{"links":{"first":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?authors__slug=cirila-stuberrtvslo-si&include=categories%2Cfeatured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=1&page_size=12","last":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?authors__slug=cirila-stuberrtvslo-si&include=categories%2Cfeatured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=16&page_size=12","next":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/post?authors__slug=cirila-stuberrtvslo-si&include=categories%2Cfeatured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=2&page_size=12","prev":null},"data":[{"type":"Post","id":"147689","attributes":{"wp-id":385713,"date":"2020-09-11T00:31:20+02:00","modified":"2020-09-24T12:51:03+02:00","slug":"storz-201","post-type":"post","title":"Jure Černič","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/09/storz-201/","content":"

Da upokojenca Jureta Černiča ni skoraj nikoli doma, so nam povedali družinski izdajalci. Če ni na telovadbi, prepeva v partizanskem pevskem zboru ali pa je skočil na odbojko. Je avtor nekaj literarnih del za mladino, tudi zbirke pravljic in slikanic. Mimogrede napiše kratko zgodbo in za zadnjo, ki jo je poslal na literarni natečaj programa ARS, je pred dnevi prejel prvo nagrado. To pa še ni vse. Začel se je učiti igranja na klavir.

Za vse, ki vas zanima prvonagrajena zgodba letošnjega natečaja za kratko zgodbo programa Ars, prilagamo povezavo nanjo.

","excerpt":"Poleg vsega, kar počne, se je začel učiti še klavirja","featured-media-id":32896,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/storz/174720217","abovetitle":"","subtitle":"Poleg vsega, kar počne, se je začel učiti še klavirja","category-text":"False","permalink":"2020/09/storz-201/","show-start":"2020-09-24T10:30:00+02:00","show-end":"2020-09-24T11:00:00+02:00","audio-length":"1269","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/09/24/JureerniMMC.PR1.20200924.4.1030.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174720217","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Za vse, ki vas zanima prvonagrajena zgodba letošnjega natečaja za kratko zgodbo programa Ars, prilagamo povezavo nanjo.

"},{"kind":"html","content":"

Vlak ob 6.15

Oglasil se je poslušalec, ki je želel ostati anonimen in nam povedal, da se tudi po preboleli bolezni covid-19 zaradi še vedno pozitivnih testov že en mesec ne more vrniti v službo. Njegov delodajalec namreč po 14-dnevni karanteni zahteva negativen test. Pozanimali smo se, kaj o tem meni stroka, in ali je res, da bi tako pozitivno testiran poslušalec lahko ogrožal svoje sodelavce.

Dr. Andrej Golle, NLOZH:

Virusno RNK pri večini primerov lahko dokažemo do konca 2 tedna po pojavu simptomov, v nekaterih redkejših primerih pa še dlje, lahko tudi do 28 dni. Sam dokaz virusne RNK ne pomeni, da je bolnik kužen, test potrjuje prisotnost virusnega dednega materiala, ne pa \"živega\" (viabilnega) virusa. Po podatkih SZO traja predvideno obdobje kužnosti pri bolnikih z blago in zmerno obliko 7 do 12, pri bolnikih s hudo obliko bolezni pa 7 do 14 ni. Tako praviloma bolnik 14 dni po pojavu bolezenskih znakov ni več kužen. Zaradi navedenega, se ko je enkrat okužba potrjena, za oceno kužnosti ne priporoča ponavljanje molekularnega testiranja. Navedeni roki veljajo za bolnike, ki so imunsko kompetentni, pri bolnikih z motnjami imunosti še ni dovolj podatkov za oceno trajanja kužnosti.

Epidemiološka priporočila.

","excerpt":"Prisotnost RNK virusa SARS-COV-2 po preboleli bolezni ne pomeni, da je bolnik kužen.","featured-media-id":32727,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174718379","abovetitle":"","subtitle":"Prisotnost RNK virusa SARS-COV-2 po preboleli bolezni ne pomeni, da je bolnik kužen.","category-text":"False","permalink":"2020/09/pozitiven-test-po-preboleli-bolezni-covid-19/","show-start":"2020-09-16T14:30:00+02:00","show-end":"2020-09-16T14:36:00+02:00","audio-length":"345","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/09/16/Pozitiventestnasars-cov-2poprebolelibolezni4901649.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174718379","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Dr. Andrej Golle, NLOZH:

"},{"kind":"html","content":"

Virusno RNK pri večini primerov lahko dokažemo do konca 2 tedna po pojavu simptomov, v nekaterih redkejših primerih pa še dlje, lahko tudi do 28 dni. Sam dokaz virusne RNK ne pomeni, da je bolnik kužen, test potrjuje prisotnost virusnega dednega materiala, ne pa \"živega\" (viabilnega) virusa. Po podatkih SZO traja predvideno obdobje kužnosti pri bolnikih z blago in zmerno obliko 7 do 12, pri bolnikih s hudo obliko bolezni pa 7 do 14 ni. Tako praviloma bolnik 14 dni po pojavu bolezenskih znakov ni več kužen. Zaradi navedenega, se ko je enkrat okužba potrjena, za oceno kužnosti ne priporoča ponavljanje molekularnega testiranja. Navedeni roki veljajo za bolnike, ki so imunsko kompetentni, pri bolnikih z motnjami imunosti še ni dovolj podatkov za oceno trajanja kužnosti.

