{"links":{"first":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?authors__slug=darja-pograjcrtvslo-si&include=categories%2Cfeatured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=1&page_size=12","last":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?authors__slug=darja-pograjcrtvslo-si&include=categories%2Cfeatured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=44&page_size=12","next":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?authors__slug=darja-pograjcrtvslo-si&include=categories%2Cfeatured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=2&page_size=12","prev":null},"data":[{"type":"Post","id":"140536","attributes":{"wp-id":357561,"date":"2020-05-19T00:36:23+02:00","modified":"2020-05-29T09:54:42+02:00","slug":"svetovalni-servis-1167","post-type":"post","title":"Večina kadilcev začne kaditi pred 18. letom","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/05/svetovalni-servis-1167/","content":"

Delež kadilcev v Sloveniji ostaja okoli četrtine. Ker večina kadilcev začne kaditi pred dopolnjenim 18. letom, ozaveščanje mladih ostaja pomemben element boja proti kajenju. V ponedeljkovem Svetovalnem servisu bomo z Nino Rogelj iz neprofitne, mladinske organizacije Brez izgovora, med drugim govorili o oglaševanju in nemoralnih marketinških prijemih tobačne industrije.

Sodelujte, postavite vprašanje. Odprite Slido v ločenem oknu.

\nS sodelovanjem sprejemate pogoje podjetja Slido. Radio Slovenija vnešenih podatkov ne shranjuje oziroma jih po oddaji dokončno izbriše. Zaradi bontona vas prosimo, da se predstavite vsaj z imenom, ni pa to pogoj za sodelovanje. Preberite tudi pogoje zasebnosti.

","excerpt":"Nina Rogelj: \"Tobačna industrija računa predvsem na mlado generacijo\"","featured-media-id":30271,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"","abovetitle":"","subtitle":"Nina Rogelj: \"Tobačna industrija računa predvsem na mlado generacijo\"","category-text":"False","permalink":"2020/05/svetovalni-servis-1167/","show-start":"2020-06-01T08:05:00+02:00","show-end":"2020-06-01T08:30:00+02:00","audio-length":"","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":null,"instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":null,"embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Sodelujte, postavite vprašanje. Odprite Slido v ločenem oknu.

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"386"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"383"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"30271"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30271"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"140480","attributes":{"wp-id":357335,"date":"2020-05-18T00:34:53+02:00","modified":"2020-05-28T22:07:07+02:00","slug":"7-stran-16","post-type":"post","title":"Catherine Cusset: Tisti, ki smo ga oboževali","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/05/7-stran-16/","content":"

“Kolegi te najprej poskušajo na vse mogoče načine razvedriti, dokler te ne obtožijo, da jim s pogrebnim obrazom kvariš počitnice. Nekega večera na neki tržnici v Firencah zaigrajo sodišče. Izglasujejo, da te bodo izključili s potovanja. Pustijo te na ploščadi pred železniško postajo. Odšli so.” – Catherine Cusset, Tisti, ki smo ga oboževali

Delo Tisti, ki smo ga oboževali je delno avtobiografski roman francoske avtorice Catherine Cusset. Knjiga je v roke mladinske knjižničarke Tamare Jesenovec zašla po naključju; opazila jo je v knjižnici.

“Glavni lik je Thomas Bulot. Francoz, tipičen Parižan, ki uživa življenje, rad ima ženske, vino in dobro hrano. Zaljubljen je v moderno in klasično literaturo. Zelo je osredotočen, da bi prišel na študij literature v Parizu, ampak ni bil sprejet. Zanj in za njegovo mamo je bilo to veliko razočaranje. Ampak to ne pomeni, da je fant obupal. Dobi priložnost in mesto na Kolumbiji v Združenih državah Amerike.”

Roman je, presenetljivo, napisan v drugi osebi:

“Bralci smo načeloma navajeni, da beremo ali v prvi ali tretji osebi. Tukaj pa zgodbo pripoveduje njegova prijateljica. Opisuje torej: “Odprl si vrata in jih potem zaprl.” V bistvu se moramo bralci tega malo navaditi. Ampak zgodba zelo lepo teče, tako da to sploh ni problem.”

$\"\"$

","excerpt":"Roman je napisan v drugi osebi, pripoveduje ga prijateljica glavnega lika","featured-media-id":30265,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"","abovetitle":"","subtitle":"Roman je napisan v drugi osebi, pripoveduje ga prijateljica glavnega lika","category-text":"False","permalink":"2020/05/7-stran-16/","show-start":"2020-05-31T07:30:00+02:00","show-end":"2020-05-31T08:00:00+02:00","audio-length":"","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":null,"instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":null,"embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

“Kolegi te najprej poskušajo na vse mogoče načine razvedriti, dokler te ne obtožijo, da jim s pogrebnim obrazom kvariš počitnice. Nekega večera na neki tržnici v Firencah zaigrajo sodišče. Izglasujejo, da te bodo izključili s potovanja. Pustijo te na ploščadi pred železniško postajo. Odšli so.” – Catherine Cusset, Tisti, ki smo ga oboževali

"},{"kind":"html","content":"

“Glavni lik je Thomas Bulot. Francoz, tipičen Parižan, ki uživa življenje, rad ima ženske, vino in dobro hrano. Zaljubljen je v moderno in klasično literaturo. Zelo je osredotočen, da bi prišel na študij literature v Parizu, ampak ni bil sprejet. Zanj in za njegovo mamo je bilo to veliko razočaranje. Ampak to ne pomeni, da je fant obupal. Dobi priložnost in mesto na Kolumbiji v Združenih državah Amerike.”

"},{"kind":"html","content":"

Roman je, presenetljivo, napisan v drugi osebi:

"},{"kind":"html","content":"

“Bralci smo načeloma navajeni, da beremo ali v prvi ali tretji osebi. Tukaj pa zgodbo pripoveduje njegova prijateljica. Opisuje torej: “Odprl si vrata in jih potem zaprl.” V bistvu se moramo bralci tega malo navaditi. Ampak zgodba zelo lepo teče, tako da to sploh ni problem.”

