-08-13T00:31:13+02:00","modified":"2020-08-27T15:47:55+02:00","slug":"prvi-na-obisku-247","post-type":"post","title":"Sadovnjak Resje v Mošnjah pri Radovljici letos praznuje 60 let","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/08/prvi-na-obisku-247/","content":"

V sadovnjaku Resje v Mošnjah pri Radovljici, kjer so prva drevesa zasadili leta 1960, bo letošnja sezona dobra. Vodja sadovnjaka Tatjana Zupan, ki je tudi predsednica Sadjarskega društva Gorenjske in Društva ekoloških sadjarjev Slovenije Ekotopaz, je zelo optimistična:

\"Zadnja štiri leta so bila za sadjarje slaba. Letošnji pridelek je zdrav, lep in kakovosten.\"

Kakovost pridelka merijo po zunanjem izgledu, trdoti plodov in in notranji kakovosti glede na vsebnost sladkorja in škroba.

V sadovnjaku imajo 15 sort jabolk. Zadnja leta sta najbolj iskani sorti fuji in elstar.

\"Naša posebnost je sorta majda.\"

Z obiranjem zgodnjih sort so začeli 15. avgusta, višek obiranja napovedujejo za sredino septembra.

","excerpt":"Obiranje jabolk se je že začelo. Pridelek je zdrav, lep in kakovosten","featured-media-id":32264,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/prvi-na-obisku/174713905","abovetitle":"","subtitle":"Obiranje jabolk se je že začelo. Pridelek je zdrav, lep in kakovosten","category-text":"False","permalink":"2020/08/prvi-na-obisku-247/","show-start":"2020-08-26T11:30:00+02:00","show-end":"2020-08-26T12:00:00+02:00","audio-length":"1685","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/08/26/SadovnjakResjevMonjahpriRadovljiciMMC.PR1.20200826.3.1130.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174713905","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

\"Zadnja štiri leta so bila za sadjarje slaba. Letošnji pridelek je zdrav, lep in kakovosten.\"

"},{"kind":"html","content":"

Kakovost pridelka merijo po zunanjem izgledu, trdoti plodov in in notranji kakovosti glede na vsebnost sladkorja in škroba.

"},{"kind":"html","content":"

V sadovnjaku imajo 15 sort jabolk. Zadnja leta sta najbolj iskani sorti fuji in elstar.

"},{"kind":"html","content":"

\"Naša posebnost je sorta majda.\"

"},{"kind":"html","content":"

Z obiranjem zgodnjih sort so začeli 15. avgusta, višek obiranja napovedujejo za sredino septembra.

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"360"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"409"},{"type":"Author","id":"413"}],"meta":{"count":2}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"32264"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/32264"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"145929","attributes":{"wp-id":378554,"date":"2020-08-10T00:31:20+02:00","modified":"2020-08-23T14:30:06+02:00","slug":"za-nase-kmetovalce-70","post-type":"post","title":"Sezona obiranja jabolk letos zgodnejša","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/08/za-nase-kmetovalce-70/","content":"

Sadjarji z optimizmom pričakujejo letino jabolk 2020. Ob skromnem pridelku in praznih zalogah v Evropi so se na Tirolskem za jabolka gala oblikovale spodbudne odkupne cene. Več o razmerah na trgu pri nas in v Evropi nam je, ob začetku sezone obiranja jabolk, povedal Boštjan Kozole, predsednik sekcije za sadjarstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije. S predstavnikom največje zavarovalnice pa smo govorili o kmetijskih zavarovanjih. V nadaljevanju vas vabimo na Dneve odprtih vrat slovenskih kmetij in podeželskih projektov, seznam sodelujočih najdete na spletni strani www.program-podezelje.si. Ob koncu pa predstavljamo primer, kako zmanjšati smrad gnojevke in s tem tudi morebitne konflikte med kmečkim in nekmečkim prebivalstvom na podeželju.

","excerpt":"Po dolgih slabih letih sadjarji letos pričakujejo dobro prodajno letino","featured-media-id":32116,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/za-nase-kmetovalce/174713373","abovetitle":"","subtitle":"Po dolgih slabih letih sadjarji letos pričakujejo dobro prodajno letino","category-text":"False","permalink":"2020/08/za-nase-kmetovalce-70/","show-start":"2020-08-23T13:20:00+02:00","show-end":"2020-08-23T14:00:00+02:00","audio-length":"2127","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/08/23/ZanaekmetovalceMMC.PR1.20200823.7.1320.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174713373","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"399"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"413"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"32116"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/32116"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"144432","attributes":{"wp-id":372653,"date":"2020-07-13T00:31:18+02:00","modified":"2020-08-04T11:28:14+02:00","slug":"za-nase-kmetovalce-66","post-type":"post","title":"Vzreja vrhunskih tekmovalnih konj je zahtevna dejavnost","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/07/za-nase-kmetovalce-66/","content":"