"},{"kind":"html","content":"

Epidemiološka priporočila.

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"272"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"379"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"32727"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/32727"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"147332","attributes":{"wp-id":384254,"date":"2020-09-04T13:00:18+02:00","modified":"2020-09-04T13:04:09+02:00","slug":"prispevek-oddajnikov-in-zvez-k-javnemu-servisu-rtv-je-bistven","post-type":"post","title":"Prispevek Oddajnikov in zvez k javnemu servisu RTV je bistven","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/09/prispevek-oddajnikov-in-zvez-k-javnemu-servisu-rtv-je-bistven/","content":"

Organizacijska enota Oddajniki in zveze, ki ima 206 oddajnih objektov po vsej Sloveniji, je del RTV Slovenija. Vidnost, slišnost programov RTV Slovenija v geografskem obsegu, ki ga določa zakon, so dolžni zagotavljati pri Oddajnikih in zvezah in še marsikaj. O tem smo se pogovarjali z Miranom Dolencem, direktorjem OE Oddajniki in zveze. Vidnost in slišnost seveda nikakor ni vse, za kar skrbijo v tej organizacijski enoti.

","excerpt":"V mnogih evropskih državah so javne RTV hiše vključene v lastništvo podjetja, ki skrbi za oddajnike in zveze","featured-media-id":25202,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174715804","abovetitle":"","subtitle":"V mnogih evropskih državah so javne RTV hiše vključene v lastništvo podjetja, ki skrbi za oddajnike in zveze","category-text":"False","permalink":"2020/09/prispevek-oddajnikov-in-zvez-k-javnemu-servisu-rtv-je-bistven/","show-start":"2020-09-04T16:30:00+02:00","show-end":"2020-09-04T16:50:00+02:00","audio-length":"546","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/09/04/PrispevekOddajnikovinzvezkjavnemuservisuRTVjebistven4886582.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174715804","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"272"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"379"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"25202"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/25202"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"147330","attributes":{"wp-id":384246,"date":"2020-09-04T12:40:29+02:00","modified":"2020-09-04T12:40:29+02:00","slug":"nova-radijska-nadaljevanka-za-vse-12","post-type":"post","title":"Nova radijska nadaljevanka za vse 12+","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/09/nova-radijska-nadaljevanka-za-vse-12/","content":"

Nadaljevanka Kot v filmu je nastajala točno leto dni v produkciji Uredništva igranega programa Radia Slovenija. Posneta maja in v grobem postprodukcijsko obdelana jeseni leta 2019. Dokončana pa maja 2020. Gre za najobsežnejšo igrano produkcijo Radia Slovenija v zadnjih letih. Zelo redko se zgodi, da se posnamejo radijske nadaljevanke za mlade poslušalce. Nastopilo je 14 igralcev, 7 dramskih in 7 zdaj že bivših učencev z OŠ Prežihovega Voranca iz Ljubljane, kjer je bila nadaljevanka deloma tudi posneta.

Prvi del z naslovom Jaz in moja družina bo na sporedu v nedeljo, 6.septembra 2020 ob 8.05 na Prvem.

","excerpt":"Roman Kot v filmu Vinka Möderndorferja je bil večkrat nagrajen","featured-media-id":32479,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174715802","abovetitle":"","subtitle":"Roman Kot v filmu Vinka Möderndorferja je bil večkrat nagrajen","category-text":"False","permalink":"2020/09/nova-radijska-nadaljevanka-za-vse-12/","show-start":"2020-09-04T11:30:00+02:00","show-end":null,"audio-length":"912","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/09/04/Radijskaigraivljenjekotvfilmu4886597.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174715802","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Prvi del z naslovom Jaz in moja družina bo na sporedu v nedeljo, 6.septembra 2020 ob 8.05 na Prvem.

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"272"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"379"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"32479"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/32479"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"145397","attributes":{"wp-id":376483,"date":"2020-07-31T00:31:07+02:00","modified":"2020-08-14T11:28:35+02:00","slug":"storz-53","post-type":"post","title":"Mladinska delovna brigada: \"Dobesedno jokal si vsakič, ko si se spomnil, kako je bilo lepo.\"","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/07/storz-53/","content":"

Marina Aparnik je pedagoginja, zborovodja in glasbenica, potomka stare kamniške družine fotografov in glasbenikov, ki še vedno deluje v Delavsko kulturnem društvu Solidarnost, ki ima prostore nad tamkajšnjo kavarno Veronika. Cirila Štuber jo je povabila pred mikrofon zaradi še vedno živih spominov na mladinske delovne brigade, ki se jih je udeležila v študentskih časih.