"},{"kind":"html","content":"

$\"\"$

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"439"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"383"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"30265"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30265"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"140843","attributes":{"wp-id":358779,"date":"2020-05-24T03:31:47+02:00","modified":"2020-05-26T10:39:44+02:00","slug":"torkov-kviz-170","post-type":"post","title":"“Ne kaj, ampak kje je podkast?”","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/05/torkov-kviz-170/","content":"

Podkest, podkast, poddaja ali pododdaja? V naši lektorski službi so se veliko pogovarjali, preverjali različne vire in ugotovili, da se slovenski izraz, ki je bil ponujen, ni uveljavil. Lektorica Saša Grčman:

Nismo želeli vztrajati pri izrazu, ki ne živi, in smo se odločili, da bomo uporabljali podkast. V originalu, v angleščini se zapiše podcast. Mi smo vseeno rekli, da bomo prevzeli s k-jem, torej pri zapisu in govoru: podkast.

Mikrofon ter računalnik ali pametni telefon (zaradi dostopa do spleta) sta dovolj, da doma posnameš svoj podkast. Matej Praprotnik, pomočnik direktorja Radia Slovenija, ki se med drugim ukvarja z digitalnimi storitvami, pove, da je naročnikov na podkaste Radia Slovenija že več kot 65 tisoč. Kateri naši podkasti pa so najbolj poslušani?

Še vedno Radio Ga Ga! Ima več kot deset tisoč poslušalcev oziroma naročnikov. Če vsak naročnik to posluša v dvoje, potem je poslušalcev še toliko več. Največkrat prenesena epizoda je pa Lahko noč, otroci. Predvsem se je v obdobju koronakrize izkazalo, da so starši vse pogosteje posegali po teh vsebinah. Pa recimo informativne oddaje … V enem letu se je število naročnikov na Drugo jutranjo kroniko povečalo za štirikrat.

","excerpt":"V enem letu se je število naročnikov na podkast Druge jutranje kronike povečalo za štirikrat","featured-media-id":30188,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/torkov-kviz/174695628","abovetitle":"","subtitle":"V enem letu se je število naročnikov na podkast Druge jutranje kronike povečalo za štirikrat","category-text":"False","permalink":"2020/05/torkov-kviz-170/","show-start":"2020-05-26T06:45:00+02:00","show-end":"2020-05-26T07:00:00+02:00","audio-length":"725","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2020/05/26/Nekajampakkjejepodkast4771414.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174695628","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Nismo želeli vztrajati pri izrazu, ki ne živi, in smo se odločili, da bomo uporabljali podkast. V originalu, v angleščini se zapiše podcast. Mi smo vseeno rekli, da bomo prevzeli s k-jem, torej pri zapisu in govoru: podkast.

"},{"kind":"html","content":"

Še vedno Radio Ga Ga! Ima več kot deset tisoč poslušalcev oziroma naročnikov. Če vsak naročnik to posluša v dvoje, potem je poslušalcev še toliko več. Največkrat prenesena epizoda je pa Lahko noč, otroci. Predvsem se je v obdobju koronakrize izkazalo, da so starši vse pogosteje posegali po teh vsebinah. Pa recimo informativne oddaje … V enem letu se je število naročnikov na Drugo jutranjo kroniko povečalo za štirikrat.

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"388"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"383"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"30188"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30188"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"140182","attributes":{"wp-id":356480,"date":"2020-05-12T11:30:20+02:00","modified":"2020-05-19T09:09:09+02:00","slug":"torkov-kviz-168","post-type":"post","title":"Svetloba od Sonca do Zemlje potuje 8 minut in 20 sekund","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/05/torkov-kviz-168/","content":"

Sonce je Zemlji najbližja zvezda. “Daleč najbližja,” pove doc. dr. Gregor Skok, meteorolog s Katedre za meteorologijo na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani:

“Naslednja zvezda, po oddaljenosti, je približno 270-tisočkrat dlje stran.”

Od Lune do Zemlje svetloba potuje približno eno sekundo. Za pot od Sonca do Zemlje pa sončni žarki v povprečju potrebujejo 8 minut in 20 sekund. Čeprav Sonce oddaja več vrst sevanja, največ energije odda v obliki elektromagnetnega valovanja.

“Razdalja med Zemljo in Soncem je približno 150 milijonov kilometrov, hitrost svetlobe pa je 300 tisoč km/s in dobimo približno 500 sekund.”

Če ste ljubitelj sončnih žarkov, selitev na južno poloblo ni slaba ideja. V enem letu namreč južna polobla dobi več sončne energije kot naša, severna. To je posledica tega, da je Zemljina orbita okoli Sonca eliptična, še razloži doc. dr. Gregor Skok:

“Ker je zdaj Zemlja najbližje Soncu tam okoli novega leta. Takrat je v resnici tako, da je zaradi nagnjenosti osi vrtenja Zemlje južna polobla bolj kot severna izpostavljena Soncu. Pač tam imajo poletje. To sovpada s tem, da je takrat Zemlja najbližje Soncu. Pol leta pozneje, ko pa je severna polobla izpostavljena, obrnjena bolj proti soncu, je pa ravno Zemlja najdlje od Sonca.”

","excerpt":"V enem letu južna polobla dobi več sončne energije kot severna","featured-media-id":30050,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/torkov-kviz/174693950","abovetitle":"","subtitle":"V enem letu južna polobla dobi več sončne energije kot severna","category-text":"False","permalink":"2020/05/torkov-kviz-168/","show-start":"2020-05-19T06:45:00+02:00","show-end":"2020-05-19T07:00:00+02:00","audio-length":"618","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/05/19/SvetlobaodSoncadoZemljepotuje8minutin10sekund4761666.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174693950","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

Sonce je Zemlji najbližja zvezda. “Daleč najbližja,” pove doc. dr. Gregor Skok, meteorolog s Katedre za meteorologijo na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani:

"},{"kind":"html","content":"

“Naslednja zvezda, po oddaljenosti, je približno 270-tisočkrat dlje stran.”