Tokratna oddaja prinaša vrsto zanimivih poletnih zgodb, ki so povezane z nekoliko redkejšimi oblikami kmetijske dejavnosti. Govorimo o vzreji športnih konj, sladkovodnem ribogojstvu in gojenju vanilje. Naše druženje začenjamo na posestvu vrhunskega tekmovalca v konjeniškem preskakovanju ovir, pokalnega prvaka, Primoža Riflja iz Šentjurja, ki se vse bolj usmerja v vzrejanje najboljših tekmovalnih konj. Največ pozornosti tokrat namenjamo vprašanjem neizkoriščenih možnosti sladkovodnega ribogojstva pri nas, med drugim predstavljamo zaprte recirkulacijske sisteme. Obiskali smo tudi novejšo ribogojnico v Tolminu, ki postaja pomemben lokalni dobavitelj postrvi in ribjih izdelkov. Ob koncu pa se seznanimo s pridelovanjem vanilje v Dobrovniku, kjer jo je podjetje Ocean Orchids letos že pridelalo za sladoled.

","excerpt":"Vzreja športnih konj, sladkovodno ribogojstvo in gojenje vanilje so redke oblike kmetijske dejavnosti pri nas ","featured-media-id":31298,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/za-nase-kmetovalce/174708428","abovetitle":"","subtitle":"Vzreja športnih konj, sladkovodno ribogojstvo in gojenje vanilje so redke oblike kmetijske dejavnosti pri nas ","category-text":"False","permalink":"2020/07/za-nase-kmetovalce-66/","show-start":"2020-07-26T13:20:00+02:00","show-end":"2020-07-26T14:00:00+02:00","audio-length":"2078","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/07/26/ZanaekmetovalceMMC.PR1.20200726.7.1320.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174708428","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"399"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"413"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"31298"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/31298"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"144281","attributes":{"wp-id":372117,"date":"2020-07-10T00:31:25+02:00","modified":"2020-07-23T18:36:05+02:00","slug":"studio-ob-17-00-315","post-type":"post","title":"Evropski zeleni dogovor in slovenska hrana","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/07/studio-ob-17-00-315/","content":"

Evropska unija se je z Zelenim dogovorom zvezala, da bo do leta 2050 postala ogljično nevtralna. Komisija je pripravila strategije za preoblikovanje posameznih področij, med drugim za trajnostno pridelavo in porabo hrane, imenovano Od vil do vilic, ter strategijo biotske raznovrstnosti. Pri teh imajo pomembno vlogo kmetje, kot skrbniki podeželskega prostora. Cilji strategij so zelo ambiciozni. Med drugim zmanjšanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev za polovico v desetih letih in povečanje obsega ekološke pridelave hrane na četrtino kmetijskih površin.
\nDružba od kmetov pričakuje, ne samo, da bodo pridelovali varno in zdravo hrano, ampak da bodo to počeli tako, da bodo ohranjali naravne vire in okolje. Kako to doseči? Kakšne so zelene tehnologije pridelave hrane, so slovenskim kmetom dostopne? Koliko bodo po koronskih krizah potrošniki dovzetni na hrano, ki bo nosila oznake, da je pridelana z manj nafte, manj vode in manj pesticidi?

O tem Jernejka Drolec in gosti:
\n• Jože Podgoršek, državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo,
\n• Anton Jagodic, predstavnik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije,
\n• Mario Lešnik, profesor na Fakulteti za biosistemske vede in kmetijstvo Maribor,
\n• Zvone Černelič, biodinamični kmet in predsednik Društva za biodonamično gospodarjenje Ajda Posavje.

","excerpt":"Naj celotno slovensko kmetijstvo postane ekološko? S kakšnimi ukrepi? Je vse res odvisno od denarja?","featured-media-id":31455,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/studio-ob-17h/174707979","abovetitle":"","subtitle":"Naj celotno slovensko kmetijstvo postane ekološko? S kakšnimi ukrepi? Je vse res odvisno od denarja?","category-text":"False","permalink":"2020/07/studio-ob-17-00-315/","show-start":"2020-07-23T17:05:00+02:00","show-end":"2020-07-23T18:00:00+02:00","audio-length":"3306","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/07/23/EvropskizelenidogovorinslovenskahranaMMC.PR1.20200723.4.1705.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174707979","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"385"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"413"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"31455"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/31455"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"144606","attributes":{"wp-id":373363,"date":"2020-07-16T14:11:56+02:00","modified":"2020-07-16T14:54:16+02:00","slug":"slovencev-higiena-zivil-ne-skrbi-a-bi-jih-morala","post-type":"post","title":"Slovencev higiena živil ne skrbi, a bi jih morala","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/07/slovencev-higiena-zivil-ne-skrbi-a-bi-jih-morala/","content":"