","excerpt":"\"Ne bi ponovila, ker ne bi bilo nikoli več tako, kot je bilo, ampak v spominih pa velikokrat ponavljam.\"","featured-media-id":31902,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/storz/174711551","abovetitle":"","subtitle":"\"Ne bi ponovila, ker ne bi bilo nikoli več tako, kot je bilo, ampak v spominih pa velikokrat ponavljam.\"","category-text":"False","permalink":"2020/07/storz-53/","show-start":"2020-08-13T10:30:00+02:00","show-end":"2020-08-13T11:00:00+02:00","audio-length":"1670","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/08/13/MARINAAPARNIKMMC.PR1.20200813.4.1030.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174711551","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

Sprememba frekvence za sprejem televizijskega programa prek satelita, okrepitev signala z oddajnikov Nanos in Pohorje, izboljšanje pokritosti z FM signalom, so spremembe, ki prihajajo iz službe Oddajnikov in zvez RTV Slovenija. Kako se obnesejo posodobitve, ali smo že dovolj dobro seznanjeni z njimi in tudi, kako delujejo stari sistemi, v četrtkovem Svetovalnem servisu sprašujemo mag. Bojana Ramšaka, vodjo razvoja pri Oddajnikih in zvezah RTV Slovenija.

","excerpt":"Od 21. decembra 2020 bodo v Evropski uniji vsi novi avtomobili opremljeni z digitalnimi radijskimi sprejemniki DAB+","featured-media-id":31901,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/svetovalni-servis/174711538","abovetitle":"","subtitle":"Od 21. decembra 2020 bodo v Evropski uniji vsi novi avtomobili opremljeni z digitalnimi radijskimi sprejemniki DAB+","category-text":"False","permalink":"2020/07/svetovalni-servis-641/","show-start":"2020-08-13T08:05:00+02:00","show-end":"2020-08-13T08:30:00+02:00","audio-length":"2020","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/08/13/SvetovalniservisMMC.PR1.20200813.4.0750.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174711538","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"386"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"379"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"31901"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/31901"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"145954","attributes":{"wp-id":378691,"date":"2020-08-10T17:34:07+02:00","modified":"2020-08-10T17:34:57+02:00","slug":"belorusija-se-naprej-v-primezu-aleksandra-lukasenka","post-type":"post","title":"Belorusija še naprej v primežu Aleksandra Lukašenka","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/08/belorusija-se-naprej-v-primezu-aleksandra-lukasenka/","content":"

Rezultati beloruskih volitev so pričakovani. Aleksander Lukašenko je dobil več kot 80% glasov, največja opozicijska nasprotnica Svetlana Tihanovska pa niti 10%. Medtem ko sta Lukašenku čestitala za zmago ruski in kitajski kolega, so nekateri evropski politiki podvomili v svobodne in pravične volitve tudi zato, ker je bilo onemogočeno sodelovanje evropskim opazovalcem. Belorusija jim je namreč prepozno poslala vabilo.

Množične demonstracije, ki jih država zatira z brutalnim nasiljem, so dodatno sprožile dvom v rezultat, saj je videti, da ima Svetlana Tihanovska precej večjo podporo kot se to kaže v volilnem rezultatu. Zanimiva je tudi vloga opozicijske vodje Svetlane Tihanovske, ki je to postala po spletu okoliščin in ki sploh ni nameravala prevzeti oblasti. Njen cilj po zmagi je bil razpisati svobodne in pravične volitve. O nedeljskih volitvah v Belorusiji se je Cirila Štuber pogovarjala z Miho Lamprehtom.

","excerpt":"Volitvam so sledili protesti, na katerih je policija pridržala 3000 ljudi, od teh 1000 v Minsku","featured-media-id":31875,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174711061","abovetitle":"","subtitle":"Volitvam so sledili protesti, na katerih je policija pridržala 3000 ljudi, od teh 1000 v Minsku","category-text":"False","permalink":"2020/08/belorusija-se-naprej-v-primezu-aleksandra-lukasenka/","show-start":"2020-08-10T16:30:00+02:00","show-end":"2020-08-10T16:45:00+02:00","audio-length":"936","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/08/10/Belorusija4859755.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174711061","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"272"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"379"},{"type":"Author","id":"634"}],"meta":{"count":2}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"31875"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/31875"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"145947","attributes":{"wp-id":378637,"date":"2020-08-10T14:08:40+02:00","modified":"2020-08-10T14:09:35+02:00","slug":"velike-razlike-v-cenah-razkuzil","post-type":"post","title":"Velike razlike v cenah razkužil","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/08/velike-razlike-v-cenah-razkuzil/","content":"

Pri Zvezi potrošnikov Slovenije so nedavno objavili test izdelkov za razkuževanje rok, ki so se za namen zaščite pred okužbo z novim koronavirusom pojavili v mnogih nakupovalnih košaricah. Ugotovili so, da so cene visoke, označevanje izdelkov pa ni vedno najbolj jasno in razumljivo. Preverili so tudi vsebnost količine alkohola v razkužilih, pri katerih je na embalaži navedeno, da je aktivna učinkovina alkohol. Test so opravili na 15-ih razkužilih, ki jih lahko kupimo v trgovinah, drogerijah in na bencinskih črpalkah.