"},{"kind":"html","content":"

“Razdalja med Zemljo in Soncem je približno 150 milijonov kilometrov, hitrost svetlobe pa je 300 tisoč km/s in dobimo približno 500 sekund.”

"},{"kind":"html","content":"

“Ker je zdaj Zemlja najbližje Soncu tam okoli novega leta. Takrat je v resnici tako, da je zaradi nagnjenosti osi vrtenja Zemlje južna polobla bolj kot severna izpostavljena Soncu. Pač tam imajo poletje. To sovpada s tem, da je takrat Zemlja najbližje Soncu. Pol leta pozneje, ko pa je severna polobla izpostavljena, obrnjena bolj proti soncu, je pa ravno Zemlja najdlje od Sonca.”

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"388"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"383"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"30050"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30050"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"139752","attributes":{"wp-id":355426,"date":"2020-05-05T00:36:22+02:00","modified":"2020-05-18T09:49:29+02:00","slug":"svetovalni-servis-1158","post-type":"post","title":"Možganska kap spremeni življenje bolnikom in svojcem","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/05/svetovalni-servis-1158/","content":"

Možganska kap – en sam trenutek, ki pa lahko življenje bolnika in njegovih svojcev popolnoma spremeni. Prizadene lahko namreč govor, razumevanje, pisanje, branje, ukrade spomin, povzroči težave s sluhom, vidom, celo depresijo. Je tudi tretji vzrok umrljivosti in prvi vzrok invalidnosti pri odraslih. Zato v ponedeljkovem Svetovalnem servisu o dejavnikih tveganja, prvi pomoči ob možganski kapi in rehabilitaciji, z nami bo izr. prof. dr. Janja Pretnar Oblak, dr. med., specialistka nevrologinja s Kliničnega oddelka za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo Nevrološke klinike (UKC Ljubljana).

","excerpt":"O dejavnikih tveganja, prvi pomoči in rehabilitaciji po možganski kapi","featured-media-id":30000,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/svetovalni-servis/174693707","abovetitle":"","subtitle":"O dejavnikih tveganja, prvi pomoči in rehabilitaciji po možganski kapi","category-text":"False","permalink":"2020/05/svetovalni-servis-1158/","show-start":"2020-05-18T08:05:00+02:00","show-end":"2020-05-18T08:30:00+02:00","audio-length":"2370","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/05/18/MoganskakapspremeniivljenjebolnikominsvojcemMMC.PR1.20200518.1.0750.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174693707","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"386"},{"type":"Category","id":"450"}],"meta":{"count":2}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"383"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"30000"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/30000"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"139529","attributes":{"wp-id":354918,"date":"2020-05-01T00:36:32+02:00","modified":"2020-05-14T09:12:07+02:00","slug":"svetovalni-servis-1156","post-type":"post","title":"Strah pred javnim nastopanjem","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/05/svetovalni-servis-1156/","content":"

Ko se znajdemo v situaciji, ki je ne poznamo, se naše telo nanjo fiziološko odzove. Pri javnem nastopanju je to lahko zaradi čakajoče publike še posebej neprijetno. A strah lahko izkoristite za boljši nastop – poveča se namreč koncentracija, nastop pa je lahko bolj dinamičen. O tehnikah sproščanja in napotkih za dober javni nastop v Svetovalnem servisu pove več učitelj javnega nastopanja Zdravko Zupančič. Pokličite nas ali nam pišite po 8h!

","excerpt":"Plitko dihanje, pospešen srčni utrip, potenje rok in cmok v grlu","featured-media-id":29971,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/svetovalni-servis/174692882","abovetitle":"","subtitle":"Plitko dihanje, pospešen srčni utrip, potenje rok in cmok v grlu","category-text":"False","permalink":"2020/04/svetovalni-servis-1156/","show-start":"2020-05-14T08:05:00+02:00","show-end":"2020-05-14T08:30:00+02:00","audio-length":"2032","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/05/14/StrahpredjavnimnastopanjemMMC.PR1.20200514.4.0750.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174692882","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"386"},{"type":"Category","id":"450"}],"meta":{"count":2}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"383"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"29971"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29971"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"139402","attributes":{"wp-id":354560,"date":"2020-04-29T00:35:53+02:00","modified":"2020-05-14T10:44:43+02:00","slug":"torkov-kviz-166","post-type":"post","title":"Rolkanje – subkultura ali olimpijski šport?","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/04/torkov-kviz-166/","content":"

“Surferji so iskali neko alternativo, kako bi se lahko z deskami vozili tudi po suhem. Zgodilo se je, da so se najprej začeli voziti po klancu, nato po različnih bankinah. Potem ko so v tisti zloglasni suši, ki je pestila Kalifornijo v šestdesetih ali sedemdesetih, odkrili tudi bazene, ki takrat niso imeli dovolj vode, se je pa rodilo moderno rolkanje,” začetke rolkanja razloži Iztok Šumatić, predsednik Slovenske rolkarske zveze.

Triki in kombinacije

“Ollie” je osnovni trik oz. manever, pri katerem se odrineš in z rolko skočiš, ne da bi jo prijel.

“Ko se z zadnjo nogo odrineš, s sprednjo nogo potegneš po tem smirkovem papirju – temu mi rečemo grip – izvedeš manever, da potem lahko skočiš ali na robnik ali prek stopnic. Iz tega potem izhajajo vsi moderni triki.”