Ob stalni potencialni nevarnosti okužbe s korona virusom se je povečala skrb za zdravje. Pomemben dejavnik zdravja je tudi hrana. Nekateri so zastoje pri transportu hrane v prvem valu epidemije povezovali s porastom okužb s salmonelo. Stališče pristojne evropske institucije, Agencije za varnost hrane – EFSA, ki ga je objavila že na začetku pandemije je, da hrana ne predstavlja tveganja za covid-19, je pa v teh razmerah še toliko bolj pomembna osebna higiena in higiena živil. Dr. Blaža Nahtigal z Agencije za varnost hrane pojasnjuje rezultate ankete, po kateri smo Slovenci glede varnosti hrane nadpovprečno zaskrbljeni.

Ko kupujemo hrano, je za Slovence najbolj pomembno, od kod ta prihaja. Ta podatek je pomemben za 70% Slovencev.

Manj smo pri nas zaskrbljeni glede higiene živil, ta je pomebna le za 18% Slovencev.

Ocena tveganja EFSE je bila osnova za zakonsko prepoved uporabe neonikotinoidov, ki predstavljajo tveganje za zdravje čebel.

","excerpt":"Hrana ne predstavlja nevarnosti okužbe s korona virusom. Vendar je v kriznih razmerah zelo pomembna higiena hrane","featured-media-id":22100,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174706658","abovetitle":"","subtitle":"Hrana ne predstavlja nevarnosti okužbe s korona virusom. Vendar je v kriznih razmerah zelo pomembna higiena hrane","category-text":"False","permalink":"2020/07/slovencev-higiena-zivil-ne-skrbi-a-bi-jih-morala/","show-start":"2020-07-16T14:30:00+02:00","show-end":null,"audio-length":"505","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/07/16/Slovencevhigienaivilneskrbiabijihmorala4837826.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174706658","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Ko kupujemo hrano, je za Slovence najbolj pomembno, od kod ta prihaja. Ta podatek je pomemben za 70% Slovencev.

"},{"kind":"html","content":"

Manj smo pri nas zaskrbljeni glede higiene živil, ta je pomebna le za 18% Slovencev.

"},{"kind":"html","content":"

Ocena tveganja EFSE je bila osnova za zakonsko prepoved uporabe neonikotinoidov, ki predstavljajo tveganje za zdravje čebel.

Slovenija je že leta 2011, zaradi množičnih pomorov čebel kot prva v Evropi ukrepala tako, da je sprejela nacionalno prepoved uporabe določenih NEONIKOTINOIDOV za tretiranje semena rastlin. Uporabo čebelam najbolj škodljivih insekticidov neonikotinoidov je kasneje prepovedala tudi EK, in ta prepoved velja za celotno ozemlje EU. Kmetijsko ministrstvo pa zdaj predlagalo preklic nacionalne prepovedi neonikotinoidov. Čebelarska zveza Slovenije protestira zoper ukinitev nacionalne prepovedi, njihov predsednik Boštjan Noč nasprotovanje zaostruje.

\"Mi želimo od ministrstva, da podaljša to da podaljša to slovenske odredbo, v primeru da tega ne stori, pa v primeru, da evropska odredba pade in da bodo zopet pomori čebel pa da prevzame vso odgovornost ne samo politično, ampak tudi finančno.\"

Množičnih pomorov čebel zaradi pesticidov v zadnjih letih ni bilo in neonikotinoidi so nesporno škodljivi za čebele, zato Jernej Drofenik, v.d. direktorja Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ne vidi niti teoretične možnosti, da bi se vrnile na trg:

\"Iz izkušenj vem, da do zdaj še nobena aktivna učinkovina, ki je bila črtana iz pozitivnega seznama EU ni prišla nazaj, v kolikor so bili strokovni razlogi za prepoved na nivoju EU.\"

V tem trenutku morda nacionalna prepoved ni ključnega pomena in so večja vprašanja za ohranjanje čebel na področju zagotavljanja zdravstvenega stanja. Sama prepoved uporabe neonikotinoidov, ki so prav tako škodljivi za divje opraševalce, pa slednjih žal ne ščiti. Pri divjih opraševalcih, za katere človek , za razliko od medonosnih čebel, ne skrbi, je v zadnjih letih opazen močan trend upadanja populacij. Glavni razlog za njihovo izumiranje je pomanjkanje hrane v okolju, pomanjkanje cvetočih travnikov, kar se dogaja tako zaradi podnebnih sprememb kot zaradi intenzivnega kmetovanja.