Urša Šmid Božičevič iz Zveze potrošnikov Slovenije opozarja na velike razlike v cenah posameznih razkužil, četudi cena, kot dodaja, ne odraža kakovosti:

\"Najcenejši izdelek je bil ocenjen na nekaj manj kot 10 € na liter, najdražji pa krepko prek 60 € za enako enoto razkužila. Vsi izdelki, ki smo jih v našo primerjalno analizo vključili so učinkoviti. Kar pomeni, da vsi vsebujejo zadostno količino alkohola. Alkohol je poceni surovina in prav nobenega razloga ni, da bi morali za liter izdelka odšteti 60 € ali več.\"

Kot dodaja Urša Šmid Božičevič, se je v raziskavi, pri kateri so sodelovali z domačimi strokovnjaki in tudi s tujimi potrošniškimi organizacijami, izkristaliziralo mnenje, da je optimalna količina alkohola v razkužilu nekje med 60 in 80 odstotki. Razkužilo uporabljajmo le, če pri roki nimamo vode in mila, še svetuje:

\"Razkužila naj bodo izhod v sili, v posebnih situacijah, v trgovinah, na avtobusih, kjer voda in milo nista na voljo. Ta razkužila namreč niso najbolj prijazna za kožo rok. Dolgotrajna in pogosta uporaba lahko koži škoduje.\"

Potrošniške organizacije prav tako ne priporočajo uporabe antibakterijskih mil:

\"Dolgotrajna uporaba lahko povzroči razvoj odpornosti mikroorganizmov proti vsem antibakterijskim snovem, to pa na dolgi rok povečuje tveganje za okužbe. Navadno milo in voda sta ob primerno dolgotrajnem miljenju dovolj.\"

Članek o primerjalni analizi razkužil je brezplačno dostopen na spletni strani Zveze potrošnikov Slovenije.

","excerpt":"Vsa razkužila, ki jih je najti na trgovskih policah, od najcenejših do najdražjih, so učinkovita; vsa vsebujejo zadostno količino alkohola.","featured-media-id":31870,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174711000","abovetitle":"","subtitle":"Vsa razkužila, ki jih je najti na trgovskih policah, od najcenejših do najdražjih, so učinkovita; vsa vsebujejo zadostno količino alkohola.","category-text":"False","permalink":"2020/08/velike-razlike-v-cenah-razkuzil/","show-start":"2020-08-10T11:30:00+02:00","show-end":"2020-08-10T11:40:00+02:00","audio-length":"556","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/08/10/Razkuila4859353.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174711000","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Urša Šmid Božičevič iz Zveze potrošnikov Slovenije opozarja na velike razlike v cenah posameznih razkužil, četudi cena, kot dodaja, ne odraža kakovosti:

"},{"kind":"html","content":"

\"Najcenejši izdelek je bil ocenjen na nekaj manj kot 10 € na liter, najdražji pa krepko prek 60 € za enako enoto razkužila. Vsi izdelki, ki smo jih v našo primerjalno analizo vključili so učinkoviti. Kar pomeni, da vsi vsebujejo zadostno količino alkohola. Alkohol je poceni surovina in prav nobenega razloga ni, da bi morali za liter izdelka odšteti 60 € ali več.\"

"},{"kind":"html","content":"

\"Razkužila naj bodo izhod v sili, v posebnih situacijah, v trgovinah, na avtobusih, kjer voda in milo nista na voljo. Ta razkužila namreč niso najbolj prijazna za kožo rok. Dolgotrajna in pogosta uporaba lahko koži škoduje.\"

"},{"kind":"html","content":"

Potrošniške organizacije prav tako ne priporočajo uporabe antibakterijskih mil:

"},{"kind":"html","content":"

\"Dolgotrajna uporaba lahko povzroči razvoj odpornosti mikroorganizmov proti vsem antibakterijskim snovem, to pa na dolgi rok povečuje tveganje za okužbe. Navadno milo in voda sta ob primerno dolgotrajnem miljenju dovolj.\"

"},{"kind":"html","content":"

Članek o primerjalni analizi razkužil je brezplačno dostopen na spletni strani Zveze potrošnikov Slovenije.

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"272"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"379"},{"type":"Author","id":"476"}],"meta":{"count":2}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"31870"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/31870"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"144992","attributes":{"wp-id":375011,"date":"2020-07-24T00:30:51+02:00","modified":"2020-08-06T09:39:08+02:00","slug":"svetovalni-servis-344","post-type":"post","title":"Pravice pacientov v časih korone","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/07/svetovalni-servis-344/","content":"

So pravice pacientov v času korona krize pogosteje in morda kdaj celo sistemsko kršene? S katerimi pritožbami se srečujejo slovenski varuhi pacientovih pravic? Ali še velja, da ima pacient pravico priti do zdravnika v doglednem času? V četrtkovem svetovalnem servisu gostimo Dr. Dušo Hlade Zore, varuhinjo pacientovih pravic za območje ljubljanske regije, ki nam je povedala tudi, katere so bile najpogostejše pritožbe pacientov v zadnjih mesecih.