Medijsko najbolj pokrit trik v zgodovini rolkanja je bil verjetno Hawkov 900-stopinjski obrat, ki ga je izvedel leta 1999 na Igrah X, in sicer po enajstih poskusih. Kakšni so najboljši dosežki danes? Šumatić navede primer:

“Trik na zapornici, kjer je recimo pred kratkim en fant naredil obrat za 1260 stopinj. Še pred nekaj leti je bilo skorajda nepojmljivo razmišljati o takem manevru.”

","excerpt":"Ameriški poklicni rolkar Tony Hawk danes praznuje 52. rojstni dan","featured-media-id":29935,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/torkov-kviz/174692280","abovetitle":"","subtitle":"Ameriški poklicni rolkar Tony Hawk danes praznuje 52. rojstni dan","category-text":"False","permalink":"2020/04/torkov-kviz-166/","show-start":"2020-05-12T06:50:00+02:00","show-end":"2020-05-12T07:00:00+02:00","audio-length":"763","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/05/12/Rolkanje-subkulturaaliolimpijskadisciplina4752384.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174692280","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Triki in kombinacije

"},{"kind":"html","content":"

“Ollie” je osnovni trik oz. manever, pri katerem se odrineš in z rolko skočiš, ne da bi jo prijel.

"},{"kind":"html","content":"

“Ko se z zadnjo nogo odrineš, s sprednjo nogo potegneš po tem smirkovem papirju – temu mi rečemo grip – izvedeš manever, da potem lahko skočiš ali na robnik ali prek stopnic. Iz tega potem izhajajo vsi moderni triki.”

"},{"kind":"html","content":"

“Trik na zapornici, kjer je recimo pred kratkim en fant naredil obrat za 1260 stopinj. Še pred nekaj leti je bilo skorajda nepojmljivo razmišljati o takem manevru.”

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"388"},{"type":"Category","id":"450"}],"meta":{"count":2}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"383"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"29935"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29935"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"139231","attributes":{"wp-id":354148,"date":"2020-04-26T00:35:20+02:00","modified":"2020-05-14T10:58:20+02:00","slug":"kiks-19","post-type":"post","title":"“Tokom” leta je obiskoval tečaj španskega jezika","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/04/kiks-19/","content":"

Pravi in nepravi predlogi

Predlog tekom spada med neprave predloge. Kaj pa sploh so pravi in nepravi predlogi?

Pravi predlogi so besede, ki so kot besedna vrsta vedno samo predlogi. V stavku stojijo pred samostalniki in ne spreminjajo svoje oblike. Manca Černivec, mlada raziskovalka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, razloži s primeroma:

“Svinčnik sem dal na mizo. Svinčnik je na mizi.” Predlog na svoje oblike, kot vidimo, ni spremenil. Samostalnik miza pa jo je.

Nepravi predlogi so besede, ki so “nekoliko bolj nečimrne, saj so želele biti poleg na primer samostalnika tudi predlog,” pove sogovornica.

Večina najbrž ob besedi vrh pomisli na samostalnik moškega spola, ki pomeni najvišjo točko neke vzpetine. V stavku: “Vrh so prekrili črni oblaki.” Če pa rečemo: “Vrh Triglava stoji Aljažev stolp,” pa je beseda vrh predlog.

Tekom ali tokom?

Tekom spada v skupino nepravih predlogov, veže se z rodilnikom. Ker je tujeroden, ga jezikovni standard odsvetuje. Raje uporabite nevtralne izbire:

\n
\n
namesto tekom leta raje uporabite med letom,
\n
namesto tekom treh dni uporabite v treh dneh,
\n
namesto tekom dogodkov uporabite z dogodki.
\n
\n

Tudi beseda tokom je nepravi predlog. Raba pa je še bolj zaznamovana in nenavadna. “Najbrž smo tudi besedo tokom prevzeli iz hrvaščine. Zanimivo je, da tudi hrvaški jezikovni priročniki to besedo v večini kontekstov označujejo za manj primerno in jo nadomeščajo z besedo tijekom,” še konča mlada raziskovalka Manca Černivec.

","excerpt":"Tekom in tokom spadata med neprave predloge, prevzeli smo ju iz hrvaščine","featured-media-id":29911,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/kiks/174692039","abovetitle":"","subtitle":"Tekom in tokom spadata med neprave predloge, prevzeli smo ju iz hrvaščine","category-text":"False","permalink":"2020/04/kiks-19/","show-start":"2020-05-09T07:30:00+02:00","show-end":"2020-05-09T08:00:00+02:00","audio-length":"483","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/05/11/Tokomletajeobiskovalteajpanskegajezika4751054.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174692039","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

Pravi in nepravi predlogi

"},{"kind":"html","content":"

Predlog tekom spada med neprave predloge. Kaj pa sploh so pravi in nepravi predlogi?

"},{"kind":"html","content":"

“Svinčnik sem dal na mizo. Svinčnik je na mizi.” Predlog na svoje oblike, kot vidimo, ni spremenil. Samostalnik miza pa jo je.

"},{"kind":"html","content":"

Nepravi predlogi so besede, ki so “nekoliko bolj nečimrne, saj so želele biti poleg na primer samostalnika tudi predlog,” pove sogovornica.

"},{"kind":"html","content":"

Večina najbrž ob besedi vrh pomisli na samostalnik moškega spola, ki pomeni najvišjo točko neke vzpetine. V stavku: “Vrh so prekrili črni oblaki.” Če pa rečemo: “Vrh Triglava stoji Aljažev stolp,” pa je beseda vrh predlog.

"},{"kind":"html","content":"

Tekom ali tokom?