","excerpt":"Ministrstvo za kmetijstvo predlaga ukinitev nacionalne odredbe, ki je prepovedala čebelam smrtonosne pesticide, saj so presodili, ni potrebe po nacionalnem podvajanju predpisov z evropskimi.","featured-media-id":17035,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174704922","abovetitle":"","subtitle":"Ministrstvo za kmetijstvo predlaga ukinitev nacionalne odredbe, ki je prepovedala čebelam smrtonosne pesticide, saj so presodili, ni potrebe po nacionalnem podvajanju predpisov z evropskimi.","category-text":"False","permalink":"2020/07/oster-odziv-cebelarske-zveze-na-preklic-prepovedi-uporabe-nevarnih-pesticidov/","show-start":"2020-07-07T14:40:00+02:00","show-end":null,"audio-length":"403","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/07/07/Protestebelarskezvezenapreklicnacionalneprepovediuporabenevarnihpesticidov4829078.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174704922","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

\"Mi želimo od ministrstva, da podaljša to da podaljša to slovenske odredbo, v primeru da tega ne stori, pa v primeru, da evropska odredba pade in da bodo zopet pomori čebel pa da prevzame vso odgovornost ne samo politično, ampak tudi finančno.\"

"},{"kind":"html","content":"

\"Iz izkušenj vem, da do zdaj še nobena aktivna učinkovina, ki je bila črtana iz pozitivnega seznama EU ni prišla nazaj, v kolikor so bili strokovni razlogi za prepoved na nivoju EU.\"

"},{"kind":"html","content":"

Oddajo Za naše kmetovalce v celoti namenjamo turističnim kmetijam. Turistični boni so sprožili veliko zanimanje domačih gostov za ponudbo skritih kotičkov slovenskega podeželja in mnogi želijo svoje kapacitete nadgraditi ali povečati. Zato že težko čakajo na razpis za naložbe v vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti, ki bo predvidoma objavljen še ta mesec. O povečanem povpraševanju gostov za nastanitve, kulinarična in druga doživetja na turističnih kmetijah smo se pogovarjali z Matijo Vimpolškom iz Posavja -predsednikom Združenja turističnih kmetij in Renato Kosi - specialistko za razvoj turizma na kmetijah. Obiskali smo tudi nekaj kmetij iz različnih koncev Slovenije: kmetijo Plaznik na Koroškem, ekološko turistično Kmetijo Pri Baronu na Štajerskem in kmetijo Šeruga na Dolenjskem.

","excerpt":"Domači gostje odkrivajo mir, naravo in regijsko kulinariko na turističnih kmetijah","featured-media-id":30810,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/za-nase-kmetovalce/174701796","abovetitle":"","subtitle":"Domači gostje odkrivajo mir, naravo in regijsko kulinariko na turističnih kmetijah","category-text":"False","permalink":"2020/06/za-nase-kmetovalce-61/","show-start":"2020-06-21T13:20:00+02:00","show-end":"2020-06-21T14:00:00+02:00","audio-length":"2132","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/06/21/ZanaekmetovalceMMC.PR1.20200621.7.1320.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174701796","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"399"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"413"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"30810"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30810"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"142213","attributes":{"wp-id":364580,"date":"2020-06-18T15:40:53+02:00","modified":"2020-06-18T16:34:09+02:00","slug":"dovoljenje-za-odstrel-115-medvedov-ima-mocne-utemeljitve","post-type":"post","title":"Dovoljenje za odstrel 115 medvedov ima močne utemeljitve","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/06/dovoljenje-za-odstrel-115-medvedov-ima-mocne-utemeljitve/","content":"

Pred kratkim je ARSO izdal dovoljenje za odstrel 115 medvedov na 84 ih loviščih do konca septembra, ker zaradi prevelike gostote na nekaterih območjih prihaja do konfliktov. Klemen Jerina, Biotehniška fakulteta:

\"Odločbe za predviden odstrel 115 medvedov popolnoma sledijo strategiji po kateri bi v treh letih zmanjšali številčnost medveda pri nas s 1000 na 800, zaradi tega ker se je izkazalo, da so pri številki 800 konflikti začeli močneje naraščati. Poleg tega je odstrel razporejen prostorsko in tudi po strukturi tako, da bo čim bolj zmanjševal konflikte.\"

Z izdajo odločb nameravajo nadaljevati, tako da bi postopoma v treh letih dosegli ciljno število 800 osebkov. Pričakovano pa odstrelu z odločbo, v kateri je določena ta kvota medvedov, nasprotujejo nevladniki. Slednji imajo namen po pravni poti odstrel preprečiti, ker so prepričani, da je pobijanje živali zaščitenih vrst in trgovanje z njihovim mesom nesprejemljivo in nezakonito. Pristojni te očitke kategorično zavračajo. Mateja Blažič, ARSO:

\"V Uredbi o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah, v 15. členu je zapisano, da se lahko prodaja mrtve osebke rjavega medveda, njihove dele in izdelke, če so bili odvzeti iz narave v skladu s tem predpisom. Medved je zavarovan tudi po mednarodni konvenciji Cites, ki pa izjemoma določa tudi trgovino z njihovim mesom in to trgovino je treba nadzorovati in spremljati. Tisti, upravljalci lovišč, ki imajo dovoljenje, da lahko odvzamejo rjavega medveda iz narave, ga lahko legalno po predpisih, ki veljajo v Republiki Sloveniji, tudi prodajo. Vendar za vsako prodajo posebej rabijo dovoljenje. Tudi mesarji in gostilničarji, ki prodajajo to meso naprej, rabijo dovoljenje. Prodaji medvedjega mesa v Sloveniji se sledi.\"

","excerpt":"Nevladniki že napovedujejo pritožbo na odločbo ARSO za odstrel 115 medvedov ","featured-media-id":10792,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174701234","abovetitle":"","subtitle":"Nevladniki že napovedujejo pritožbo na odločbo ARSO za odstrel 115 medvedov ","category-text":"False","permalink":"2020/06/dovoljenje-za-odstrel-115-medvedov-ima-mocne-utemeljitve/","show-start":"2020-06-18T16:30:00+02:00","show-end":null,"audio-length":"525","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/06/18/Dovoljenjezaodstrel115medvedovimamoneutemeljitve4803965.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174701234","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

\"Odločbe za predviden odstrel 115 medvedov popolnoma sledijo strategiji po kateri bi v treh letih zmanjšali številčnost medveda pri nas s 1000 na 800, zaradi tega ker se je izkazalo, da so pri številki 800 konflikti začeli močneje naraščati. Poleg tega je odstrel razporejen prostorsko in tudi po strukturi tako, da bo čim bolj zmanjševal konflikte.\"

"},{"kind":"html","content":"

\"V Uredbi o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah, v 15. členu je zapisano, da se lahko prodaja mrtve osebke rjavega medveda, njihove dele in izdelke, če so bili odvzeti iz narave v skladu s tem predpisom. Medved je zavarovan tudi po mednarodni konvenciji Cites, ki pa izjemoma določa tudi trgovino z njihovim mesom in to trgovino je treba nadzorovati in spremljati. Tisti, upravljalci lovišč, ki imajo dovoljenje, da lahko odvzamejo rjavega medveda iz narave, ga lahko legalno po predpisih, ki veljajo v Republiki Sloveniji, tudi prodajo. Vendar za vsako prodajo posebej rabijo dovoljenje. Tudi mesarji in gostilničarji, ki prodajajo to meso naprej, rabijo dovoljenje. Prodaji medvedjega mesa v Sloveniji se sledi.\"

Korona kriza je prinesla spoznanje, da moramo za večjo stopnjo samooskrbe s hrano povečati rastlinsko proizvodnjo. To pa bi lahko dosegli z več znanja in tudi z uporabo sodobnih tehnologij, s katerimi prihranimo čas, zmanjšamo izgube pridelkov, zmanjšamo stroške proizvodnje in obenem zmanjšamo vpliv na okolje. Eno od orodij, ki se po svetu že s pridom uporablja v kmetijstvu, so t. i. droni oz. brezpilotni letalniki, s pomočjo katerih pridobimo podatke o tem, kaj se dogaja z rastlinami na poljih.

Veliko koristnih podatkov zberejo multispektralne kamere, ki povedo, v kakšnem stanju so rastline na poljih, ali imajo normalno fotosintezo ali so morda v stresu, kar lahko pomeni neustrezno prehranjenost s hranili, z vodo ali prisotnost bolezni oz. škodljivcev. Na poskusnem polju Kmetijskega inštituta v Mengšu, kjer preskušajo veliko sort žit pivovarskega in navadnega ječmena, pšenice, tritikale in rži različnih semenarskih hiš, si tako pomagajo z multispektralnim slikanjem z dronom in uporabo satelitskih posnetkov za spremljanje rasti in določevanje potreb po dušiku v žitih. Še boljše analitične podatke pa si obetajo od hiperspektralne kamere, ki jo bodo pridobili v kratkem.