","excerpt":"Kakšna je dostopnost do zdravstvene oskrbe in kako je s spoštovanjem pacientovega časa?","featured-media-id":31801,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/svetovalni-servis/174710312","abovetitle":"","subtitle":"Kakšna je dostopnost do zdravstvene oskrbe in kako je s spoštovanjem pacientovega časa?","category-text":"False","permalink":"2020/07/svetovalni-servis-344/","show-start":"2020-08-06T08:05:00+02:00","show-end":"2020-08-06T08:30:00+02:00","audio-length":"1977","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/08/06/SvetovalniservisMMC.PR1.20200806.4.0750.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174710312","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"386"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"379"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"31801"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/31801"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"145686","attributes":{"wp-id":377684,"date":"2020-08-05T16:01:22+02:00","modified":"2020-08-05T16:06:07+02:00","slug":"na-severu-nemcije-se-je-v-ponedeljek-v-sole-po-poletnih-pocitnicah-vrnilo-vec-sto-tisoc-solarjev","post-type":"post","title":"Na severu Nemčije se je v ponedeljek v šole vrnilo več sto tisoč šolarjev","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/08/na-severu-nemcije-se-je-v-ponedeljek-v-sole-po-poletnih-pocitnicah-vrnilo-vec-sto-tisoc-solarjev/","content":"

Druga polovica preteklega šolskega leta je po Evropi potekala večinoma povsod na daljavo, le na Švedskem in Finskem ni še povsem jasno, kako bo v novem šolskem letu. Že v ponedeljek pa se je več sto tisoč šolarjev po poletnih počitnicah vrnilo v šole na severu Nemčije. Ob tem nas je zanimalo, kakšne so smernice pri organizaciji in poteku izobraževalnega procesa, pri upoštevanju distance, kako je z uporabo mask in razkuževanjem pri pouku, kako organizirajo odmore, šolsko prehrano, obšolske dejavnosti ipd.

Kot poroča Polona Fijavž, bo pouk bo potekal povsem normalno, razen zborovskega petja. Za učence niso predvideli mask, četudi že po treh dneh razpravljajo o tem, da bi bile maske lahko smiselne predvsem med odmori na hodnikih. Razvili so koncept druženja po starostnih skupinah, kjer se ne bi moglo družiti skupaj več kot 400 učencev:

\"Vsi otroci iz 1. in 2. razreda, denimo, lahko pridejo v šolo istočasno, se družijo na hodnikih, na dvoriščih, imajo skupaj malico ali kosilo. Naslednja skupina, 3. in 4. razred pa pride v šolo pol ure pozneje, imajo svoj vhod, uporabljajo druge hodnike, da se skupine med seboj ne srečujejo in da se v primeru okužbe izolira samo ena skupina.\"

Danes so pouk začeli tudi v Hamburgu, kjer prav tako ukinjajo distanco, maske so zaželene, niso pa obvezne:

\"Računajo na to, da bi v primeru okužbe šli v karanteno le posamezni razredi in ne celotna šola.\"

Naslednji teden se odpirajo šole tudi v Berlinu, 12. avgusta pa v največji nemški zvezni deželi Severno Porenje-Vestfalija, kjer so zaenkrat pravila bistveno strožja. Tam naj bi učenci uporabljali maske tudi med poukom, razen otroci prve četrtletke:

\"Zanimivo bo spremljati, kako bodo posamezne dežele odločale o pravilih, o tem, kako bo potekal pouk in kakšni bodo ukrepi. Bomo videli, kateri koncept se bo na koncu izkazal za najbolj uspešnega.\"

O šoli na daljavo v Nemčiji ne razmišljajo. Njihove raziskave so pokazale, da ima ta način šolanja kar nekaj pomanjkljivosti:

\"To velja zlasti za otroke, katerih starši doma nimajo interneta in računalnikov. Tudi šole niso pripravljene na to. Tu imajo zakone, ki zelo ščitijo zasebnost ljudi, zato je uporaba video programov vprašljiva. Poleg tega je Nemčija, kar se tiče digitalizacije, svetlobna leta za nekaterimi drugimi državami. Na nekaterih območjih dostopa do interneta sploh še ni.\"

Kot še poroča Polona Fijavž, so v Berlinu prenesli ocene iz prvega polletja na končne ocene, ker ne bi bilo pravično, da se otroke ocenjuje enako, glede na to, da niso imeli enakih pogojev za učenje na daljavo.

","excerpt":"Vsaka od 16 zveznih dežel sama odloča o šolstvu","featured-media-id":31802,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174710190","abovetitle":"","subtitle":"Vsaka od 16 zveznih dežel sama odloča o šolstvu","category-text":"False","permalink":"2020/08/na-severu-nemcije-se-je-v-ponedeljek-v-sole-po-poletnih-pocitnicah-vrnilo-vec-sto-tisoc-solarjev/","show-start":"2020-08-05T14:30:00+02:00","show-end":"2020-08-05T14:42:00+02:00","audio-length":"665","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/08/05/Nemkiotrocivolah4855086.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174710190","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

\"Vsi otroci iz 1. in 2. razreda, denimo, lahko pridejo v šolo istočasno, se družijo na hodnikih, na dvoriščih, imajo skupaj malico ali kosilo. Naslednja skupina, 3. in 4. razred pa pride v šolo pol ure pozneje, imajo svoj vhod, uporabljajo druge hodnike, da se skupine med seboj ne srečujejo in da se v primeru okužbe izolira samo ena skupina.\"

"},{"kind":"html","content":"

Danes so pouk začeli tudi v Hamburgu, kjer prav tako ukinjajo distanco, maske so zaželene, niso pa obvezne:

"},{"kind":"html","content":"

\"Računajo na to, da bi v primeru okužbe šli v karanteno le posamezni razredi in ne celotna šola.\"