"},{"kind":"html","content":"

Tekom spada v skupino nepravih predlogov, veže se z rodilnikom. Ker je tujeroden, ga jezikovni standard odsvetuje. Raje uporabite nevtralne izbire:

"},{"kind":"html","content":"

\n
\n
namesto tekom leta raje uporabite med letom,
\n
namesto tekom treh dni uporabite v treh dneh,
\n
namesto tekom dogodkov uporabite z dogodki.
\n
\n

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"436"},{"type":"Category","id":"450"}],"meta":{"count":2}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"383"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"29911"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29911"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"139130","attributes":{"wp-id":353947,"date":"2020-04-24T00:35:35+02:00","modified":"2020-05-07T10:00:33+02:00","slug":"svetovalni-servis-1152","post-type":"post","title":"Stisko doživljajo tudi tisti, ki opažajo nasilje","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/04/svetovalni-servis-1152/","content":"

Ko dom ne predstavlja več varnega zavetja in širjenja tesnobe tudi štiri stene ne morejo ustaviti, se lahko obrnete na Društvo SOS telefon. Žrtve psihičnega, ekonomskega, spolnega in fizičnega nasilja lahko pokličete na telefon, kjer pa sicer v zadnjem času beležijo več stisk tistih, ki opažajo nasilje v svoji bližnji okolici. Zaznali so, da je izolacija povečala že obstoječe duševne stiske in povzročila nove. Prav tako se pojavljajo stiske zaradi nestabilnih finančnih situacij. Več v četrtkovem Svetovalnem Servisu Maja Plaz, predsednica Društva SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja.

","excerpt":"Izolacija je povečala že obstoječe duševne stiske in povzročila nove, stisko predstavljajo tudi nestabilne finančne situacije","featured-media-id":29868,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/svetovalni-servis/174691168","abovetitle":"","subtitle":"Izolacija je povečala že obstoječe duševne stiske in povzročila nove, stisko predstavljajo tudi nestabilne finančne situacije","category-text":"False","permalink":"2020/04/svetovalni-servis-1152/","show-start":"2020-05-07T08:05:00+02:00","show-end":"2020-05-07T08:30:00+02:00","audio-length":"1872","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/05/07/SostelefonMMC.PR1.20200507.4.0750.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174691168","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"386"},{"type":"Category","id":"450"}],"meta":{"count":2}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"383"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"29868"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29868"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"139011","attributes":{"wp-id":353567,"date":"2020-04-22T00:35:40+02:00","modified":"2020-05-06T08:43:32+02:00","slug":"torkov-kviz-165","post-type":"post","title":"Od Pinga do Mikija Mustra","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/04/torkov-kviz-165/","content":"

Nekoč in danes

Osnovni oz. najbolj klasični vrsti animacije sta risana animacija in lutkovni animirani film. Risano animacijo je populariziral Walt Disney s svojim studiem, kjer so postavili standarde. Pogosto se risani animaciji reče kar klasična animacija, razloži Timon Leder, filmski animator in pedagog na Akademiji umetnosti na Univerzi v Novi Gorici:

“Klasični animirani film je v resnici to, kar so včasih delali na papir in potem prepisovali na prosojne folije. Drugi so barvali zadnje strani, zato da so bile barve lepe. Potem je nekdo to snemal pod kamero na ogromni mizi z več stekli in je menjal te slikice, da se je to potem vrtelo na filmskem traku.”

Danes omenjeno mizo nadomešča računalnik. Glavni animator, ki je narisal samo ključne poze, je včasih čakal tudi do dva tedna, da je videl, kako je videti končni gib, danes pa filmski animatorji svoj izdelek spremljajo sproti, med nastajanjem.

Miki Muster, najhitrejši animator

Procesi za vsak animirani film so različni. Gotovo se spomnite animirane serije o pingvinčkih z naslovom Pingu.

“V resnici je imel človek, ki je delal te pingvine in jih animiral, polne police, stotine teh pingvinčkov v milimetrskih premikih, različnih pozah. Slišal sem, da v trenutku, ko je ta človek zbolel – ne vem, ali je celo umrl – niso znali nadaljevati serije. Samo on je namreč vedel, kako jih animirati oz. prestavljati in so preprosto nehali snemati.”

Timon Leder doda še lokalno obarvano zgodbo o Mikiju Mustru. Ko je akademski kipar, ilustrator, animator in legenda slovenskega stripa delal animacije za avstrijske komercialne studie, so se vsi čudili, kako je lahko tako hiter:

“Vsi so mu zavidali, češ, ta Slovenec pa vse naredi trikrat hitreje kot drugi animatorji. Čisto vse je namreč risal sam, brez pomočnikov, neposredno na folije. Vse je naredil v končni obliki in ni potreboval še treh asistentov, ki bi to potem prerisovali za njim.”

$\"\"$

","excerpt":"Filmski animator v 8-urnem delovniku ustvari 5 sekund animacije oziroma 60 posameznih sličic","featured-media-id":29843,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174690569","abovetitle":"","subtitle":"Filmski animator v 8-urnem delovniku ustvari 5 sekund animacije oziroma 60 posameznih sličic","category-text":"False","permalink":"2020/04/torkov-kviz-165/","show-start":"2020-05-05T06:50:00+02:00","show-end":"2020-05-05T07:00:00+02:00","audio-length":"706","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/05/05/OdPingadoMikijaMustra4739457.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174690569","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

Nekoč in danes

"},{"kind":"html","content":"

“Klasični animirani film je v resnici to, kar so včasih delali na papir in potem prepisovali na prosojne folije. Drugi so barvali zadnje strani, zato da so bile barve lepe. Potem je nekdo to snemal pod kamero na ogromni mizi z več stekli in je menjal te slikice, da se je to potem vrtelo na filmskem traku.”

"},{"kind":"html","content":"

Miki Muster, najhitrejši animator

"},{"kind":"html","content":"

Procesi za vsak animirani film so različni. Gotovo se spomnite animirane serije o pingvinčkih z naslovom Pingu.

"},{"kind":"html","content":"

“V resnici je imel človek, ki je delal te pingvine in jih animiral, polne police, stotine teh pingvinčkov v milimetrskih premikih, različnih pozah. Slišal sem, da v trenutku, ko je ta človek zbolel – ne vem, ali je celo umrl – niso znali nadaljevati serije. Samo on je namreč vedel, kako jih animirati oz. prestavljati in so preprosto nehali snemati.”