Nekateri kmetje uporabljajo dron s kamero namesto pastirja živine na paši. Prav tako so droni učinkovit pripomoček v gozdarstvu. Z obstoječimi kamerami trenutno še ne morejo odkrivati napadenosti z lubadarji v zgodnji fazi, ampak z razvojem tehnologije gozdarji upajo, da si bodo s tem lahko pomagali in s pravočasnim posekom in spravilom napadenih dreves iz gozda preprečili širjenje lubadarjev in škodo, ki s tem nastaja.

","excerpt":"Droni, opremljeni z multispektralnimi kamerami, se uporabljajo za hitro pridobivanje podatkov o tem, kaj se dogaja z rastlinami na kmetijskih površinah ","featured-media-id":30604,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174699814","abovetitle":"","subtitle":"Droni, opremljeni z multispektralnimi kamerami, se uporabljajo za hitro pridobivanje podatkov o tem, kaj se dogaja z rastlinami na kmetijskih površinah ","category-text":"False","permalink":"2020/06/droni-kot-ucinkovit-pripomocek-v-kmetijstvu-in-gozdarstvu/","show-start":"2020-06-12T11:30:00+02:00","show-end":null,"audio-length":"553","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/06/12/Dronivkmetijstvuingozdarstvu4794030.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174699814","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"272"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"413"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"30604"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30604"}},"frontpage-image":{"data":null}}}],"included":[{"type":"Author","id":"409","attributes":{"slug":"jana-bajzeljrtvslo-si","name":"Jana Bajželj","twitter":"","facebook":"","title":"Urednica uredništva","description":"Prve radijske izkušnje si je pred 27. leti začela nabirati v jutranjem in nočnem programu na Prvem, ki mu ostaja zvesta kot dnevna urednica, voditeljica dnevnega programa, jutranjih svetovalnih servisov in oddaje Med štirimi stenami. Od leta 2009 do 2015 je vodila uredništvo programa za mlade, ki si je prizadevalo nagovarjati mlade poslušalce na inovativen način; z radijskimi delavnicami na osnovnih šolah Radio Hudo! in s polemičnimi oddajami tekmovalnega značaja za srednješolce Gymnasium.eu. Spomladi 2016 je začela pripravljati novo rubriko Podari delovno izkušnjo, v kateri s pozitivnimi zgodbami in izkušnjami razbijajo tabuje, da osebe s posebnimi potrebami ne zmorejo opravljati dela. Po poklicu je univ. dipl. org. dela, je poročena in ima dva otroka. V prostem časa se rada udeležuje tekaških prireditev in zastopa barve ŠKD RTV Slovenija.","image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_2063-360x360.jpg","image-landscape":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_2063-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"413","attributes":{"slug":"jernejka-drolecrtvslo-si","name":"Jernejka Drolec","twitter":"","facebook":"","title":"Novinarka","description":"Jernejka Drolec je rosna otroška leta preživela v dveh idiličnih vasicah v Tuhinjski dolini, najprej pri starih starših v mlinu, nato na kmetiji drugih starih staršev. Osnovno šolo in splošno gimnazijo končala v Kamniku. V dijaških in študentskih letih se precej kulturno udejstvovala v okviru KD Pedenjmožic, nastopala v dramskih igrah, pesniških večerih, recitalih in spektaklih. Po objavi pesmi v skupinski zbirki Tempora mutantur 1 in 2 opustila pisanje poezije. Končala univerzitetni študij zootehnike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Po opravljenih izpitih eno leto poučevala predmet živinoreja na Srednji agroživilski šoli v Ljubljani, nato pa priložnostno opravljala administrativna dela in se poskusila kot spikerka na Radiu Kranj. Na Radiu Slovenija začela v redakciji za poročila o stanju na cestah. Diplomirala leta 1993, s področja genetike in selekcije ovac, pri mentorju prof. dr. Francu Zagožnu in somentorju Dragu Kompanu. Na Radiu Slovenija redno zaposlena od 1993. V notranje politični in gospodarski redakciji pokrivam področje kmetijstva, gozdarstva in prehrane. Prosti čas najraje preživljam v naravi, po možnosti nad 1500 metri nadmorske višine ali ob vodi. Dolgoletna učenka joge. Obiskovalka gora. Vrtičkarica. Zagovornica narave in njenih zakonitosti.","image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2016/06/jernejka-drolec-360x360.jpg","image-landscape":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2016/06/jernejka-drolec-980x551.jpg"}},{"type":"Category","id":"272","attributes":{"wp-id":34,"description":"Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/aktualno/","name":"Aktualno","slug":"aktualno","parent-wp-id":0,"permalink":"aktualno/","show-description":"","show-image":null,"show-no-gradient":false,"broadcast-day":"","broadcast-hour":"","sidebar":"","hide-future":false,"show-removal-notice":false,"format":"wide","collection":false},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"101"}],"meta":{"count":1}}}},{"type":"Category","id":"360","attributes":{"wp-id":126,"description":"Prek radijskih valov v vaše domove pripeljemo dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. ","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/prvi-na-obisku/","name":"Prvi na obisku","slug":"prvi-na-obisku","parent-wp-id":0,"permalink":"prvi-na-obisku/","show-description":"Prek radijskih valov v vaše domove pripeljemo dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. ","show-image":null,"show-no-gradient":false,"broadcast-day":"sreda","broadcast-hour":"11.30","sidebar":"","hide-future":false,"show-removal-notice":false,"format":"wide","collection":false},"relationships":{"show-links":{"data":[],"meta":{"count":0}}}},{"type":"Category","id":"385","attributes":{"wp-id":93,"description":"Aktualna oddaja vsak delovni dan v tednu, v kateri se odzivamo na dogajanje doma in po svetu. Dobra zgodba smo že 43 let. V tem času smo spremljali in komentirali vse pomembnejše teme.","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/studio-ob-17h/","name":"Studio ob 17.00","slug":"studio-ob-17h","parent-wp-id":0,"permalink":"studio-ob-17h/","show-description":"Aktualna oddaja vsak delovni dan v tednu, v kateri se odzivamo na dogajanje doma in po svetu. Dobra zgodba smo že 43 let. V tem času smo spremljali in komentirali vse pomembnejše teme.","show-image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/07/podcast_naslovice_1400x1400_studio17-360x360.jpg","show-no-gradient":false,"broadcast-day":"","broadcast-hour":"","sidebar":"","hide-future":true,"show-removal-notice":false,"format":"square","collection":false},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"14"},{"type":"CategoryShowLink","id":"15"},{"type":"CategoryShowLink","id":"16"},{"type":"CategoryShowLink","id":"79"}],"meta":{"count":4}}}},{"type":"Category","id":"399","attributes":{"wp-id":100,"description":"Spremljamo delo in aktualne probleme na področju pridelave hrane, povezovanje pridelovalcev, prenos znanja v prakso na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane ter predstavljamo projekte za razvoj podeželja.","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/za-nase-kmetovalce/","name":"Za naše kmetovalce","slug":"za-nase-kmetovalce","parent-wp-id":0,"permalink":"za-nase-kmetovalce/","show-description":"Spremljamo delo in aktualne probleme na področju pridelave hrane, povezovanje pridelovalcev, prenos znanja v prakso na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane ter predstavljamo projekte za razvoj podeželja.","show-image":null,"show-no-gradient":false,"broadcast-day":"nedelja","broadcast-hour":"13:20","sidebar":"","hide-future":false,"show-removal-notice":false,"format":"wide","collection":false},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"55"},{"type":"CategoryShowLink","id":"80"}],"meta":{"count":2}}}},{"type":"Media","id":"10792","attributes":{"wp-id":26228,"title":"female European brown bear Ursus arctos eating corn on Rakitna p","caption":"","media-source":"Miha Krofl","media-source-url":"","src-large-url":"//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/04/medved-966x600.jpg","src-small-url":"//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/04/medved-360x215.jpg","src-square-url":"//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/04/medved-360x360.jpg","src-lightbox-url":"//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/04/medved-1024x636.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"17035","attributes":{"wp-id":248069,"title":"cebele","caption":"","media-source":"commons.wikimedia.org","media-source-url":"https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/b/b5/Honey_bee_%28Apis_mellifera%29.jpg","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/05/cebele-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/05/cebele-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/05/cebele-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/05/cebele-1200x800.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"22100","attributes":{"wp-id":288657,"title":"hrana v menzi (2)","caption":"Slovenija, Ljubljana, 04.01.2018, 04. januar 2018\nProstovoljci kuhajo in strezejo hrano v zavodu Pod strehco , Ljudska kuhinja, prehrana, hrana, ilustracija, druzba, sociala,\n Foto:Srdjan Zivulovic/Bobo","media-source":"Srdjan Zivulovic/Bobo","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/02/hrana-v-menzi-2-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/02/hrana-v-menzi-2-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/02/hrana-v-menzi-2-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/02/hrana-v-menzi-2-1200x798.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"30604","attributes":{"wp-id":363108,"title":"uporaba drona v rastlinski proizvodnji","caption":"Matej Knapič s Kmetijskega inštituta Slovenije na poskusnem polju v Mengšu pripravlja dron na vzlet","media-source":"Blaž Grmšek","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/uporaba-drona-v-rastlinski-proizvodnji-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/uporaba-drona-v-rastlinski-proizvodnji-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/uporaba-drona-v-rastlinski-proizvodnji-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/uporaba-drona-v-rastlinski-proizvodnji-1200x676.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"30810","attributes":{"wp-id":364841,"title":"počitnice doma.Ziga Zivulovic jr.BOBO","caption":"Slovenija, Bobovek, 16.07.2019, 16. julij 2019\nNarava, ribnik, rekreacija, plavanje, skakanje v vodo, mladina, igra, voda, sonce, pocitnice, zabava, druzenje\nFoto:Ziga Zivulovic jr./BOBO","media-source":"Ziga Zivulovic jr.BOBO","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/pocitnice-doma-ziga-zivulovic-jr-bobo-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/pocitnice-doma-ziga-zivulovic-jr-bobo-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/pocitnice-doma-ziga-zivulovic-jr-bobo-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/pocitnice-doma-ziga-zivulovic-jr-bobo-1200x801.