"},{"kind":"html","content":"

\"Zanimivo bo spremljati, kako bodo posamezne dežele odločale o pravilih, o tem, kako bo potekal pouk in kakšni bodo ukrepi. Bomo videli, kateri koncept se bo na koncu izkazal za najbolj uspešnega.\"

"},{"kind":"html","content":"

O šoli na daljavo v Nemčiji ne razmišljajo. Njihove raziskave so pokazale, da ima ta način šolanja kar nekaj pomanjkljivosti:

"},{"kind":"html","content":"

\"To velja zlasti za otroke, katerih starši doma nimajo interneta in računalnikov. Tudi šole niso pripravljene na to. Tu imajo zakone, ki zelo ščitijo zasebnost ljudi, zato je uporaba video programov vprašljiva. Poleg tega je Nemčija, kar se tiče digitalizacije, svetlobna leta za nekaterimi drugimi državami. Na nekaterih območjih dostopa do interneta sploh še ni.\"

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"272"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"379"},{"type":"Author","id":"476"},{"type":"Author","id":"479"}],"meta":{"count":3}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"31802"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/31802"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"145573","attributes":{"wp-id":377162,"date":"2020-08-03T15:27:01+02:00","modified":"2020-08-03T16:13:57+02:00","slug":"zasebna-iniciativa-v-vesolju-prehiteva-po-desni","post-type":"post","title":"Zasebna iniciativa v vesolju prehiteva po desni","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/08/zasebna-iniciativa-v-vesolju-prehiteva-po-desni/","content":"

O testnem poletu astronavtov, Douga Hurleya in Boba Behnkena, ki sta včeraj po dveh mesecih uspešno pristala v Mehiškem zalivu, najbrž ne bi veliko govorili, če ne bi vesoljcev tja prvič v zgodovini poneslo vesoljsko plovilo v lasti zasebnega podjetja. Podjetje SpaceX Falcon v lasti Elona Muska je nedavno v orbito poslalo več sto satelitov, čaka jih še deset tisoče. Ameriška NASA je od leta 2011 pa vse do maja za polete v vesolje najemala ruske satelite, kar ni bilo prav poceni, zato je k sodelovanju povabila zasebna podjetja. O spremembah, ki jih prinaša v raziskovanje vesolja zasebna iniciativa, se je Cirila Štuber pogovarjala z dr. Andrejo Gomboc, profesorico astronomije na Univerzi v Novi Gorici.

","excerpt":"Ameriška astronavta Douga Hurleya in Boba Behnkena je na dvomesečno potovanje v vesolje odpeljalo vesoljsko plovilo Elona Muska","featured-media-id":31699,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/aktualna-tema/174709805","abovetitle":"","subtitle":"Ameriška astronavta Douga Hurleya in Boba Behnkena je na dvomesečno potovanje v vesolje odpeljalo vesoljsko plovilo Elona Muska","category-text":"False","permalink":"2020/08/zasebna-iniciativa-v-vesolju-prehiteva-po-desni/","show-start":"2020-08-03T16:20:00+02:00","show-end":null,"audio-length":"407","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/08/03/Zasebnainiciativavvesolju4852864.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174709805","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"272"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"379"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"31699"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/31699"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"143699","attributes":{"wp-id":370959,"date":"2020-07-07T10:33:42+02:00","modified":"2020-07-16T11:15:06+02:00","slug":"ugajljivost-ni-merilo-bivanja","post-type":"post","title":"Ugajljivost ni merilo bivanja","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/2020/07/ugajljivost-ni-merilo-bivanja/","content":"

Prof. Alberto Avguštinčič je dolga leta poučeval filozofijo in sociologijo dijake Poljanske gimnazije. Po upokojitvi se je dejavno vključil v življenje v svoji soseski in četrtni skupnosti. Pred sedmimi leti je izdal avtobiografsko knjigo Vonj pečenih jabolk, v kateri je opisal svoje življenje brez staršev v rejniški družini. Pravkar je izšla njegova druga knjiga z naslovom Kdo sem, v pripravi pa je že tretja. Prof. Alberto Avguštinčič ima zelo pozitiven odnos do starosti in staranja. Prav o tem je začela pogovor z njim Cirila Štuber, ki ga je povabila pred mikrofon.

Doba modrovanja

Kdo si drzne reči,

leta so starost,

kdo naumil je,

starost breme je?

Leta številnih doživetij,

leta slikovitih spoznanj,

leta za prihodnost,

ki pričenja se.

Mladi zrite v modrosti,

ne ponavljajte 'norosti',

čas na strani vaši je,

skušnje naše vam v oporo,

izognite se čerem,

ki so bremenile nas!

Vaš korak,

naša vam opora,

da bo svet svetlejši,

že danes za jutri!