"},{"kind":"html","content":"

“Vsi so mu zavidali, češ, ta Slovenec pa vse naredi trikrat hitreje kot drugi animatorji. Čisto vse je namreč risal sam, brez pomočnikov, neposredno na folije. Vse je naredil v končni obliki in ni potreboval še treh asistentov, ki bi to potem prerisovali za njim.”

"},{"kind":"html","content":"

$\"\"$

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"388"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"383"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"29843"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29843"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"138840","attributes":{"wp-id":353132,"date":"2020-04-19T00:35:50+02:00","modified":"2020-05-04T09:43:18+02:00","slug":"kiks-18","post-type":"post","title":"Imam “par” parov nogavic","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/04/kiks-18/","content":"

Sosed se je pohvalil, da je kupil par nogavic.

Na kaj ste pomislili najprej? Da je sosed kupil samo en par nogavic (oz. dve nogavici) ali da je kupil samo par nogavic (oz. nekaj nogavic)? Prof. dr. Andreja Žele s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU pojasnjuje s podobnim primerom:

Če rečemo “ima par parov nogavic”, vsi razumemo, da ima nekaj parov nogavic. To pomeni, da če rečemo “ima par parov nogavic”, je enkrat par rabljen kot neka majhna, neopredeljena količina in je rabljen namesto besedice nekaj, koliko. Drugi par pa označuje izraz, enoto, sestavljeno iz dveh manjših enot. Torej enoto, ki ima vrednost števila dve.

Par je torej korekten izraz za število dve – skupino dveh ljudi ali dveh enot – in hkrati izraz za nekaj manj konkretnega, za nedoločeno količino nečesa. Ker je ta nedoločena, neopredeljena količina čustveno obarvana, jo uporabljamo v bolj sproščeni pogovorni rabi.

“Podobno kot par pa se vede tudi ducat,” še doda Andreja Žele:

Imamo ducat stvari, nekih enot, v pomenu 12. Iz tega pa lahko izpeljemo recimo “na ducate imam tega”, kar pa pomeni veliko. Ta na, to je čustvena, pogovorna raba.

","excerpt":"Beseda par je izraz za število dve, je pa tudi (pogovorni) izraz za majhno, neopredeljeno količino","featured-media-id":29791,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/kiks/174689770","abovetitle":"","subtitle":"Beseda par je izraz za število dve, je pa tudi (pogovorni) izraz za majhno, neopredeljeno količino","category-text":"False","permalink":"2020/04/kiks-18/","show-start":"2020-05-02T07:30:00+02:00","show-end":"2020-05-02T08:00:00+02:00","audio-length":"331","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/04/30/Imamparparovnogavic4735702.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174689770","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

Sosed se je pohvalil, da je kupil par nogavic.

"},{"kind":"html","content":"

Če rečemo “ima par parov nogavic”, vsi razumemo, da ima nekaj parov nogavic. To pomeni, da če rečemo “ima par parov nogavic”, je enkrat par rabljen kot neka majhna, neopredeljena količina in je rabljen namesto besedice nekaj, koliko. Drugi par pa označuje izraz, enoto, sestavljeno iz dveh manjših enot. Torej enoto, ki ima vrednost števila dve.

"},{"kind":"html","content":"

“Podobno kot par pa se vede tudi ducat,” še doda Andreja Žele:

"},{"kind":"html","content":"

Imamo ducat stvari, nekih enot, v pomenu 12. Iz tega pa lahko izpeljemo recimo “na ducate imam tega”, kar pa pomeni veliko. Ta na, to je čustvena, pogovorna raba.

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"436"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"383"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"29791"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29791"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"138594","attributes":{"wp-id":352431,"date":"2020-04-15T00:35:43+02:00","modified":"2020-04-21T10:31:24+02:00","slug":"drugi-pogled-228","post-type":"post","title":"Francisco Tomsich se je vrnil v deželo, ki sta jo njegova babica in dedek zapustila","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/04/drugi-pogled-228/","content":"

Francisco Tomsich težko opredeli, kje je njegov dom. Mladost je preživel v Urugvaju, poklicna pot pa ga je vodila po vsej Evropi. Čeprav je ideja o življenju v Sloveniji v njegovih mislih dolgo zorela, je dokončno dozorela pred približno sedmimi leti – takrat je živel v Franciji in si medtem uredil slovensko državljanstvo. Ima slovenske prednike:

“Moja babica Karolina je bila iz Koritnice, dedek pa iz Bača. To sta vasi med Pivko in Ilirsko Bistrico. Po 1. svetovni vojni sta z ladjo iz Trsta odpotovala v Urugvaj.”

Urugvajska kultura je mešanica španske in italijanske s portugalskimi vplivi. Slovenski karakter je Urugvajcem precej neznan, morda celo eksotičen. Imamo pa nekaj skupnega – obe državi sta majhni:

“Zaradi te majhnosti se je pri obeh narodih razvil občutek ponosa, še posebej na literaturo in jezik.”

","excerpt":"Umetnik iz Urugvaja ima slovenske korenine","featured-media-id":29647,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/drugi-pogled/174427174","abovetitle":"","subtitle":"Umetnik iz Urugvaja ima slovenske korenine","category-text":"False","permalink":"2020/04/drugi-pogled-228/","show-start":"2020-04-28T07:40:00+02:00","show-end":"2020-04-28T07:48:00+02:00","audio-length":"412","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive03/2016/09/20/FranciscoTomsichMMC.PR1.20160920.2.0740.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174427174","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Moja babica Karolina je bila iz Koritnice, dedek pa iz Bača. To sta vasi med Pivko in Ilirsko Bistrico. Po 1. svetovni vojni sta z ladjo iz Trsta odpotovala v Urugvaj.”