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"31298","attributes":{"wp-id":373585,"title":"Primož Rifelj, Nina Zrim in tekmovlni konj Iron","caption":"","media-source":"Jernejka Drolec","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/primoz-rifelj-nina-zrim-in-tekmovlni-konj-iron-2-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/primoz-rifelj-nina-zrim-in-tekmovlni-konj-iron-2-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/primoz-rifelj-nina-zrim-in-tekmovlni-konj-iron-2-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/primoz-rifelj-nina-zrim-in-tekmovlni-konj-iron-2-900x1200.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"31455","attributes":{"wp-id":374858,"title":"2020-07-23 krave na paši - foto BOBO","caption":"Slovenija, Žlebe, junij 2020","media-source":"BoBo","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/2020-07-23-krave-na-pasi-foto-bobo-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/2020-07-23-krave-na-pasi-foto-bobo-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/2020-07-23-krave-na-pasi-foto-bobo-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/2020-07-23-krave-na-pasi-foto-bobo-1200x900.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"32116","attributes":{"wp-id":381128,"title":"apple-Pixabay1633661_1920","caption":"","media-source":"Pixabay","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/apple-pixabay1633661_1920-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/apple-pixabay1633661_1920-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/apple-pixabay1633661_1920-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/apple-pixabay1633661_1920-1200x753.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"32250","attributes":{"wp-id":382056,"title":"2020-08-25 zelenjava Jernjeka - foto BoBo","caption":"Slovenija, Novi Sad, 29.02.2020, 29. februar 2020\nNovi Sad, drugo največje mesto v Srbiji, južnobački upravni okraj. Balkan, arhitektura, utrip ulice, večer, Tržnica, market, sadje in zelenjava\nFoto:BOBO","media-source":"BoBo","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/2020-08-25-zelenjava-jernjeka-foto-bobo-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/2020-08-25-zelenjava-jernjeka-foto-bobo-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/2020-08-25-zelenjava-jernjeka-foto-bobo-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/2020-08-25-zelenjava-jernjeka-foto-bobo-1200x800.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"32251","attributes":{"wp-id":382057,"title":"2020-08-25 s17 zelenjava - s17 jernejka","caption":"","media-source":"BoBo","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/2020-08-25-s17-zelenjava-s17-jernejka-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/2020-08-25-s17-zelenjava-s17-jernejka-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/2020-08-25-s17-zelenjava-s17-jernejka-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/2020-08-25-s17-zelenjava-s17-jernejka-1200x900.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"32264","attributes":{"wp-id":382211,"title":"Sadovnjak","caption":"Sadovnjak Resje","media-source":"radioprvi","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/sadovnjak-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/sadovnjak-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/sadovnjak-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/sadovnjak-1200x900.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"32565","attributes":{"wp-id":385103,"title":"2020-09-08 teran pix bobo","caption":"","media-source":"BoBo","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/2020-09-08-teran-pix-bobo-980x551.png","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/2020-09-08-teran-pix-bobo-360x215.png","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/2020-09-08-teran-pix-bobo-360x360.png","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/2020-09-08-teran-pix-bobo-1200x900.png","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"32590","attributes":{"wp-id":385372,"title":"2020-09-09 teran s17 - foto radio slovenija","caption":"","media-source":"Radio Slovenija","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/2020-09-09-teran-s17-foto-radio-slovenija-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/2020-09-09-teran-s17-foto-radio-slovenija-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/2020-09-09-teran-s17-foto-radio-slovenija-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/2020-09-09-teran-s17-foto-radio-slovenija-1200x900.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"32810","attributes":{"wp-id":387402,"title":"prašič, foto Pixabay","caption":"","media-source":"Pixabay","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/prasic-foto-pixabay-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/prasic-foto-pixabay-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/prasic-foto-pixabay-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/prasic-foto-pixabay-1200x1200.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}}],"meta":{"pagination":{"page":1,"pages":16,"count":183}}}