Ljubljana, 31. veliki traven 2019

Alberto, razmišljujoč o poteh modrosti v katere vstopajo mladi

","excerpt":"Prof. Alberto Avguštinčič: \"Smo to, kar smo pozabili.\"","featured-media-id":31094,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/storz/174706612","abovetitle":"","subtitle":"Prof. Alberto Avguštinčič: \"Smo to, kar smo pozabili.\"","category-text":"False","permalink":"2020/07/ugajljivost-ni-merilo-bivanja/","show-start":"2020-07-16T10:30:00+02:00","show-end":"2020-07-16T10:50:00+02:00","audio-length":"1362","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/07/16/UgajljivostnimerilobivanjaMMC.PR1.20200716.4.1030.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174706612","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Doba modrovanja

"},{"kind":"html","content":"

Kdo si drzne reči,

"},{"kind":"html","content":"

leta so starost,

"},{"kind":"html","content":"

kdo naumil je,

"},{"kind":"html","content":"

starost breme je?

"},{"kind":"html","content":"

Leta številnih doživetij,

"},{"kind":"html","content":"

leta slikovitih spoznanj,

"},{"kind":"html","content":"

leta za prihodnost,

"},{"kind":"html","content":"

ki pričenja se.

"},{"kind":"html","content":"

Mladi zrite v modrosti,

"},{"kind":"html","content":"

ne ponavljajte 'norosti',

"},{"kind":"html","content":"

čas na strani vaši je,

"},{"kind":"html","content":"

skušnje naše vam v oporo,

"},{"kind":"html","content":"

izognite se čerem,

"},{"kind":"html","content":"

ki so bremenile nas!

"},{"kind":"html","content":"

Vaš korak,

"},{"kind":"html","content":"

naša vam opora,

"},{"kind":"html","content":"

da bo svet svetlejši,

"},{"kind":"html","content":"

že danes za jutri!

"},{"kind":"html","content":"

Ljubljana, 31. veliki traven 2019

"},{"kind":"html","content":"