"},{"kind":"html","content":"

“Zaradi te majhnosti se je pri obeh narodih razvil občutek ponosa, še posebej na literaturo in jezik.”

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"292"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"365"},{"type":"Author","id":"383"}],"meta":{"count":2}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"29647"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/29647"}},"frontpage-image":{"data":null}}}],"included":[{"type":"Author","id":"365","attributes":{"slug":"andreja-gradisarrtvslo-si","name":"Andreja Gradišar","twitter":"","facebook":"","title":"Novinarka","description":"Andreja Gradišar se je radijski ekipi Prvega pridružila med študijem na Fakulteti za družbene vede aprila 2012, že prej pa si je nekaj medijskih izkušenj nabrala v različnih zasavskih medijih. Radijska pot jo je najprej vodila v Uredništvo programa za mlade, kjer se je, tako kot skoraj vsak začetnik, kalila s snemanjem anket ter kot asistentka pri izvedbi otroških in mladinskih oddaj. Prvič je pred mikrofon v radijski studio sedla po opravljeni govorni šoli julija 2014 in odvodila svojo prvo oddajo Radijski ringaraja, ki jo z veseljem pripravlja še danes. Stik z otroki in njihov odnos do radia sta jo spodbudila, da se je tej temi podrobneje posvetila v magistrski nalogi z naslovom Radijsko novinarstvo za otroke: primer 1. programa Radia Slovenija. Trenutno je del Uredništva dnevno-aktualnega programa in tako pripravlja aktualne prispevke, oddaje kot so Svetovalni servis, Drugi pogled, Med štirimi stenami, Možgani na dlani, vodi tudi jutranji in nočni program. Zanimajo jo sociala, zgodbe t. i. malih ljudi, potovanja, živali in Bližnji vzhod.","image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_1824-360x360.jpg","image-landscape":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_1824-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"383","attributes":{"slug":"darja-pograjcrtvslo-si","name":"Darja Pograjc","twitter":"@darjapograjc","facebook":"https://www.facebook.com/darja.pograjc","title":"Novinarka","description":"Darja Pograjc je na radio zašla med študijem in najprej kot asistentka režije spoznala jutranji program. Med študijem je kot stalna honorarna sodelavka pripravljala prispevke, reportaže, oddaje in vodila jutranji ter nočni program. Danes je kot novinarka in voditeljica zaposlena v Dnevno-aktualnem uredništvu Prvega programa. Redno spremlja odmevne tuje in alternativne domače novinarske prakse, kar ji omogoča kritičen pogled na slovenski medijski prostor. Zanimajo jo družbena gibanja in iniciative, med njenimi nočnimi gosti pa boste pogosto našli sogovornike, ki razmišljajo izven okvirov trenutno sprejetih družbenih norm.","image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_1778-360x360.jpg","image-landscape":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_1778-980x551.jpg"}},{"type":"Category","id":"292","attributes":{"wp-id":240,"description":"Pogled na Slovenijo ni nujno zelene barve. Kaj o Slovencih pravijo tisti, ki so svoj drugi dom spremenili v prvega?","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/drugi_pogled/","name":"Drugi pogled","slug":"drugi_pogled","parent-wp-id":0,"permalink":"drugi_pogled/","show-description":"Pogled na Slovenijo ni nujno zelene barve. Kaj o Slovencih pravijo tisti, ki so svoj drugi dom spremenili v prvega?","show-image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/podcast_naslovice_1400x1400_px-drugi-pogled2-360x360.jpg","show-no-gradient":false,"broadcast-day":"torek","broadcast-hour":"7.40","sidebar":"","hide-future":true,"show-removal-notice":false,"format":"square"},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"41"},{"type":"CategoryShowLink","id":"73"}],"meta":{"count":2}}}},{"type":"Category","id":"386","attributes":{"wp-id":94,"description":"Strokovnjaki z najrazličnejših področij odgovarjajo na vaša vprašanja vsak delavnik med 8.05 in 8.30. Naši kontakti so 01/475-22-22, radioprvi@rtvslo.si ali 041-3000-07 za SMS, ki ga začnete z besedo PRVI.","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/svetovalni-servis/","name":"Svetovalni servis","slug":"svetovalni-servis","parent-wp-id":0,"permalink":"svetovalni-servis/","show-description":"Strokovnjaki z najrazličnejših področij odgovarjajo na vaša vprašanja vsak delavnik med 8.05 in 8.30. Naši kontakti so 01/475-22-22, radioprvi@rtvslo.si ali 041-3000-07 za SMS, ki ga začnete z besedo PRVI.","show-image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/01/svetovalni-servis-1400x1400_px30-360x360.jpg","show-no-gradient":false,"broadcast-day":"","broadcast-hour":"","sidebar":"","hide-future":true,"show-removal-notice":false,"format":"square"},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"40"},{"type":"CategoryShowLink","id":"88"}],"meta":{"count":2}}}},{"type":"Category","id":"388","attributes":{"wp-id":369,"description":"Zakaj se torku reče torek? Zakaj obstaja roza torek, črni torek, pustni torek in super torek? Na najbolj produktiven dan v tednu se gremo na Prvem ob 6.45 kviz. Torkov kviz. ","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/torkov-kviz/","name":"Torkov kviz","slug":"torkov-kviz","parent-wp-id":0,"permalink":"torkov-kviz/","show-description":"Zakaj se torku reče torek? Zakaj obstaja roza torek, črni torek, pustni torek in super torek? Na najbolj produktiven dan v tednu se gremo na Prvem ob 6.45 kviz. Torkov kviz. ","show-image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/podcast_naslovice_1400x1400_px-torkov-kviz2-360x360.jpg","show-no-gradient":false,"broadcast-day":"torek","broadcast-hour":"6.45","sidebar":"","hide-future":true,"show-removal-notice":false,"format":"square"},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"120"}],"meta":{"count":1}}}},{"type":"Category","id":"436","attributes":{"wp-id":497,"description":"Kratka informativna koristna slovenščina","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/kiks/","name":"KiKs","slug":"kiks","parent-wp-id":0,"permalink":"kiks/","show-description":"Kratka informativna koristna slovenščina","show-image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/01/kiks-naslovna-2.png","show-no-gradient":false,"broadcast-day":"sobota","broadcast-hour":"7:30","sidebar":"","hide-future":true,"show-removal-notice":false,"format":"wide"},"relationships":{"show-links":{"data":[],"meta":{"count":0}}}},{"type":"Category","id":"439","attributes":{"wp-id":503,"description":"Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/7stran/","name":"7. stran","slug":"7stran","parent-wp-id":0,"permalink":"7stran/","show-description":"Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.","show-image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/sedma-stran.png","show-no-gradient":false,"broadcast-day":"nedelja","broadcast-hour":"7.30","sidebar":"","hide-future":true,"show-removal-notice":false,"format":"wide"},"relationships":{"show-links":{"data":[],"meta":{"count":0}}}},{"type":"Category","id":"450","attributes":{"wp-id":517,"description":"Vsak dan prehitimo sončni vzhod.","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/jutro/","name":"Jutro","slug":"jutro","parent-wp-id":0,"permalink":"jutro/","show-description":"Vsak dan prehitimo sončni vzhod.","show-image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/coffee-1209090_1920.png","show-no-gradient":false,"broadcast-day":"vsak dan","broadcast-hour":"5.00–9.00","sidebar":"","hide-future":false,"show-removal-notice":false,"format":"wide"},"relationships":{"show-links":{"data":[],"meta":{"count":0}}}},{"type":"Media","id":"29647","attributes":{"wp-id":353434,"title":"20160916_103931-680×1024","caption":"","media-source":"Darja Pograjc","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/20160916_103931-680x1024-e1587457199313-680x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/20160916_103931-680x1024-e1587457199313-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/20160916_103931-680x1024-e1587457199313-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/20160916_103931-680x1024-e1587457199313.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29791","attributes":{"wp-id":354809,"title":"funny-629675_1920","caption":"","media-source":"SnapwireSnaps ","media-source-url":"https://pixabay.com/photos/funny-socks-colorful-pants-fashion-629675/","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/funny-629675_1920-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/funny-629675_1920-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/funny-629675_1920-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/funny-629675_1920-1200x800.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29843","attributes":{"wp-id":355336,"title":"MH_char-dev_05_TL_03","caption":"","media-source":"Mišja hiša, model likov za novi risani animirani film v nastajanju, (c) Timon Leder, Invida","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/mh_char-dev_05_tl_03-e1588589881237-980x551.png","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/mh_char-dev_05_tl_03-e1588589881237-360x215.png","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/mh_char-dev_05_tl_03-e1588589881237-360x360.png","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/mh_char-dev_05_tl_03-e1588589881237-977x1200.png","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29868","attributes":{"wp-id":355615,"title":"people-2592030_1920","caption":"","media-source":"StockSnap","media-source-url":"https://pixabay.com/photos/people-women-cry-couch-sofa-2592030/","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/people-2592030_1920-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/people-2592030_1920-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/people-2592030_1920-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/people-2592030_1920-1200x801.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29911","attributes":{"wp-id":356006,"title":"person-984236_1920","caption":"","media-source":"Free-Photos","media-source-url":"https://pixabay.com/photos/person-reading-studyin-bed-books-984236/","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/person-984236_1920-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/person-984236_1920-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/person-984236_1920-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/person-984236_1920-1200x675.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29935","attributes":{"wp-id":356364,"title":"skateboarding-1149505_1920","caption":"","media-source":"Free-Photos","media-source-url":"https://pixabay.com/photos/skateboarding-sunset-outdoor-young-1149505/","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/skateboarding-1149505_1920-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/skateboarding-1149505_1920-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/skateboarding-1149505_1920-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/skateboarding-1149505_1920-1200x800.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"29971","attributes":{"wp-id":356699,"title":"audio-2941753_1920","caption":"","media-source":"freestocks-photos","media-source-url":"https://pixabay.com/photos/audio-concert-mic-microphone-music-2941753/","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/audio-2941753_1920-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/audio-2941753_1920-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/audio-2941753_1920-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/audio-2941753_1920-1200x800.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"30000","attributes":{"wp-id":357013,"title":"Brez naslova","caption":"","media-source":"Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije","media-source-url":"https://www.grominute.si/?t=0700000","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/brez-naslova-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/brez-naslova-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/brez-naslova-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/brez-naslova-1200x860.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"30050","attributes":{"wp-id":357493,"title":"grass-455753_1920","caption":"","media-source":"Free-Photos","media-source-url":"https://pixabay.com/photos/grass-lawn-green-summer-nature-455753/","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/grass-455753_1920-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/grass-455753_1920-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/grass-455753_1920-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/grass-455753_1920-1200x797.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"30188","attributes":{"wp-id":359118,"title":"microphone-338481_1920","caption":"","media-source":"TheAngryTeddy","media-source-url":"https://pixabay.com/photos/microphone-audio-computer-338481/","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/microphone-338481_1920-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/microphone-338481_1920-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/microphone-338481_1920-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/microphone-338481_1920-1200x797.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"30265","attributes":{"wp-id":359757,"title":"20200528_181352","caption":"","media-source":"Prvi","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/20200528_181352-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/20200528_181352-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/20200528_181352-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/20200528_181352-1200x795.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"30271","attributes":{"wp-id":359913,"title":"fire-1899824_1920","caption":"","media-source":"HG-Fotografie","media-source-url":"https://pixabay.com/photos/fire-smoke-match-burn-ignition-1899824/","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/fire-1899824_1920-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/fire-1899824_1920-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/fire-1899824_1920-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/fire-1899824_1920-1200x799.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}}],"meta":{"pagination":{"page":1,"pages":44,"count":523}}}