Alberto, razmišljujoč o poteh modrosti v katere vstopajo mladi

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"384"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"379"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"31094"},"links":{"related":"https://radioprvi.rtvslo.si/api/media/31094"}},"frontpage-image":{"data":null}}}],"included":[{"type":"Author","id":"379","attributes":{"slug":"cirila-stuberrtvslo-si","name":"Cirila Štuber","twitter":"","facebook":"","title":"Novinarka","description":"","image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_1697-360x360.jpg","image-landscape":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_1697-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"476","attributes":{"slug":"peter-mocnikrtvslo-si","name":"Peter Močnik","twitter":"","facebook":"","title":"Novinar","description":"","image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_1701-360x360.jpg","image-landscape":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/rtv_1701-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"479","attributes":{"slug":"polona-fijavzrtvslo-si","name":"Polona Fijavž","twitter":"","facebook":"","title":"Dopisnica iz Berlina","description":"Polona Fijavž je dopisnica RTV Slovenija iz Nemčije, pokriva tudi Poljsko, v idealnih razmerah in če bi dopuščal čas, bi intenzivneje pokrivala tudi dogajanje na Češkem in Islandiji. Z užitkom in zanimanjem iz neposredne bližine spremlja dogajanje v Nemčiji v času, ko državo vodi Angela Merkel in ko se ta država vzpostavlja kot najmogočnejša v Evropi, s tem pa neformalno prevzema tudi pobude v Evropski uniji. V čast ji je o tamkajšnjem dogajanju poročati in ga interpretirati za slovensko javnost. Pred odhodom v Berlin je bila voditeljica in urednica zunanjepolitične oddaje Globus na Televiziji Slovenija. Je dolgoletna članica zunanjepolitične redakcije na Televiziji Slovenija, za dnevno informativne oddaje je desetletje spremljala slovensko zunanjo politiko in gospodarsko-politične razmere na Cipru, v Turčiji in Bolgariji. Je tudi avtorica aktualno-političnega dokumentarnega filma Bolgarija – tri zgodbe in dokumentarnega filma 20. stoletje Jurija Gustinčiča.","image":"http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2016/05/Polona-Fijavž-360x360.jpg","image-landscape":""}},{"type":"Author","id":"634","attributes":{"slug":"miha-lamprehtrtvslo-si","name":"Miha Lampreht","twitter":"","facebook":"","title":"","description":"","image":"","image-landscape":""}},{"type":"Category","id":"272","attributes":{"wp-id":34,"description":"Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/aktualno/","name":"Aktualno","slug":"aktualno","parent-wp-id":0,"permalink":"aktualno/","show-description":"","show-image":null,"show-no-gradient":false,"broadcast-day":"","broadcast-hour":"","sidebar":"","hide-future":false,"show-removal-notice":false,"format":"wide","collection":false},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"101"}],"meta":{"count":1}}}},{"type":"Category","id":"384","attributes":{"wp-id":92,"description":"Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja – predstavlja aktivno starost. Da so leta mnogokrat le številka, pa dokazujejo naši sogovorniki.","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/storz/","name":"Storž","slug":"storz","parent-wp-id":0,"permalink":"storz/","show-description":"Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja – predstavlja aktivno starost. Da so leta mnogokrat le številka, pa dokazujejo naši sogovorniki.","show-image":null,"show-no-gradient":false,"broadcast-day":"","broadcast-hour":"","sidebar":"","hide-future":false,"show-removal-notice":false,"format":"wide","collection":false},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"100"}],"meta":{"count":1}}}},{"type":"Category","id":"386","attributes":{"wp-id":94,"description":"Strokovnjaki z najrazličnejših področij odgovarjajo na vaša vprašanja vsak delavnik med 8.05 in 8.30. Vprašanje pošljite na radioprvi@rtvslo.si ali ga zapišite na radioprvi.si.","link":"https://radioprvi.rtvslo.si/svetovalni-servis/","name":"Svetovalni servis","slug":"svetovalni-servis","parent-wp-id":0,"permalink":"svetovalni-servis/","show-description":"Strokovnjaki z najrazličnejših področij odgovarjajo na vaša vprašanja vsak delavnik med 8.05 in 8.30. Vprašanje pošljite na radioprvi@rtvslo.si ali ga zapišite na radioprvi.si.","show-image":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/01/svetovalni-servis-1400x1400_px30-360x360.jpg","show-no-gradient":false,"broadcast-day":"","broadcast-hour":"","sidebar":"","hide-future":true,"show-removal-notice":false,"format":"square","collection":false},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"40"},{"type":"CategoryShowLink","id":"88"}],"meta":{"count":2}}}},{"type":"Media","id":"25202","attributes":{"wp-id":314624,"title":"ODDAJNIKI","caption":"","media-source":"rtvslo","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/07/oddajniki-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/07/oddajniki-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/07/oddajniki-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/07/oddajniki-800x1200.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"31094","attributes":{"wp-id":370964,"title":"Alberto","caption":"","media-source":"Cirila Štuber","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/alberto-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/alberto-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/alberto-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/alberto-1200x900.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"31699","attributes":{"wp-id":377163,"title":"galaxy-3608029_1280","caption":"","media-source":"Lumina Obscura, Pixabay","media-source-url":"Image by Lumina Obscura from Pixabay","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/galaxy-3608029_1280-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/galaxy-3608029_1280-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/galaxy-3608029_1280-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/galaxy-3608029_1280-1200x863.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"31801","attributes":{"wp-id":377692,"title":"hypertension-867855_1280","caption":"","media-source":"Pixabay","media-source-url":"https://pixabay.com/photos/hypertension-high-blood-pressure-867855/","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/hypertension-867855_1280-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/hypertension-867855_1280-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/hypertension-867855_1280-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/hypertension-867855_1280-1200x800.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"31802","attributes":{"wp-id":377696,"title":"teacher-3765909_640","caption":"","media-source":"steveriot1","media-source-url":"https://pixabay.com/photos/teacher-property-plant-and-teaching-3765909/","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/teacher-3765909_640.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/teacher-3765909_640-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/teacher-3765909_640-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/teacher-3765909_640.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"31870","attributes":{"wp-id":378648,"title":"alcohol-gel-818254_640","caption":"","media-source":"Gadini","media-source-url":"https://pixabay.com/photos/alcohol-gel-hygiene-disinfect-clean-818254/","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/alcohol-gel-818254_640.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/alcohol-gel-818254_640-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/alcohol-gel-818254_640-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/alcohol-gel-818254_640.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"31875","attributes":{"wp-id":378699,"title":"65691607","caption":"Police detain a man during clashes with opposition supporters after polls closed at the presidential election in Minsk, Belarus, August 9, 2020. REUTERS/Vasily Fedosenko","media-source":"Reuters","media-source-url":"https://www.rtvslo.si/svet/evropa/na-beloruskih-protestih-naj-bi-en-clovek-umrl-lukasenko-protestirajo-ovce/533003","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/65691607-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/65691607-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/65691607-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/65691607.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"31901","attributes":{"wp-id":379112,"title":"telecommunication-tower-3064834_1280","caption":"","media-source":"Pixabay","media-source-url":"https://pixabay.com/photos/telecommunication-tower-converter-3064834/","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/telecommunication-tower-3064834_1280-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/telecommunication-tower-3064834_1280-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/telecommunication-tower-3064834_1280-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/telecommunication-tower-3064834_1280-1200x901.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"31902","attributes":{"wp-id":379116,"title":"MarinaAparnik","caption":"","media-source":"Cirila Štuber","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/marinaaparnik-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/marinaaparnik-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/marinaaparnik-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/marinaaparnik-1200x900.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"32479","attributes":{"wp-id":384252,"title":"Filmm","caption":"","media-source":"Prvi","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/filmm-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/filmm-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/filmm-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/filmm-1200x900.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"32727","attributes":{"wp-id":386840,"title":"coronavirus-4841735_1280","caption":"","media-source":"Gerd Altmann, Pixabay","media-source-url":"Image by Gerd Altmann from Pixabay","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/coronavirus-4841735_1280-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/coronavirus-4841735_1280-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/coronavirus-4841735_1280-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/coronavirus-4841735_1280-1200x649.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"32896","attributes":{"wp-id":388449,"title":"Černič1","caption":"Podelitev nagrad za najboljšo kratko zgodbo programa Ars (Živa Škerlovnik, Mirjam Gostinčar in Jure Černič).","media-source":"Mateja Černič, osebni arhiv","media-source-url":"","src-large-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/cernic1-1-scaled-e1600857029294-980x551.jpg","src-small-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/cernic1-1-scaled-e1600857029294-360x215.jpg","src-square-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/cernic1-1-scaled-e1600857029294-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/cernic1-1-scaled-e1600857029294-1200x944.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}}],"meta":{"pagination":{"page":1,"pages":16,"count":182}}}